Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2012 z dne 29. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2012 z dne 29. 10. 2012

Kazalo

3205. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe Pomoč družini na domu v Občini Divača, stran 8383.

Na podlagi 41.b in 44. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS), Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04, 113/08 in 45/11), Pravilnika o standardih in normativih socialno-varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10 in 28/11) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99) je Občinski svet Občine Divača na 15. redni seji dne 17. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe Pomoč družini na domu v Občini Divača
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa predmet, pogoje, merila in postopek podelitve koncesije, sklenitev koncesijske pogodbe in njeno izvajanje ter prenehanje koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu.
2. člen
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3. člen
Koncedent v skladu s tem odlokom je Občina Divača, ki podeli koncesijo za izvajanje javne službe pomoči družini na domu na območju Občine Divača.
Koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, podzakonskih aktih in po tem odloku in je na podlagi javnega razpisa izbrana za opravljanje javne službe.
Uporabniki javne službe so upravičenci, opredeljeni v predpisu, ki določa standarde in normative socialno-varstvenih storitev.
II. PREDMET KONCESIJE
4. člen
Predmet koncesije je pomoč družini na domu, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter drugih primerih, ko socialna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo in mobilno pomoč.
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Storitev obsega:
– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov,
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora,
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do storitve, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.
III. POGOJI ZA PRIDOBITEV KONCESIJE
5. člen
Javno službo pomoči družini na domu na območju Občine Divača lahko izvajajo koncesionarji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da je pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije oziroma, da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji ali, da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje te dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija (v nadaljnjem besedilu: storitve);
– da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve;
– da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve, kar pomeni, da koncedent v preteklosti s subjektom ni imel slabih izkušenj iz področja izvajanja dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da izkazuje finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitev.
6. člen
Ponudnik mora prijavi na javni razpis za podelitev koncesije predložiti:
– izjavo, da je pravna oziroma fizična oseba registrirana pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,
– izjavo, da se strinja z razpisnimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen tega javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in da se po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,
– izjavo o plačilu izdelave mnenja socialne zbornice,
– organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju v primeru podelitve koncesije ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo v primeru dogovora med dosedanjim izvajalcem in naročnikom pred začetkom izvajanja storitve zaposlil vse javne uslužbence, ki so to delo do podelitve koncesije opravljali na območju Občine Divača pri zadnjem izvajalcu, v skladu s standardi, normativi ter veljavno zakonodajo,
– izjavo, da bo vsa delovna razmerja zaposlenih urejal v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega zdravstva,
– projekcijo finančnega poslovanja za prihodnje petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 26 po različici I,
– izjavo o lastništvu prostorov s podatki o nepremičnini po stanju iz zemljiškoknjižnega vpisa s priloženo pogodbo o lastništvu ali izjavo o najemu objekta ali prostora s priloženo najemno pogodbo ali leasing pogodbo za objekt ali prostor za nedoločen čas z odpovednim rokom najmanj 1 leta ali za določen čas, ki ne sme biti krajši od trajanja zaprošene koncesije ali za določen čas za največje obdobje, ki ga dovoljujejo predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, z možnostjo podaljšanja, če je najemodajalec država ali lokalna skupnost,
– izračun cene za socialno-varstveno storitev, oblikovan po metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev oziroma izračun cene za socialno-varstveno storitev oblikovan v skladu s poskusno določenimi normativi,
– izjavo, da bo ponudnik ob začetku izvajanja dejavnosti ponujeno ceno iz prejšnje alineje uskladil največ v višini stopnje rasti elementov cene, oziroma zaradi upoštevanja morebitnih sprememb veljavne zakonodaje, ki bi imela vpliv na elemente cene,
– program izvajanja storitve.
Finančno in poslovno sposobnost ponudnik izkazuje tako, da ob prijavi priloži naslednja dokazila:
– bonitetno informacijo AJPESa (za gospodarske družbe S. BON, iz katerega ne sme izhajati bonitetna ocena, slabša od SB6 in BON – 2 za gospodarske družbe, BON – 2 za pravne osebe javnega prava ter BON – 1/SP za samostojne podjetnike),
– letne računovodske izkaze za obdobje zadnjih 3 let,
– izjava ponudnika o njegovi poslovni ustreznosti,
– izjava o morebitnih posojilih, ki so bila najeta za graditev ali rekonstrukcijo objektov oziroma prostorov za izvajanje storitve,
– izjavo o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na teh objektih oziroma prostorih ali izjavo, da hipoteka in druge stvarne pravice na teh objektih oziroma prostorih ne obstajajo,
– izjavo o morebitnih drugih obveznostih, ki jih je v zadnjih petih letih prevzel ponudnik.
Kot zadnji računovodski izkazi za obdobje 3 let iz druge alinee prejšnjega odstavka se štejejo izkazi, s katerimi ponudnik razpolaga na dan zaključka zbiranja ponudb v skladu z zakonodajo, ki sicer ureja pripravo letnih poročil.
V primeru, da ponudnik posluje manj kot eno leto in skladno s predpisi, ki urejajo pripravo in oddajo letnih računovodskih izkazov do poteka dneva zaključka zbiranja ponudb ni zavezan k oddaji letnih računovodskih izkazov, ne rabi predložiti računovodskih izkazov.
Če je ponudnik v zadnjem letu pred prijavo na razpis posloval z izgubo ali da izkazuje izgubo iz preteklih let v zadnjem izkazu bilance stanja, mora pred potekom roka za prijavo na razpis priložiti dokazilo, da je navedena izguba pokrita (sklep organa upravljanja in listinski dokaz o pokritju in viru sredstev za pokrite izgube).
7. člen
Koncesija se lahko podeli tudi ponudniku, ki v času razpisa še ne razpolaga s primernim objektom oziroma prostori za izvajanje storitve. Koncedent v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v tem primeru.
Koncedent v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v primeru, ko je ponudnik na podlagi zakona že pridobil dovoljenje za delo, oziroma ko ponudnik na podlagi podeljene koncesije že izvaja enako storitev, kot je predmet razpisane koncesije.
Koncedent v javnem razpisu določi vsa dokazila, ki jih mora ponudnik priložiti kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
IV. MERILA ZA IZBOR
8. člen
Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– cena izvajanja storitve,
– oddaljenost sedeža oziroma izpostave izvajalca od območja za katero bo podeljena koncesija,
– druge morebitne ugodnosti in storitve, ki jih koncesionar nudi uporabnikom.
V primeru, da bi bila cena storitve višja od cene zadnjega izvajalca ali če se na razpis ne javi noben ponudnik ali če noben od ponudnikov ne izpolnjuje predpisanih pogojev ali ne predloži dokazil o njihovem izpolnjevanju ali v primeru drugih utemeljenih razlogov, si koncedent pridržuje pravico, da koncesije ne podeli.
Koncedent v javnem razpisu z razpisno dokumentacijo o podelitvi koncesije natančno določi vrednost posameznega merila za izbor.
V. POSTOPEK ZA PODELITEV KONCESIJE
9. člen
Župan imenuje najmanj tričlansko komisijo za koncesije (v nadaljevanju: komisija), ki je pooblaščena za vodenje javnega postopka javnega odpiranja ponudb, strokovni pregled prispelih ponudb v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem odlokom in razpisno dokumentacijo.
Vsaj en član komisije mora biti zaposlen pri koncedentu. Član komisije, ki je zaposlen pri koncedentu, je predsednik komisije in sklicuje ter vodi seje.
Komisija odpre prispele ponudbe v roku 30 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis. Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak ponudnik na javnem razpisu.
Za vsako ponudbo komisija ugotovi, ali je pravočasna, pravilna in popolna. Popolna je tista ponudba, ki vsebuje vse zahtevane sestavine iz razpisne dokumentacije in jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje opredeljene v javnem razpisu. Če ponudba ne izpolnjuje katerekoli od navedenih zahtev, organ pristojen za podelitev koncesije ponudbo s sklepom izloči.
Komisija prav tako ugotovi ali je ponudba podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja storitve in če ustreza vsem dodatnim pravilom oddaje ponudbe določenim v javnem razpisu.
O vsaki ponudbi, ki izpolnjuje predpisane zahteve iz prejšnjega odstavka, pridobi komisija mnenje socialne zbornice.
Komisija najkasneje v roku 60 dni po pridobitvi mnenja socialne zbornice oziroma po preteku roka za podajo mnenja opravi pregled in presojo popolnih vlog po objavljenih kriterijih in merilih, objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi in ob upoštevanju mnenja socialne zbornice, če je bilo dano, pripravi predlog podelitve koncesije.
10. člen
Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis mora vsebovati:
– navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in predpisom iz 48. člena tega zakona,
– vrsto in opis posamezne storitve, ki so predmet koncesije,
– obseg posamezne storitve,
– predvideni začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije,
– krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija za izvajanje določene storitve,
– navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje,
– uporabnike storitev, za katere se razpisuje koncesija,
– navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva,
– vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije,
– rok za prijavo na javni razpis,
– kriterije in merila za izbiro med ponudbami,
– čas odpiranja ponudb,
– organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa,
– rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
– druge podatke, pomembne za določitev in izvajanje storitve.
Koncedent mora v času objave javnega razpisa ponudnikom zagotoviti dostop do razpisne dokumentacije. Šteje se, da je razpisna dokumentacija dostopna vsem ponudnikom, če je objavljena na svetovnem spletu.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo.
11. člen
Na podlagi izvedenega javnega razpisa podeli koncesijo najugodnejšemu ponudniku z upravno odločbo občinska uprava.
Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je v roku 15 dni dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
12. člen
V primeru, da se na razpis ne prijavi noben ponudnik ali da koncedent ne dobi nobene popolne ponudbe, ali da noben ponudnik ne izpolnjuje prepisanih pogojev, koncedent s sklepom ugotovi, da razpis ni uspel.
Koncedent lahko v takšnem primeru ponovi razpis.
Koncedent ni zavezan skleniti koncesijske pogodbe in lahko zavrne tudi popolne ponudbe, če ugotovi, da na podlagi prejetih ponudb ni smotrno izvajanje javne službe v obliki koncesije.
VI. SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
13. člen
Najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, koncedent in izbrani koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo.
Pogodbo v imenu koncedenta podpiše župan.
Koncesionar mora začeti z izvajanjem javne službe v roku določenem v koncesijski pogodbi.
14. člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja in razmerje do uporabnikov, zlasti pa:
– vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
– začetek izvajanja koncesije,
– čas, za katerega se sklepa koncesijska pogodba,
– ceno oziroma način vrednotenja storitev,
– sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja,
– dolžnost in način poročanja koncesionarja o izvajanju koncesije,
– obveznosti koncesionarja do uporabnikov,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
– način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
– obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju koncesijske pogodbe,
– druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.
15. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 10 let.
Koncesija se lahko podaljša na predlog koncesionarja, vendar največ za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba. Koncesionar mora predlog za podaljšanje iz prejšnjega odstavka vložiti najmanj eno leto pred iztekom roka, za katerega je bila koncesija podeljena. Koncedent koncesijo podaljša z odločbo, v kateri določi čas podaljšanja koncesije, če je ta možnost predvidena v koncesijski pogodbi in če ugotovi, da na območju izvajanja storitve še obstajajo potrebe po storitvi in jih koncesionar pod pogoji, ki jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi, lahko še naprej zagotavlja.
Z odločbo iz prejšnjega odstavka lahko koncedent glede na potrebe po izvajanju storitve na območju izvajanja storitve določi zmanjšan obseg koncesije ali krajši čas, kot je določen v prejšnjem členu.
Koncedent in koncesionar o podaljšanju koncesije skleneta aneks k pogodbi o koncesiji.
Koncesija se ne sme podaljšati, če obstajajo razlogi za odvzem koncesije ali če koncesionar krši pogodbene obveznosti. Koncedent koncesijo lahko podaljša glede na vrsto in pogostost kršitev in če koncesionar zagotovi, da kršitve ne bo več ponavljal.
VII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
16. člen
Koncesija preneha:
– s potekom dobe trajanja koncesije, dogovorjene s pogodbo,
– če se ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje dejavnosti,
– če se koncesionar odpove koncesiji,
– zaradi prenehanja poslovanja koncesionarja, razen če se koncesija prenese na pravnega naslednika,
– z odvzemom koncesije,
– zaradi stečajnega ali drugega insolvenčnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja.
Koncedent lahko kadarkoli brez razloga prekine pogodbo koncesionarju, z odpovednim rokom 6 mesecev.
17. člen
Koncesija se odvzame:
– če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom,
– če koncesionar v roku, določenem v koncesijski pogodbi ne začne izvajati javne službe,
– če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo in pogodbo o koncesiji,
– če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije,
– če koncesionar krši pogodbena določila ali določila iz tega odloka in s kršitvijo ne preneha niti 8 dni po pisnem opominu koncedenta o prenehanju kršitev,
– če je zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– če je zaradi zmanjševanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.
Koncedent pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.
18. člen
V primeru prenehanja koncesije, razen v primerih, ki jih določa zakon, mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti na drug način ali ko to dejavnost začne izvajati novi koncesionar.
19. člen
Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen v primeru, ko koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncedent ali koncesionar lahko kadarkoli sporazumno razvežeta sklenjeno pogodbo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
VIII. PLAČILO KONCESIONARJU
20. člen
Sredstva za zagotavljanje javne službe na podlagi koncesije se zagotavljajo iz proračunskih sredstev ali drugih javnih sredstev, s plačil upravičenca do storitve ali drugih zavezancev v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi.
21. člen
Koncedent koncesionarju iz proračuna zagotavlja sredstva za stroške storitve v skladu z zakonom in predpisi, ki določa metodologijo za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev.
22. člen
O zagotavljanju sredstev koncedent in koncesionar na podlagi odločbe in pogodbe o koncesiji skleneta letno pogodbo o financiranju.
V pogodbi iz prejšnjega odstavka se dogovorita o višini sredstev in izvršitvi plačila na podlagi mesečnega zahtevka koncesionarja.
Koncesionar mora sredstva, ki mu jih izplača koncedent uporabiti namensko, v skladu s svojim finančnim načrtom. V primeru, da je koncesionar sredstva uporabil nenamensko, negospodarno ali v nasprotju s predpisi ali pogodbo o koncesiji, se po takšni ugotovitvi za obseg nenamensko porabljenih sredstev napravi poračun, koncedent pa ima pravico do odpovedi koncesijske pogodbe ter do povračila vse povzročene škode.
23. člen
Na podlagi predloga koncesionarja poda k ceni storitve koncesionarja soglasje občinski svet, praviloma enkrat letno.
Koncesionar je dolžan koncedentu sproti poročati o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje javne službe, kot so sprememba obsega poslovanja, kadrovske spremembe, pridobitev subvencij iz sredstev proračuna Republike Slovenije in drugih sredstev na javnih razpisih, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno.
Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje javne službe.
24. člen
Koncedent lahko na koncesionarjev predlog ali v sporazumu z njim prenese koncesijo na drugo osebo, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da bo prevzemnik koncesije izvajal javno službo skladno s predpisi in koncesijsko pogodbo, učinkovito in v skladu z interesi uporabnikov.
Koncedent prenese koncesijo s tem, da novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Koncesija se prenese pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju in za preostali čas trajanja koncesije.
Novi koncesionar sklene po vročitvi dokončne odločbe iz drugega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom.
25. člen
Izvajanje koncesijske pogodbe nadzoruje občinska uprava.
IX. KONČNA DOLOČBA
26. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0006/2012-05
Divača, dne 17. oktobra 2012
Župan
Občine Divača
Drago Božac l.r.