Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2012 z dne 14. 12. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2012 z dne 14. 12. 2012

Kazalo

3776. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za policiste, stran 10050.

Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pogodbeni stranki 1. Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopa dr. Vinko Gorenak, minister za notranje zadeve, na strani delodajalca ter
2. Sindikat policistov Slovenije, ki ga zastopa Zoran Petrovič, in Policijski sindikat Slovenije, ki ga zastopa Radivoj Uroševič, na strani delojemalcev sklepajo
A N E K S š t. 1
h Kolektivni pogodbi za policiste
1. člen
V Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 41/12) se za 15. členom doda nov 15.a člen, ki se glasi:
»15.a člen
(delovni čas v policiji)
V efektivni delovni čas se poleg časa, določenega s predpisi, ki urejajo delovni čas javnih uslužbencev, šteje tudi:
– čas, ko policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času ukrepa in uporabi z zakonom določena pooblastila,
– čas, ko policist sodeluje v strokovnih organih, komisijah in usposabljanjih, ki jih organizira ali na katera ga napoti delodajalec, ter čas, ko je policist v zvezi z opravljanjem delovnih nalog vabljen pred sodne in upravne organe ter gospodarske subjekte,
– čas napotitve na delo ob začetku dela in čas odprave z dela.«.
2. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
(organizacija in razporejanje delovnega časa)
(1) Za organizacijo in razporejanje delovnega časa policistov se uporabljajo splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če s to pogodbo ni določeno drugače.
(2) Delovni čas, ki se razporeja z razporedom dela, se določi tako, da se določi začetek in konec dnevne delovne obveze.
(3) Policist, ki delo opravlja po razporedu dela ali v izmenah, ima pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej.
(4) Razpored dela oziroma izmena se lahko izjemoma spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. Če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
(5) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki je enako obdobju, kot ga določa zakon, ki ureja organiziranost in delo policije, za delo preko polnega delovnega časa.
(6) Policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, ima pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec. Prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00.
(7) Za izmeno se šteje delo po razporedu dela, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času, ne glede na vzorec zaporedja. Za izmeno se ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro.«.
3. člen
V 17. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Čas, ko policist v pripravljenosti opravlja naloge po komunikacijskih sredstvih, se šteje v delovni čas, če opravljanje nalog traja skupaj najmanj eno uro. Dejanski čas opravljanja nalog po komunikacijskih sredstvih se vpisuje v evidenco delovnega časa. Po zaključeni pripravljenosti se ugotovi čas dejansko opravljenega dela.«.
4. člen
V 18. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe posamične naloge policist v okviru rednega delovnega časa ne more koristiti pravice do odmora, se mu v okviru možnosti na njegovo zahtevo omogoči ustrezno zamenjavo za čas odmora.«.
5. člen
Za 22. členom se dodajo novi 22.a, 22.b, 22.c, 22.č in 22.d členi ter za 22.d členom novo III.a poglavje Zagotavljanje pogojev za sindikalno delo in členi 22.e, 22.f, 22.g, 22.h, 22.i, 22.j, 22.k, 22.l, 22.m, 22.n, 22.o, 22.p, 22.r in 22.s, ki se glasijo:
»22.a člen
(usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraževanje)
(1) Policisti imajo pravico in dolžnost do stalnega strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in izobraževanja.
(2) Policistom se v okviru letnega programa usposabljanja in izpopolnjevanja letno omogoči teoretično ali praktično usposabljanje oziroma izpopolnjevanje z njihovega delovnega področja v trajanju najmanj 24 ur na stroške delodajalca.
(3) Policija, zaradi specifičnih obremenitev za policiste predvidi starosti prilagojen način usposabljanj in izpopolnjevanj.
(4) Policistom, ki pri svojem delu potrebujejo dodatna specialistična znanja s svojega delovnega področja, in je usposabljanje ali izpopolnjevanje v interesu delodajalca, delodajalec v okviru sredstev, ki so na razpolago, omogoči takšno specialistično usposabljanje oziroma izpopolnjevanje v trajanju najmanj 24 ur na leto. Interes delodajalca za udeležbo policista na specialističnem usposabljanju iz prejšnjega stavka presoja pristojna služba delodajalca na podlagi vloge policista oziroma delodajalca. Stroški usposabljanja ali izpopolnjevanja (kot so npr. kotizacija, potni stroški, stroški nočitve) iz tega odstavka lahko bremenijo delodajalca.
(5) Policistu, ki se izobražuje v lastnem interesu, je delodajalec dolžan omogočiti izpolnjevanje obveznosti v okviru izobraževanja, če delavčeva odsotnost bistveno ne moti delovnega procesa. Policist je dolžan nadrejenega o odsotnosti obvestiti najmanj deset dni pred obveznostjo.
22.b člen
(medsebojno obveščanje in skupno posvetovanje o varstvu in zdravju pri delu)
(1) Za varnost in zdravje pri delu se uporabljajo splošni in posebni predpisi ter načela varnosti in zdravja pri delu.
(2) Delodajalec in delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ter predstavniki reprezentativnih sindikatov v policiji se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s splošnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
22.c člen
(posebno starševsko varstvo)
(1) V skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ima policist ob pogojih, ki zakonsko urejajo varstvo delavca v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom, tudi pravico do posebnega starševskega varstva.
(2) Posebno starševsko varstvo poleg pravic iz zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na nadurno in nočno delo ter delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, obsega tudi pravico do dela samo v dopoldanskem času.
(3) Staršu, ki uživa posebno starševsko varstvo, se sme odrediti delo samo do 15.30 ure, če starš pisno ne soglaša z drugačno odreditvijo dela. Soglasje traja neprekinjeno najmanj tri mesece, če se nadrejeni in policist ne dogovorita drugače.
(4) Pravica iz tega člena velja tudi za starša, ki uživa posebno starševsko varstvo, ki živi sam z otrokom, starim do sedem let, in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.
(5) Če sta oba starša, ki uživata posebno starševsko varstvo, ki živita z otrokom in skrbita za njegovo vzgojo in varstvo, zaposlena v policiji, lahko pravico iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja le eden izmed staršev.
22.č člen
(karierni sistem)
(1) Karierni sistem v policiji so med seboj povezani podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih.
(2) Policistu se zagotavljajo pogoji za razvoj njegove kariere v policiji v okviru kariernega sistema v policiji.
(3) Generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji. Karierni sistem v policiji je zasnovan tako, da v skladu z možnostmi in interesi policije, poleg zahtev delovnega procesa, zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov.
(4) Za izvajanje kariernega sistema v policiji so dolžni skrbeti vsi vodje notranje organizacijskih enot in komandirji policijskih postaj.
22.d člen
(seznanitev s prostimi delovnimi mesti)
Če je v isti notranji organizacijski enoti (v nadaljnjem besedilu: NOE) prvega nivoja generalne policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: GPU), na policijski upravi ali policijski postaji prosto delovno mesto, ki se bo zasedlo, se na oglasni deski enote opravi notranja seznanitev o tem prostem delovnem mestu, na katero se lahko prijavijo zainteresirani policisti v roku osmih dni po objavi. Vodja enote s predlogom kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta seznani vse prijavljene kandidate.
III. a ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA SINDIKALNO DELO
22.e člen
(sodelovanje s sindikatom)
Delodajalec se zavezuje, da bo na pobudo reprezentativnega sindikata (v nadaljnjem besedilu: sindikat) na vseh nivojih posebej obravnaval in v okviru možnosti tvorno sodeloval pri razreševanju problematike pogojev dela in življenja ter pravic zaposlenih, s katero se pri delu in izven dela zaposleni srečujejo, če je povezana z organizacijo delovnega procesa oziroma z delovnim razmerjem pri delodajalcu.
22.f člen
(pridobitev mnenja sindikata)
(1) Delodajalec pridobi mnenje oziroma stališče sindikata, če gre za izdajo splošnega akta, s katerim se urejajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, delovni pogoji, zdravstveno varstvo in varstvo pri delu.
(2) Delodajalec naslovi zahtevo za mnenje sindikatu, ki je dolžan poslati mnenje oziroma stališče v roku, določenem v zahtevi. Rok ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od petnajst dni od prejema zahteve za podajo mnenja.
(3) Če je bila odločitev sprejeta v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, jo je dolžan delodajalec na zahtevo sindikata v roku treh dni ponovno pretehtati – proučiti in o svoji odločitvi v tem roku pisno obvestiti sindikat.
(4) Za sodelovanje s sindikatom lahko minister ali generalni direktor policije določi enega ali več pooblaščencev.
22.g člen
(sindikalni zaupnik)
(1) Sindikalni zaupnik je pooblaščenec sindikata v odnosih z delodajalcem za uresničevanje sindikalnega varstva pravic in interesov delavcev. Vsa dejanja in ravnanja, ki jih sindikalni zaupnik opravi za sindikat v odnosih do ministrstva oziroma policije, se štejejo kot akti delovanja sindikata.
(2) Minister, generalni direktor policije oziroma njuni pooblaščenci, direktor policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: PU), vodje NOE in NOE GPU in komandirji policijskih postaj, komunicirajo s sindikatom preko sindikalnih zaupnikov.
(3) Sindikat je dolžan ministru, generalnemu direktorju policije oziroma njunim pooblaščencem ter direktorjem PU posredovati seznam sindikalnih zaupnikov najkasneje do 31. januarja tekočega leta, o morebitnih spremembah seznama pa jih je dolžan obvestiti najkasneje v 15 dneh po spremembi.
22.h člen
(kategorije sindikalnih zaupnikov)
Sindikalni zaupniki, ki uživajo varstvo iz 22.k člena te pogodbe, so:
– predsedniki in podpredsedniki sindikata, generalni sekretarji oziroma sekretarji sindikata in voljeni člani izvršnih odborov in upravnih odborov, za raven sindikata in vseh njegovih organizacijskih oblik;
– regionalni sindikalni zaupniki. Regionalni sindikalni zaupniki so regionalni predstavniki in njihovi namestniki, predsedniki, podpredsedniki, sekretarji in voljeni člani organov območnih policijskih sindikatov, za raven delovanja območnih policijskih sindikatov in sindikalni zaupniki za delovanje v sindikalni skupini.
22.i člen
(vabljenje in pogovor)
(1) Delodajalec enkrat mesečno oziroma po dogovoru povabi predsednika sindikata oziroma predsednika območnega sindikata in regionalnega predstavnika sindikata na pogovor, zaradi skupne proučitve stanja na področju varstva pravic delavcev pri delodajalcu in dogovora o potrebnih ukrepih.
(2) Če predstavnik sindikata v nasprotju s prejšnjim odstavkom ni povabljen na pogovor, ima pravico sam predlagati pogovor, delodajalec pa ga je dolžan sprejeti najkasneje v treh delovnih dneh.
(3) Predsednik sindikata oziroma predsednik območnega sindikata oziroma regionalni predstavnik sindikata lahko za udeležbo na pogovoru izjemoma pisno pooblasti podpredsednika, sekretarja ali drugega člana sindikata.
22.j člen
(pogoji za opravljanje sindikalne dejavnosti)
(1) Delodajalec zagotovi sindikalnemu zaupniku potrebne pogoje za učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev.
(2) Pri tem ima sindikalni zaupnik pravico:
– dobiti na razpolago podatke, potrebne za učinkovito izvajanje sindikalnega varstva pravic delavcev;
– v dogovoru z ministrom, generalnim direktorjem policije oziroma direktorjem policijske uprave sodelovati v različnih komisijah oziroma delovnih skupinah;
– zahtevati, da ga pristojni delavec ministrstva, policije ali organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: OE) sprejme na razgovor v zvezi z varstvom pravic delavcev;
– zahtevati, da se pristojni delavci ministrstva, policije ali OE z njim posvetujejo pred sprejetjem odločitve o pravicah in dolžnostih delavcev v vseh tistih primerih, za katere je tako vnaprej določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom;
– zahtevati, da pristojni delavci ministrstva, policije ali OE obravnavajo njegove pobude in predloge glede varstva pravic delavcev in ga o svojih sklepih in stališčih pisno obvestijo;
– zahtevati ukrepanje za odpravo kršitev pravic delavcev.
22.k člen
(varstvo sindikalnega zaupnika)
(1) Sindikalnega zaupnika v času trajanja njegove funkcije in še dve leti po njenem poteku brez soglasja sindikata ni mogoče:
– premestiti na drugo delovno mesto,
– premestiti v drugo organizacijsko enoto,
– premestiti v drug organ,
– napotiti na drugo delo v skladu z določbami zakona, ki ureja policijo.
(2) Sindikalnemu zaupniku v času trajanja njegove funkcije in še dve leti po njenem poteku brez soglasja sindikata ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
(3) Če sindikat v osmih dneh po prejemu predloga oziroma obvestila ne poda soglasja, se šteje, da je soglasje dano. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je predlog predstojnika glede premestitve, napotitve ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika.
(4) Predstojnik lahko sproži arbitražni postopek v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te kolektivne pogodbe, pri čemer se šesti odstavek 12. člena te pogodbe glede odločitve arbitražne komisije ne uporablja.
(5) Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalnega dela ni mogoče znižati plače in zoper njega ni mogoče začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka zaradi sindikalne dejavnosti.
22.l člen
(udeležba na usposabljanjih)
Sindikalni zaupnik, ki opravlja sindikalno delo 50 odstotkov ali več delovnega časa, lahko opravlja vadbo praktičnega postopka s samoobrambo (v nadaljnjem besedilu: PPSA) in redne vaje v streljanju pri kateremkoli izvajalcu usposabljanj s področja PPSA. Obvezna prisotnost na vadbi PPSA se sorazmerno zmanjša z deležem obveznosti.
22.m člen
(dolžnosti sindikalnega zaupnika)
(1) Sindikalni zaupnik mora opravljati sindikalno delo tako, da ne bo zmanjševal delovne učinkovitosti delodajalca ali neutemeljeno povzročil slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju.
(2) Sindikalni zaupnik:
– ne opravlja sindikalnega dela med delovnim časom v nasprotju s to pogodbo;
– ne organizira stavke ali drugih oblik motenja delovnega procesa, če je mogoče kršitev pravic učinkovito preprečiti ali odpraviti po redni pravni poti ali na drug primeren način;
– se kulturno in argumentirano zavzema za pravice delavcev;
– ne zanemarja svojih rednih delovnih obveznosti zaradi sindikalnega dela ali kako drugače zlorablja svoj položaj in pooblastila.
22.n člen
(fond plačanih ur za sindikalno delo)
(1) Fond plačanih ur za sindikalno delo znaša:
1. Ena ura letno na dejansko zaposlenega v policiji za vsak reprezentativni sindikat.
2. Ura in pol letno na člana sindikata dejansko zaposlenega v policiji za vsak reprezentativni sindikat.
3. Posameznemu članu sindikata, zaposlenemu v policiji, največ štiri ure letno za ostale sindikalne aktivnosti.
4. Na podlagi predloženih vabil ali sklepov reprezentativnega sindikata za čas delovanja sindikalnih zaupnikov v organih nacionalnih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikata. Sindikat je dolžan delodajalcu po udeležbi predložiti dokazilo o dejanski udeležbi.
5. Sindikalnim zaupnikom in drugim članom sindikata za čas delovanja v vseh oblikah delovanja v pogajalskih komisijah, delovnih skupinah, posvetih in drugih oblikah delovanja sklicanih ali imenovanih s strani vlade ali ministra oziroma s strani drugih državnih organov, ki so ustanovljene(i) z namenom uresničevanja oziroma izvajanja socialnega dialoga. Sindikalni zaupnik oziroma drug član sindikata je dolžan delodajalcu po udeležbi predložiti dokazilo o dejanski udeležbi.
6. Ure, ki jih medsebojno predhodno pisno dogovorita na podlagi obrazložene pobude sindikata, sindikat in policija za izvedbo in udeležbo na aktivnostih (usposabljanja, psihosocialna pomoč itd.),ki jih organizira sindikat in je aktivnost v obojestranskem interesu.
(2) Delodajalec in sindikata usklajujeta pregled porabe ur iz prejšnjega odstavka tega člena vsake štiri mesece.
(3) Sindikat najkasneje do 15. januarja tekočega leta delodajalcu posreduje podatek o številu članov sindikata, zaposlenih v policiji, na dan 31. decembra preteklega leta.
(4) Sindikat v začetku leta izda sklep o razdelitvi fonda ur iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena. Sklep je sindikat dolžan poslati delodajalcu. Preostanek ur ostane v sindikalni rezervi in se s sklepi preko leta lahko dodeli posameznim članom za sindikalno delo, o čemer je sindikat dolžan obvestiti delodajalca.
22.o člen
(poraba ur)
(1) Ure za sindikalno delo se priznavajo za udeležbo na sestankih in ostale sindikalne aktivnosti, skladno z določbami prejšnjega člena.
(2) O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovorita sindikat in generalni direktor policije oziroma sindikat in direktor PU oziroma sindikalni zaupnik in vodja NOE ali PE v policiji, za delo v sindikalni skupini. Pri tem se upoštevajo tako interesi članov sindikatov kot zahteve delovnega procesa.
(3) Sindikalni zaupnik se o izrabi dodeljenih ur z vodjo NOE praviloma dogovori najmanj deset dni pred načrtovano izrabo, upoštevajoč zahteve sindikalnega dela in delovnega procesa.
(4) Članom sindikata pripada za čas opravljanja sindikalnega dela 100 odstotno nadomestilo plače.
22.p člen
(organiziranje sindikalnih sestankov)
(1) Sestanke sindikata v okviru PE, če so v delovnem času, sklicuje sindikat po predhodnem posvetovanju z vodjo enote na posamezni ravni, zaradi izbire najprimernejšega časa. Vodja lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa s pisno obrazložitvijo prepove sklic takšnega sestanka ob napovedanem času in zahteva preložitev, vendar največ za sedem dni. Po tem roku lahko sklicatelj sestanek izvede tudi brez predhodne odobritve vodje, vendar ga mora o sklicu pisno seznaniti.
(2) Sestanki organov ali delovnih teles sindikata na vseh ravneh delovanja se smejo sklicati brez kakršnegakoli soglasja.
(3) Vodje NOE so dolžni omogočiti vabljenim članom sindikata udeležbo na sklicanih sejah sindikata, o čemer jih vabljeni člani sindikata ali sindikat pisno obvesti.
22.r člen
(sindikalno obveščanje)
Sindikat lahko prosto razdeljuje sindikalno gradivo in tisk. Sindikalni zaupniki lahko pošiljajo sindikalna zasebna obvestila članom sindikata po elektronski pošti ministrstva in policije.
22.s člen
(materialni pogoji za delo sindikata)
Delodajalec v okviru možnosti zagotavlja sindikatu naslednje materialne pogoje za delo:
a. za delovanje na ravni policije:
– uporabo pisarne z opremo, ki omogoča normalno poslovanje sindikata in sestanke najmanj osmih oseb, na sedežu policije ali v neposredni bližini sedeža policije, s telefonom (poštno in interno linijo), z osebnim računalnikom s tiskalnikom, povezanim v intranet, in z internetom brez omejitev, ter z brezžično povezavo do interneta in s fotokopirnim strojem;
– uporabo sejnih dvoran;
– pravico uporabe elektronske pošte preko OKC GPU in PU ter interne elektronske pošte – Lotus;
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine;
– objavo obvestil sindikata na intranetu policije;
– pošiljanje in prevzemanje sindikalne pošte preko službene pošte policije;
– pisarniški material in storitve kopiranja, plačljive po ceniku za notranje uporabnike;
– po predhodni najavi pravico do uporabe vozil policije, če so na razpolago in to ne vpliva na redno delo, upoštevaje predpise in notranje akte ministrstva, ki urejajo področje stvarnega premoženja države.
b. za delovanje na ravni policijske uprave:
– uporabo pisarne z opremo, ki omogoča normalno poslovanje sindikata in sestanke najmanj osmih oseb, na sedežu policije oziroma v njenih NOE in PE ali v neposredni bližini sedeža policije oziroma v njenih NOE in PE, s telefonom (poštno in interno linijo), z osebnim računalnikom s tiskalnikom, povezanim v intranet, in z internetom brez omejitev ter fotokopirnim strojem;
– uporabo sejnih dvoran;
– pravico uporabe elektronske pošte preko OKC PU;
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine;
– pošiljanje in prevzemanje sindikalne pošte preko službene pošte policije;
– pisarniški material in storitve kopiranja, plačljive po ceniku za notranje uporabnike;
– po predhodni najavi pravico do uporabe vozil policije, če so na razpolago in to ne vpliva na redno delo, upoštevaje predpise in notranje akte ministrstva, ki urejajo področje stvarnega premoženja države.
c. za delovanje v PP in NOE:
– uporabo primernega prostora za sestanke, internega telefona, telefaxa in uporabe oglasne deske;
– pošiljanje in prevzemanje sindikalne pošte preko službene pošte policije;
– sindikalnim zaupnikom, ne glede na raven delovanja, se tudi v času, ko opravljajo sindikalno delo, dovoli brezplačna uporaba pisarniškega prostora z osebnim računalnikom s tiskalnikom, telefonom, storitve kopiranja in pisarniški material po ceniku za notranje uporabnike, interneta, intraneta, elektronske pošte na njihovem delovnem mestu v enoti zaposlitve;
– po predhodni najavi pravico do uporabe vozil policije, če so na razpolago in to ne vpliva na redno delo, upoštevaje predpise in notranje akte ministrstva, ki urejajo področje stvarnega premoženja države.«.
6. člen
Črta se 24. člen.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
(1) Določbe novega III.a poglavja tega aneksa se začnejo uporabljati 1. januarja 2013, razen določbe prvega odstavka 22.n člena tega aneksa, ki se uporablja od 1. januarja 2015. Do 1. januarja 2015 se fond plačanih ur za sindikalno delo po točkah iz prvega odstavka 22.n člena tega aneksa zagotavlja v obsegu leta 2011 dejansko porabljenih in plačanih ur za sindikalno delo.
(2) Izjavo o številu dejansko porabljenih in plačanih ur iz prejšnjega odstavka, ki je podlaga za ugotavljanje števila teh ur, pisno podata predsednika sindikatov do podpisa tega aneksa. Predstojnik ali oseba, ki jo ta pooblasti, lahko od uveljavitve tega aneksa preverja dejansko porabo število ur za sindikalno delo po obstoječih evidencah za vsak sindikat.
8. člen
Delodajalec materialne pogoje za delo sindikatov iz novega 22.s člena tega aneksa zagotovi v 30 dneh od uveljavitve tega aneksa.
9. člen
(1) Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Policijskim sindikatom Slovenije z dne 29. maja 2009 in Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Sindikatom policistov Slovenije z dne 16. decembra 2009 ter aneks št. 219-18/2009/119 (20-03) z dne 14. septembra 2010, prenehajo veljati 31. decembra 2012.
(2) Določba drugega odstavka 12. člena Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Policijskim sindikatom Slovenije in določba drugega odstavka 12. člena Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Sindikatom policistov Slovenije, se v delu, ki se nanaša na oceno sindikalnega zaupnika, uporablja do ureditve tega vprašanja z uredbo, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede.
10. člen
Ta aneks je sklenjen z dnem podpisa obeh strank, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-188/2012/96(20-03)
Ljubljana, dne 7. decembra 2012
EVA 2012-1711-0055
Vlada Republike Slovenije
dr. Vinko Gorenak l.r.
Minister
za notranje zadeve
 
Reprezentativna sindikata v policiji:
SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE
Zoran Petrovič l.r.
 
POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Radivoj Uroševič l.r.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 11. 12. 2012 izdalo potrdilo št. 10101-1/2012-10 o tem, da je Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za policiste vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 46/1.