Uradni list

Številka 80
Uradni list RS, št. 80/2012 z dne 26. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 80/2012 z dne 26. 10. 2012

Kazalo

3151. Odlok o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer, stran 8226.

Na podlagi 18. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12, 57/12) ter 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) je Občinski svet Občine Križevci na 14. redni seji 3. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer
1. člen
(1) Spremeni in dopolni se Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89, Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, 29/98, 15/99, 44/99, 84/01).
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na pogoje gradnje gradbeno inženirskih objektov na območju gozdnih, vodnih in obvodnih zemljiščih ter dopolnitve, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora. Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na določila kateri objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
2. člen
Prvi odstavek 5. člena se dopolni tako, da se za besedama »ter gradnja« doda besedilo »gradbeno inženirskih objektov,«.
Za zadnjim stavkom prvega odstavka 5. člena se doda besedilo, ki glasi: »Na strehah obstoječih objektov je dopustna namestitev sončnih elektrarn.«
3. člen
Doda se 6. člen, ki glasi:
»(1) Na območju kmetijskih zemljišč so dopustni posegi:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, izven območij, varovanih na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave,
– naslednji pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči,
– gradnja, vzdrževanje, rekonstrukcije in odstranitve omrežij gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.
(2) Na območju gozdnih zemljišč je dopustna gradnja, vzdrževanje, rekonstrukcije in odstranitve gradbeno inženirskih objektov in naprav.
(3) Na območju vodnih in obvodnih površin je dopustna gradnja, vzdrževanje, rekonstrukcije in odstranitve objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo. Na območju obalnih in priobalnih zemljišč je dovoljena gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Če gre za posege na kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz prvega odstavka 6. člena odloka, ki določa kateri objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
(4) Po posegu je treba v največji možni meri vsa zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.«
4. člen
Za prvim odstavkom 15. člena se doda besedilo, ki glasi:
»Na območju prometnih površin in njihovih varovalnih pasovih je možna gradnja in vzdrževanje gradbeno inženirskih objektov pod pogoji in s soglasji upravljavca.
Na območju avtoceste (v nadaljevanju: AC) se posegi izvajajo pod naslednjimi pogoji:
– vse posege v varovalni pas AC, ki meri v skladu z Zakonom o cestah, 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran, bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. oziroma upravljavca AC,
– posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza,
– zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, stabilnost nasipov in odvodnja obstoječe AC,
– rezervacija prostora za širitev AC za dodatni vozni pas, to je min 7 m obojestransko od roba cestnega sveta,
– križanje infrastrukturnih vodov z obstoječo AC je potrebno izvesti s podvrtanjem, pravokotno na AC, izven AC priključkov in z upoštevanjem odmikov za širitev AC,
– kolikor bo trasa infrastrukturnih vodov potekala vzporedno z obstoječo AC, mora potekati izven cestnega sveta AC in z upoštevanjem odmikov za širitev AC,
– do AC, njenih pripadajočih objektov, prometnic in vgrajenih instalacij mora biti zagotovljen stalen dostop,
– v varovalnem pasu AC je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo nagativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.
Vsi posegi v prostor, kateri posegajo v varovalni pas občinske ceste si morajo pridobiti soglasje za poseg v varovalni pas ceste s strani upravljavca občinskih cest Občine Križevci.
Če gre za posege na kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz prvega odstavka 6. člena odloka, ki določa kateri objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.«
5. člen
V 22. členu se za prvim odstavkom doda novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Pri poseganju na območja z naravovarstvenim statusom se upošteva naslednje usmeritve:
1. Na območju naravnih vrednot:
– Boreci glinokop (EVID. ŠT.: 7424, ZVRST: ekos, zool) in Gajševsko jezero (EVID. ŠT.: 7416 ZVRST: zool, ekos, bot); Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti, zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Po končanih posegih se naj površine zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi vrstami. Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven območja naravne vrednote.
– Mura – loka 1 (EVID. ŠT.: 7469, ZVRST: hidr, zool); Trasa vodov gospodarske javne infrastrukture naj se določi tako, da bo povsod, kje le – te obstajajo, potekala na območju obstoječih poti in cest ali najmanjši dopustni razdalji od visokovodnega nasipa na zračni strani. Kjer to ni mogoče, se trasa umesti tako, da v najkrajši liniji poteka od najbližje poti ali ceste do objekta (npr. od gozdne ceste do črpališča). Vodnih površin, kotanj in depresij se naj ne zasipava. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven območja visokovodnih nasipov oziroma izven območij z NV statusom. Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in/ali drevesnimi vrstami.
2. Na ekološko pomembnem območju:
– Mura – Radmožanci (ID. ŠT.: 42100); Se upoštevajo usmeritve, ki so navedene za naravno vrednoto Mura – loka 1.
– Boreci (ID. ŠT.: 46200); Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti, zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Po končanih posegih se naj površine zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi vrstami. Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven ekološko pomembnega območja. Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in /ali drevesnimi vrstami.
– Stanetinski – Kupetinski potok (ID.ŠT.:48500); Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti, zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven ekološko pomembnega območja. Po morebitnih posegih v brežino in strugo vodotokov se naj vzpostavi prvotno stanje s sonaravno ureditvijo zgolj z zemljino. Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in /ali drevesnimi vrstami (brez kamnometa). Dela v strugi vodotoka naj zaradi povzročanja kaljenja potekajo čim krajši čas ter se naj izvajajo med 1. julijem in 28. februarjem, torej izven sezone drstitve rib.
3. Na posebnih varstvenih območjih – območja Natura 2000:
– SPA Mura (ID. ŠT.: SI 5000010) in SCI Mura (ID. ŠT.: 3000215) se upoštevajo usmeritve, ki so navedene za naravno vrednoto Mura – loka 1.
– SCI Boreci (ID. ŠT.: SI 3000147); Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti, zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Po končanih posegih se naj površine zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi vrstami.
– SCI Stanetinski – Kupetinski potok (ID. ŠT.: SI 3000069); Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem pasu. Po morebitnih posegih v brežino in strugo vodotokov se naj vzpostavi prvotno stanje s sonaravno ureditvijo zgolj z zemljino (brez kamnometnih utrditev). Možno je začasno zavarovanje z vrbovimi popleti. Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in /ali drevesnimi vrstami (brez kamnometa). Dela v strugi vodotoka naj zaradi povzročanja kaljenja potekajo čim krajši čas ter se naj izvajajo med 1. julijem in 28. februarjem, torej izven sezone drstitve rib.
Za celostno ohranjanje kulturne dediščine se upošteva naslednje usmeritve:
1. Sestavni del PUP so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine), ki so zavarovani z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02, 126/03) in z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 53/92-2474, 88/99-4227, Uradne objave Občine Ljutomer, št. 8/04, 1/06). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
2. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
3. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
4. Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta,
na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
5. Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
6. Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
7. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
8. Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
9. Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
10. Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
11. V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določen.
12. Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za prostorsko celoto Občine Ljutomer (za območje Občine Križevci) je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
13. Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.
14. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
15. Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
16. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
17. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«
6. člen
29. člen se spremeni in se glasi:
»Požarna ogroženost
(1) Zagotoviti je treba odmike od parcelnih mej in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
(2) Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo.
Erozijska območja
(1) Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
(3) Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, treba predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine.
(4) Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, se predhodno opravi geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče.
(2) Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer.
(3) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah se upošteva predpise, ki urejajo zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(4) Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij se predvidi v skladu s področno zakonodajo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki).
(5) Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti opremljena s snegobrani.
(6) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(7) Če gre za posege na kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz prvega odstavka 6. člena odloka, ki določa kateri objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
Območja potresne ogroženosti
(1) Po karti potresne nevarnosti Slovenije, ki jo je izdelal Geodetski inštitut Slovenije in je prikazana v Atlasu okolja (ARSO GIS), je občina v območju projektnega pospeška tal 0.10 (g).
(2) Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati področno zakonodajo, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov, s katerim Slovenija uradno sprejema evropski standard za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998).«
7. člen
Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 032-01-14/2012-90
Križevci pri Ljutomeru, dne 3. oktobra 2012
Župan
Občine Križevci
mag. Branko Belec l.r.