Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2012 z dne 14. 9. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2012 z dne 14. 9. 2012

Kazalo

2702. Pravila poslovanja KDD, stran 7013.

Na podlagi prvega odstavka 429. člena Zakona u trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 (100/07 – popr.), 69/08, 40/09, 17/10 Odl. US: U-I-196/09-15, Up-947/09-9 (21/10 – popr.), 88/10, 108/10 – UPB3, 78/11, 55/12) sta uprava in nadzorni svet KDD − Centralne klirinško depotne družbe, d.d., Ljubljana, sprejela
P R A V I L A
poslovanja KDD
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet pravil
1. člen
(1) Ta pravila podrobneje urejajo način vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP), Zakonom o trg finančnih instrumentov (ZTFI), Zakonom o prevzemih (ZPre-1) in drugimi zakoni.
(2) Centralni register velja za poravnalni sistem po prvem odstavku 20. člena ZTFI. Za člane poravnalnega sistema v smislu prvega odstavka 20. člena ZTFI veljajo registrski in poravnalni člani KDD.
Pomen uporabljenih okrajšav
2. člen
Okrajšave, uporabljene v teh pravilih, imajo sledeči pomen:
1. centralni register je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD,
2. KDD je KDD – Centralna klirinško depotna družba delniška družba,
3. vrednostni papirji so nematerializirani vrednostni papirji,
4. agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev,
5. borza je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana.
Navodila, splošni pogoji in tarifa
3. člen
(1) Navodila KDD urejajo izvedbene postopke za posamezna opravila, predvidena v teh pravilih, ter natančneje določajo pogoje opravljanja storitev KDD oziroma pravice in obveznosti KDD in uporabnikov njenih storitev s tem v zvezi.
(2) Splošni pogoji KDD so vnaprej pripravljena pravila za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij, ki lahko nastanejo med KDD in osebami, ki so s KDD v pravnoposlovnem razmerju.
(3) Tarifa KDD določa višino nadomestil, do katerih je upravičena KDD za opravljanje svojih storitev, ter zavezance in roke za plačilo teh nadomestil. Če ni izrecno določeno drugače, KDD storitve ni dolžna opraviti, dokler nadomestilo zanjo ni plačano.
2. ČLANI KDD
2.1. Skupne določbe
Člani KDD
4. člen
(1) Člani KDD so člani-izdajatelji, registrski člani in poravnalni člani.
(2) Član-izdajatelj je oseba, ki je izdala vrednostne papirje, vpisane centralni register.
(3) Registrski član je oseba, ki je udeležena pri vodenju računov vrednostnih papirjev.
(4) Poravnalni član je oseba, ki je udeležena pri vodenju računov vrednostnih papirjev ter pri denarni poravnavi in poravnavi vrednostnih papirjev iz borznih poslov.
(5) Član z neomejenim dostopom je registrski ali poravnalni član, ki mu KDD omogoča vodenje njegovega hišnega računa in računov njegovih strank, katerih imetnik je lahko katera koli fizična ali pravna oseba.
(6) Član z omejenim dostopom je registrski ali poravnalni član, ki mu KDD omogoča vodenje njegovega hišnega računa oziroma računov nekaterih drugih imetnikov.
(7) Registrski ali poravnalni član lahko račune vrednostnih papirjev vodi zaradi opravljanja pomožnih investicijskih storitev, zaradi upravljanja poravnalnega sistema iz 459. člena ZTFI ali zaradi drugega zakonsko dopustnega razloga.
(8) Ista oseba je lahko udeležena v več vrstah članstev iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
(9) Posamezni član lahko z dovoljenjem KDD deloma ali v celoti izvršuje pravice in izpolnjuje obveznosti, temelječe na članstvu, za drugega člana, ob pogoju, da se s tem strinja tudi ta drugi član. Pri tem velja, da se lahko centralna banka druge države članice oziroma Evropska centralna banka strinjata z izvrševanjem pravic in izpolnjevanjem obveznosti v celoti s strani Banke Slovenije.
Splošni pogoji za člana
5. člen
(1) Član-izdajatelj lahko postane vsaka oseba.
(2) Registrski ali poravnalni član lahko postane oseba, ki izpolnjuje organizacijske, tehnične, kadrovske in druge pogoje za člana, določene v teh pravilih in navodilih.
(3) Član z neomejenim dostopom lahko postane:
1. borznoposredniška družba, investicijsko podjetje, banka ali posebna finančna institucija, ki je v Republiki Sloveniji v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 32. člena ZTFI upravičena neposredno ali prek podružnice opravljati investicijske storitve izvrševanja naročil za račun strank iz 2. točke in investicijske posle za svoj račun iz 3. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI ter v zvezi s tem pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZTFI,
2. investicijsko podjetje, banka ali posebna finančna institucija države članice, ki je v državi članici svojega sedeža upravičena opravljati investicijske storitve izvrševanja naročil za račun strank iz 2. točke in investicijske posle za svoj račun iz 3. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI ter v zvezi s tem pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZTFI.
(4) Član z omejenim dostopom lahko postane:
1. Banka Slovenije, centralna banka druge države članice in Evropska centralna banka glede vodenja računov bank in posebnih finančnih institucij v zvezi s centralnobančnimi operacijami,
2. oseba, ki upravlja skupek premoženja, ki ima omejeno pravno sposobnost, glede vodenja računov tega premoženja,
3. družba za upravljanje, ki v skladu z ZISDU-1 opravlja storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, glede vodenja računov oseb, za katere opravlja navedene storitve,
4. oseba, ki je po ZISDU-1 pridobila dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev, glede vodenja računov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov oziroma kritnih skladov pokojninskih družb, ki jih upravlja,
5. upravljavec poravnalnega sistema iz 459. člena ZTFI glede vodenja računov, potrebnih za zagotavljanje povezave med poravnalnim sistemom iz 459. člena ZTFI in poravnalnim sistemom po teh pravilih,
6. vsaka oseba glede vodenja svojega hišnega računa in računov svojih podružnic ali drugih organizacijskih enot.
Pridobitev položaja člana
6. člen
(1) Položaj člana se pridobi s sklenitvijo članske pogodbe s KDD.
(2) O novem registrskem ali poravnalnem članu mora KDD obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če je član banka ali posebna finančna institucija države članice EU: Banko Slovenije in
4. druge registrske in poravnalne člane.
(3) KDD mora agencijo obvestiti tudi o novem članu-izdajatelju.
Pošiljanje sporočil v informacijski sistem
7. člen
Kadar član pošilja inštrukcije (41. člen teh pravil) ali druga sporočila za obdelavo v informacijskem sistemu centralnega registra, jih mora posredovati po elektronski poti na standardiziran način, kakor to določajo navodila.
Prenehanje položaja člana
8. člen
(1) Položaj člana-izdajatelja preneha z izbrisom vseh vrednostnih papirjev, glede katerih ima položaj izdajatelja, iz centralnega registra.
(2) Položaj registrskega ali poravnalnega člana preneha z izstopom ali izključitvijo.
(3) O izstopu ali izključitvi člana iz drugega odstavka tega člena mora KDD obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če je član banka ali posebna finančna institucija države članice EU: Banko Slovenije in
4. druge registrske in poravnalne člane.
(4) KDD mora agencijo obvestiti tudi o prenehanju položaja člana-izdajatelja.
Razlogi za izključitev registrskega oziroma poravnalnega člana
9. člen
(1) KDD mora izključiti člana, če ta zaradi odvzema dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ali zaradi drugih razlogov izgubi položaj osebe iz tretjega ali četrtega odstavka 5. člena teh pravil, v zvezi s katerim je pridobil položaj člana.
(2) KDD lahko izključi člana:
1. če član zamudi s plačilom nadomestila za storitve KDD in če tega nadomestila ne plača v osmih dneh po prejemu opomina,
2. če je član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat zamudil s plačilom nadomestil za storitve KDD,
3. če član ne zagotavlja tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti, ter te kršitve ne odpravi v osmih dneh po prejemu opomina,
4. če član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat krši obveznosti iz 3. točke tega odstavka,
5. če nastopi drug razlog za izključitev, določen v teh pravilih v zvezi s posamezno vrsto članstva.
2.2. Člani-izdajatelji
Pogodba o članstvu izdatelja
10. člen
(1) S pogodbo o članstvu izdajatelja se KDD zaveže, da bo določeno vrsto oziroma določene vrste vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je član, vpisala v evidenco izdanih vrednostnih papirjev iz 90. člena ZNVP ter v centralnem registru omogočala vpise glede teh vrednostnih papirjev, član-izdajatelj pa se zaveže izpolnjevati obveznosti, določene s temi pravili, navodili in tarifo. Če pride do spremembe člana-izdajatelja dolžniških vrednostnih papirjev zaradi univerzalnega pravnega nasledstva kot posledice materialnega statusnega preoblikovanja, KDD opravi ustrezne spremembe v evidenci izdanih vrednostnih papirjev iz 90. člena ZNVP.
(2) Poleg storitev iz prvega odstavka tega člena KDD članu-izdajatelju imenskih vrednostnih papirjev omogoča dostop do delniške knjige oziroma do knjige imetnikov drugih imenskih vrednostnih papirjev ter do knjige upravičencev do izplačil iz vrednostnih papirjev, ki jih vodi zanj.
(3) Poleg storitev iz prvega odstavka tega člena KDD za člana-izdajatelja prinosniških vrednostnih papirjev izdaja potrdila imetnikom teh vrednostnih papirjev za izvrševanje pravic po 67. členu ZNVP.
(4) Evidenca izdanih vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena ter delniška knjiga oziroma knjiga imetnikov drugih imenskih vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena sta javni, z izjemo enoličnih identifikacij fizičnih oseb. KDD zagotavlja vpogled in izpis podatkov iz naštetih evidenc v dveh delovnih dneh od prejema zahteve oziroma v dveh delovnih dneh od plačila nadomestila, če je s tarifo to predvideno. Informacije o evidenci izdanih vrednostnih papirjev (enolične identifikacije in oznake vrst vrednostnih papirjev, vpisanih v evidenco, ter člani, ki so njihovi izdajatelji) KDD objavi na spletnih straneh.
2.3. Registrski člani
Pogodba o registrskem članstvu
11. člen
S pogodbo o registrskem članstvu se KDD zaveže, da bo registrskemu članu omogočala uporabo informacijskega sistema za namen vodenja računov vrednostnih papirjev pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili, registrski član pa se zaveže izpolnjevati obveznosti, določene s temi pravili, navodili in tarifo.
Začasni izklop iz informacijskega sistema
12. člen
(1) Če je registrskemu članu agencija, Banka Slovenije oziroma pristojni nadzorni organ države članice EU ali tuje države tega člana izrekel ukrep začasne prepovedi opravljanja investicijskih storitev ali drug začasni ukrep, zaradi katerega ne sme delno ali v celoti uporabljati informacijskega sistema za namen vodenja računov vrednostnih papirjev, ga mora KDD po prejemu obvestila o izrečenem ukrepu v ustreznem obsegu in v okviru tehničnih možnosti izklopiti iz informacijskega sistema.
(2) Če registrski član zamudi s plačilom nadomestila za storitve KDD ali če krši obveznosti glede tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti za uporabo informacijskega sistema za namen vodenja računov vrednostnih papirjev, ga KDD lahko delno ali v celoti izklopi iz informacijskega sistema.
(3) V obdobju začasnega izklopa obveznosti registrskega člana ne prenehajo.
(4) O začasnem izklopu po tem členu in o razlogih za ta izklop mora KDD obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če je registrski član banka ali posebna finančna institucija države članice EU: Banko Slovenije in
4. druge registrske in poravnalne člane.
Izstop registrskega člana
13. člen
Registrski član lahko izstopi iz registrskega članstva z izjavo o izstopu, ki začne učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem registrski član zapre vse račune vrednostnih papirjev, ki jih vodi, in preneha biti pooblaščen s strani zastavnih upnikov za razpolaganje z zastavljenimi vrednostnimi papirji.
Izključitev registrskega člana
14. člen
(1) Če je registrski član izključen, mu mora KDD omogočiti uporabo informacijskega sistema v obsegu, potrebnem za zaprtje vseh računov vrednostnih papirjev, ki jih vodi, ter za prenehanje pooblastil s strani zastavnih upnikov za razpolaganje z zastavljenimi vrednostnimi papirji.
(2) Obveznosti registrskega člana, določene s temi pravili, navodili in tarifo, nastajajo vse do konca meseca, v katerem registrski član zapre vse račune vrednostnih papirjev, ki jih vodi, in preneha biti pooblaščen s strani zastavnih upnikov za razpolaganje z zastavljenimi vrednostnimi papirji.
2.4. Poravnalni člani
Pogodba o poravnalnem članstvu
15. člen
(1) S pogodbo o poravnalnem članstvu se KDD zaveže, da bo omogočala uporabo informacijskega sistema za namen poravnave borznih poslov pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili, poravnalni član pa se zaveže izpolnjevati obveznosti, določene s temi pravili, navodili in tarifo. Pogoj za pričetek veljavnosti pogodbe o poravnalnem članstvu je opravljeno osnovno plačilo v jamstveni sklad.
(2) Pogodbo o poravnalnem članstvu lahko sklene le oseba, ki že ima ali ki hkrati pridobi tudi položaj registrskega člana.
(3) Vse določbe teh pravil in navodil, ki se nanašajo na registrske člane, se uporabljajo tudi za poravnalne člane, razen če je v teh pravilih ali navodilih izrecno določeno drugače.
Začasni izklop iz informacijskega sistema
16. člen
(1) KDD mora poravnalnega člana v ustreznem obsegu izklopiti iz informacijskega sistema:
1. če prejme obvestilo, da mu je agencija, Banka Slovenije oziroma pristojni nadzorni organ države članice EU ali tuje države tega člana izrekel začasni ukrep, zaradi katerega uporaba informacijskega sistema za namen poravnave borznih poslov delno ali v celoti ni dopustna,
2. če je poravnalnega člana začasno izklopila iz informacijskega sistema po 12. členu teh pravil,
3. če poravnalni član ne predloži ustreznih dokazov o svoji plačilni sposobnosti po 19. členu teh pravil, dokler ne izpolni te obveznosti.
(2) KDD lahko poravnalnega člana delno ali v celoti izklopi iz informacijskega sistema glede poravnave borznih poslov:
1. če poravnalni član ob dospelosti ne izpolni katere izmed svojih obveznosti po 4. poglavju teh pravil,
2. če poravnalni član zamudi s plačilom nadomestila za storitve KDD ali če krši obveznosti glede tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti za uporabo informacijskega sistema za namen poravnave borznih poslov,
3. če ji član na njen poziv iz drugega odstavka 19. člena teh pravil ne predloži dokazov o plačilni sposobnosti.
(3) V obdobju začasnega izklopa obveznosti poravnalnega člana ne prenehajo.
(4) O začasnem izklopu po tem členu in o razlogih za ta izklop mora KDD obvestiti:
1. borzo,
2. agencijo,
3. če je poravnalni član banka ali posebna finančna institucija države članice EU: Banko Slovenije in
4. druge poravnalne člane.
Izstop poravnalnega člana
17. člen
(1) Poravnalni član lahko izstopi iz poravnalnega članstva z dvomesečnim izstopnim rokom, ki začne teči prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem KDD prejme pisno izjavo o izstopu.
(2) Izstop iz poravnalnega članstva ne pomeni avtomatično tudi izstopa iz registrskega članstva.
Izključitev poravnalnega člana
18. člen
(1) KDD mora izključiti poravnalnega člana, ki je bil izključen iz registrskega članstva.
(2) KDD lahko izključi poravnalnega člana:
1. če je član drugič v obdobju zadnjih treh let kršil:
− svojo obveznost kot poravnalni član in je bilo zaradi te kršitve to obveznost treba izpolniti v breme jamstvenega sklada, ali
− svojo obveznost opraviti plačilo v jamstveni sklad,
2. če član krši:
− svojo obveznost kot poravnalni član, pri čemer znesek obveznosti presega 25 odstotkov osnovne glavnice jamstvenega sklada, in je bilo zaradi te kršitve to obveznost treba izpolniti v breme jamstvenega sklada, ali
− svojo obveznost opraviti plačilo v jamstveni sklad, ki presega 25 odstotkov osnovne glavnice jamstvenega sklada,
3. če poravnalni član ne izpolnjuje pogojev glede plačilne sposobnosti in teh pogojev ne izpolni v nadaljnjih šestih mesecih.
Nadzor nad poravnalnim članom
19. člen
(1) KDD opravlja nadzor nad plačilno sposobnostjo poravnalnega člana z namenom obvladovanja tveganj morebitne neizpolnitve obveznosti iz borznih poslov tako, da spremlja, ali poravnalni član pravočasno izpolnjuje svoje denarne obveznosti do KDD oziroma drugih poravnalnih članov v skladu s 4. poglavjem teh pravil.
(2) KDD lahko poravnalnega člana pozove, naj ji predloži ustrezne dokaze o svoji plačilni sposobnosti, ali naj ji poda poročilo o svojem poslovanju.
3. VODENJE CENTRALNEGA REGISTRA
3.1. Splošne določbe
Vodenje centralnega registra
20. člen
Vodenje centralnega registra pomeni celoto opravljanja vpisov v centralnem registru v skladu z zakonom, pravili in navodili.
Račun vrednostnih papirjev
21. člen
(1) Centralni register sestavljajo računi vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: računi).
(2) Račun je način evidentiranja vrednostnih papirjev, katerih imetnik je ista oseba.
(3) Ista oseba ima lahko več računov.
Pomožni račun
22. člen
(1) Pomožni račun je način evidentiranja števila vrednostnih papirjev za določen namen.
(2) Pomožni račun nima imetnika.
Podračun
23. člen
Podračun je način evidentiranja pravic tretjih in pravnih dejstev na vrednostnih papirjih, vpisanih v dobro istega računa.
Označitev vrednostnih papirjev
24. člen
(1) Za označitev posamezne vrste (genusa) medsebojno zamenljivih vrednostnih papirjev se uporablja enolična identifikacija, določena na podlagi ustreznega mednarodnega standarda. Poleg enolične identifikacije lahko KDD iz razlogov praktičnosti uporablja tudi enolično skrajšano oznako.
(2) Enolično identifikacijo in enolično skrajšano oznako vrednostnih papirjev KDD določi ob prvi izdaji vrednostnih papirjev. Enolična identifikacija in enolična skrajšana oznaka iste vrste vrednostnih papirjev se ne spreminjata.
Vodenje računa in vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev
25. člen
(1) Vodenje računa pomeni:
1. vodenje statičnih podatkov pri računu ter
2. tehnično možnost registrskega člana vnašati inštrukcije in druga sporočila imetnika tega računa ter tehnično možnost KDD obdelovati inštrukcije in druga sporočila glede tega računa.
(2) Vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev pomeni evidentiranje stanj vrednostnih papirjev glede na vsakokrat opravljene vpise iz 20. člena ZNVP (izdaje, izbrisi, zamenjave in prenosi vrednostnih papirjev ter vpisi, spremembe ali izbrisi pravic tretjih oziroma drugih pravnih dejstev).
(3) Statični podatki pri računu so podatki, ki se ob vpisih iz 20. člena ZNVP ne spreminjajo, kot so npr. podatki o imetniku računa, o vrsti računa in o članu, ki vodi račun.
Vrste računov
26. člen
(1) Računi so sledečih vrst:
1. računi strank,
2. hišni računi,
3. registrski računi,
4. računi za prevzem (17. točka 98. člena teh pravil),
5. račun za opustitev (tretji odstavek 51. člena teh pravil).
(2) Račun stranke je račun, ki ga vodi s strani imetnika računa izbrani registrski član.
(3) Hišni račun je račun, ki ga vodi registrski član in v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, katerih imetnik je ta registrski član za svoj lastni račun.
(4) Registrski račun je prehodni račun, ki ga ne vodi noben registrski član.
(5) Posebne oblike računa stranke so:
1. račun za gospodarjenje, in sicer za tiste vrednostne papirje, v zvezi s katerimi registrski član za imetnika računa opravlja tudi storitve gospodarjenja,
2. skrbniški račun, katerega imetnik in registrski član, ki vodi ta račun, sta v skrbniškem razmerju,
3. fiduciarni račun, katerega imetnik ima vrednostne papirje, vpisane v dobro tega računa, za račun drugih oseb.
Vrste pomožnih računov
27. člen
(1) Pomožni računi so sledečih vrst:
1. skupni račun,
2. kontrolni račun in
3. plavajoči račun.
(2) Skupni račun se uporablja za evidentiranje števila vrednostih papirjev, ki so bili predmet borznega posla, sklenjenega pri trgovanju za skupni račun.
(3) Kontrolni račun se uporablja za evidentiranje števila vrednostnih papirjev, ki so predmet hkratne izdaje, izbrisa ali zamenjave.
(4) Plavajoči račun se uporablja za evidentiranje števila vrednostnih papirjev, ki so predmet zaporedne izdaje, izbrisa ali zamenjave.
(5) Posebna oblika skupnega računa, ki se uporablja v zvezi z borznimi posli, sklenjenimi pri trgovanju istega borznega člana za skupni račun imetnikov skrbniških računov, glede katerih ima položaj skrbnika isti registrski član, je skupni skrbniški račun.
3.2. Vodenje računov
Podatki o imetniku računa
28. člen
(1) O imetniku računa se vodijo sledeči podatki:
1. enolična identifikacija imetnika, pri čemer lahko ima posamezen imetnik v centralnem registru samo eno enolično identifikacijo,
2. če je imetnik fizična oseba: ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča,
3. če je imetnik pravna oseba: firma oziroma ime ter poslovni naslov,
4. če je imetnik skupek premoženja, ki ima omejeno pravno sposobnost: ime oziroma oznaka skupka premoženja ter podatki iz 1. do 3. točke tega odstavka o upravljalcu skupka premoženja,
5. davčna številka.
(2) Enolična identifikacija imetnika je:
1. če je imetnik vpisan v centralni register prebivalstva: EMŠO, razen če zahteva, da se mu dodeli KID,
2. če je imetnik vpisan v poslovni register: matična številka,
3. če imetnik ni vpisan niti v register prebivalstva niti v poslovni register: KID.
(3) KID je enolična identifikacijska številka, ki jo imetniku na njegovo zahtevo oziroma na zahtevo člana, ki želi zanj odpreti račun, dodeli KDD.
(4) Na zahtevo imetnika računa se o njem lahko vodijo tudi sledeči podatki:
1. naslov za pošiljanje pošte, če je ta drugačen od naslova stalnega prebivališča oziroma poslovnega naslova,
2. denarni račun imetnika,
3. drugi podatki v skladu z navodili.
(5) Prvi vpis podatkov o imetniku računa se opravi ob odprtju računa.
(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge upravičence.
Spremembe podatkov o imetniku računa
29. člen
(1) KDD avtomatično spremeni podatke o imetniku računa na podlagi sporočil pristojnih organov v skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZNVP.
(2) Ostale podatke KDD spremeni na podlagi zahteve imetnika oziroma člana, ki za imetnika vodi račun.
(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge upravičence.
Posebna pravila za fiduciarne račune
30. člen
(1) Ne glede na 1. točko prvega odstavka 28. člena teh pravil se imetnik fiduciarnega računa vpiše v centralni register s KID, ki se mu dodeli za namen imetništva fiduciarnega računa.
(2) Poleg imena in priimka oziroma firme imetnika fiduciarnega računa se vodi tudi dodatek »fiduciarni račun«.
3.3. Vpisi, ki spreminjajo število vrednostnih papirjev
3.3.1. Splošne določbe
Izdaja, izbris in zamenjava vrednostnih papirjev
31. člen
(1) Vrednostni papirji so izdani, ko so preneseni v breme (bodisi kontrolnega bodisi plavajočega) računa za izdajo in v dobro računa imetnika.
(2) Vrednostni papirji so izbrisani, ko so preneseni v breme računa imetnika in v dobro (bodisi kontrolnega bodisi plavajočega) računa za izbris.
(3) Vrednostni papirji so zamenjani, ko so izdani vrednostni papirji, ki nadomestijo izbrisane.
(4) Izdajo, izbris oziroma zamenjavo vrednostnih papirjev KDD opravi v skladu z zakonom, temi pravili in navodili ter na podlagi pogodbe s članom-izdajateljem vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, izbrisa ali zamenjave. Če so predmet izdaje potrdila o deponiranju, morajo biti poleg splošnih pogojev za izdajo izpolnjeni tudi pogoji po drugem odstavku 458. člena ZTFI.
Presečni dan
32. člen
(1) Presečni dan je dan, ki je odločilen za določitev upravičencev do izpolnitve posameznega upravičenja iz vrednostnega papirja in je za vse upravičence glede določene vrste vrednostnih papirjev enak.
(2) Stanje vpisov na presečni dan je stanje vpisov ob zaprtju informacijskega sistema na ta dan.
3.3.2. Izdaja vrednostnih papirjev
Način izdaje vrednostnih papirjev
33. člen
(1) Vrednostni papirji se lahko izdajo bodisi hkratno bodisi zaporedno.
(2) Hkratno se vrednostni papirji izdajo prek kontrolnega računa za izdajo, zaporedno pa prek plavajočega računa za izdajo.
(3) Kadar član-izdajatelj ne opredeli poimensko oseb, katerim naj se izdajo vrednostni papirji, temveč jih opredeli kot imetnike ali druge upravičence iz določene vrste vrednostnih papirjev na določen presečni dan, se vrednostni papirji lahko izdajo samo hkratno.
(4) Ob prvi izdaji določene vrste vrednostnih papirjev jih KDD vpiše v evidenco izdanih vrednostnih papirjev (90. člen ZNVP).
Hkratna izdaja
34. člen
Pri hkratni izdaji vrednostnih papirjev KDD celotno število vrednostnih papirjev, ki so predmet te izdaje, vpiše v dobro kontrolnega računa, ki ga odpre v zvezi s to izdajo, ter opravi njihov prenos v breme kontrolnega računa ter v dobro računov oseb, ki jih je navedel član-izdajatelj.
Zaporedna izdaja
35. člen
(1) Pri zaporedni izdaji vrednostnih papirjev KDD celotno število vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, vpiše v dobro enega ali več plavajočih računov, ki jih odpre KDD v zvezi s to izdajo.
(2) Posamezni plavajoči račun vodi s strani člana-izdajatelja izbrani registrski član.
(3) Prenose vrednostnih papirjev v breme plavajočega računa in v dobro računa posamezne osebe opravi KDD na podlagi enostranskih nalogov, ki jih v centralni register posreduje registrski član, ki vodi plavajoči račun. Enostranski nalog mora imeti sestavine, določene z navodili, sicer ga KDD ne upošteva.
3.3.3. Izbris vrednostnih papirjev
Način izbrisa vrednostnih papirjev
36. člen
(1) Vrednostni papirji se lahko izbrišejo bodisi hkratno bodisi zaporedno.
(2) Hkratno se vrednostni papirji izbrišejo prek kontrolnega računa za izbris, zaporedno pa prek plavajočega računa za izbris.
(3) Predmet zaporednega izbrisa so lahko samo bremen prosti vrednostni papirji.
Hkratni izbris
37. člen
Pri hkratnem izbrisu KDD vrednostne papirje, ki so predmet izbrisa, prenese v breme računov imetnikov in v dobro kontrolnega računa, ki ga odpre v zvezi s tem izbrisom.
Zaporedni izbris
38. člen
(1) Pri zaporednem izbrisu KDD opravi prenos vrednostnih papirjev v breme računa imetnika in v dobro plavajočega računa za izbris na podlagi enostranskega naloga, ki ga v centralni register posreduje registrski član, ki vodi račun imetnika. Enostranski nalog mora imeti sestavine, določene z navodili, sicer ga KDD ne upošteva.
(2) Izbris vrednostnih papirjev s plavajočega računa opravi KDD.
3.3.4. Zamenjava vrednostnih papirjev
Zamenjava vrednostnih papirjev
39. člen
(1) Zamenjava vrednostnih papirjev je izdaja določene vrste vredostnih papirjev, ki je pogojena z izbrisom druge vrste vrednostnih papirjev.
(2) Za izdajo vrednostnih papirjev zaradi zamenjave se smiselno uporabljajo določbe poglavja 3.3.2. teh pravil, za izbris vrednostnih papirjev zaradi zamenjave pa se smiselno uporabljajo določbe poglavja 3.3.3. teh pravil.
(3) Kadar mora član-izdajatelj imetnikom oziroma drugim upravičencem iz vrednostnih papirjev, ki so predmet izbrisa zaradi zamenjave, izplačati tudi določene denarne zneske, poteka izplačilo teh zneskov prek KDD, kakor to podrobneje določajo navodila.
3.4. Vpisi, ki ne spreminjajo števila vrednostnih papirjev
3.4.1. Splošne določbe
Uporaba določb poglavja 3.4.
40. člen
Poglavje 3.4. se uporablja za vse vpise, ki ne spreminjajo števila vrednostnih papirjev, razen če je za posamezen primer oziroma posamezne vrste primerov s temi pravili določeno drugače.
Inštrukcija
41. člen
Inštrukcija je skupno poimenovanje za:
1. enostranske naloge,
2. izročitvene dele dvostranskih nalogov in
3. prejemne dele dvostranskih nalogov.
Posredovanje inštrukcij v centralni register s strani registrskega člana
42. člen
(1) Inštrukcija, ki jo v centralni register posreduje registrski član, mora imeti sestavine, določene z navodili.
(2) V vlogi člana, ki vodi račun, lahko registrski član v centralni register posreduje sledeče inštrukcije:
1. izročitveni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki ga da imetnik računa,
2. prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki ga da imetnik računa,
3. nalog za vpis pravice tretjega, ki ga da imetnik računa,
4. nalog za spremembo ali izbris pravice tretjega, ki ga da upravičenec; to ne velja za zastavno pravico.
(3) V vlogi člana, ki ga je pooblastil zastavni upnik, lahko registrski član v centralni register posreduje sledeče inštrukcije:
1. izročitveni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki ga da zastavni upnik,
2. nalog za spremembo ali izbris zastavne pravice, ki ga da zastavni upnik.
(4) Ostalih inštrukcij, ki niso navedene v drugem ali tretjem odstavku tega člena, v centralni register ne posreduje registrski član, temveč jih vnaša neposredno KDD.
(5) Če bi registrski član kakšno inštrukcijo moral posredovati v centralni register, pa tega iz katerega koli razloga ne more ali noče storiti, jo lahko v centralni register vnese KDD.
3.4.2. Prenos vrednostnih papirjev
Uparjanje
43. člen
(1) Prenos vrednostnih papirjev med računi se opravi na podlagi dvostranskega naloga za tak prenos.
(2) Dvostranski nalog za prenos nastane, kadar KDD upari izročitveni in prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev, ki sta med seboj komplementarna. Izročitveni in prejemni del naloga sta med seboj komplementarna, kadar se ujemata v vseh sestavinah, ki so določene v navodilih. Meje ujemanja (tolerance) posameznih sestavin so določene v navodilih.
(3) Izročitveni del naloga v centralni register posreduje registrski član, ki vodi račun, v breme katerega naj se vrednostni papirji prenesejo, oziroma registrski član, ki ga je pooblastil zastavni upnik, če naj se s prenosom uveljavi zastavna pravica.
(4) Prejemni del naloga v centralni register posreduje registrski član, ki vodi račun, v dobro katerega naj se vrednostni papirji prenesejo.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za prenos med računi istega imetnika, razen za prenos v breme registrskega računa (v tem primeru izročitveni del naloga ni potreben) ter za prenos v dobro registrskega računa (v tem primeru prejemni del naloga ni potreben, izročitveni del naloga pa v centralni register vnese KDD).
Ravnanje s posredovanimi inštrukcijami
44. člen
(1) Za uparjanje so primerne samo tiste inštrukcije, ki imajo vse sestavine, določene z navodili. Preverjanje primernosti inštrukcije je validacija.
(2) Neprimernih inštrukcij KDD ne upošteva pri uparjanju. Primerne (validirane) inštrukcije KDD poskuša upariti.
(3) Navodila določajo, kako dolgo poskuša KDD upariti primerne inštrukcije. Navodila določajo, kdaj se sicer primerne, a neuparjene inštrukcije izbrišejo.
(4) Dokler KDD inštrukcije ne upari, jo lahko registrski član, ki jo je posredoval, prekliče.
(5) Dokler dvostranski nalog za prenos, ki nastane z uparjenjem komplementarnih inštrukcij, ni vnesen v centralni register (46. člen teh pravil), ga lahko registrska člana, ki sta vnesla inštrukcije, na podlagi katerih je nalog nastal, sporazumno prekličeta. Navodila določajo, kdaj je mogoče dvostranski nalog za prenos preklicati enostransko.
Opravljanje prenosov
45. člen
(1) KDD poskuša prenos vrednostnih papirjev na podlagi dvostranskega naloga prvič opraviti neposredno po nastanku naloga, razen če je v samem nalogu določeno, naj se prvič poskuša opraviti šele na določen poznejši dan.
(2) Prenos vrednostnih papirjev se opravi, če je na računu oziroma podračunu, v breme katerega naj bi bil prenos opravljen, zadostna količina ustreznih vrednostnih papirjev. Vrednostni papirji so ustrezni, če so take vrste (enolična identifikacija in oznaka iz 24. člena teh pravil), kot je določena v dvostranskem nalogu, in če so neobremenjeni z vpisi o pravicah tretjih ali drugih pravnih dejstvih oziroma če so ti vpisi takšne narave, da niso ovira za prenos vrednostnih papirjev ali da ob prenosu vrednostnih papirjev prenehajo.
(3) Če naj se v skladu z dvostranskim nalogom prenos vrednostnih papirjev opravi proti plačilu kupnine zanje, je poleg zadostne količine ustreznih vrednostnih papirjev pogoj za prenos vrednostnih papirjev tudi plačilo kupnine v skladu z navodili.
(4) Navodila določajo, kako pogosto, kako dolgo in v kakšnem vrstnem redu poskuša KDD ponovno opraviti prenos vrednostnih papirjev, če ob prvem poskusu pogoj iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ni izpolnjen (recikliranje naloga).
(5) Navodila določajo, kdaj se dvostranski nalog, na podlagi katerega ni bilo mogoče opraviti prenosa vrednostnih papirjev, izbriše.
Trenutek vnosa dvostranskega naloga
46. člen
Velja, da je dvostranski nalog za prenos vnesen v centralni register (21. člen ZNVP, 403.a člen ZTFI) tedaj, ko je na njegovi podlagi opravljen vpis v dobro računa, kamor se vrednostni papirji prenašajo.
3.4.3. Pravice tretjih in druga pravna dejstva
Podlaga za vpise glede pravic tretjih in drugih pravnih dejstev
47. člen
(1) Vpis, sprememba ali izbris pravice tretjega oziroma drugega pravnega dejstva se opravi na podlagi enostranskega naloga za tak vpis, spremembo oziroma izbris.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, kadar je izbris pravice tretjega ali drugega pravnega dejstva avtomatična posledica prenosa vrednostnih papirjev.
Primernost inštrukcije
48. člen
Inštrukcija iz 47. člena je primerna, če ima vse sestavine, določene z navodili.
Opravljanje vpisov glede pravic tretjih in drugih pravnih dejstev
49. člen
(1) Vpise na podlagi primernih inštrukcij iz 47. člena poskusi KDD opraviti enkrat, in sicer neposredno po tem, ko jih prejme.
(2) Vpis, sprememba ali izbris pravice tretjega oziroma drugega pravnega dejstva se opravi, če je na računu oziroma podračunu, pri katerem naj bi se vpis opravil, zadostna količina ustreznih vrednostnih papirjev. Vrednostni papirji so ustrezni, če so take vrste (enolična identifikacija in oznaka iz 24. člena teh pravil), kot je določena v inštrukciji, in če so neobremenjeni z vpisi o pravicah tretjih ali drugih pravnih dejstvih oziroma če so ti vpisi takšne narave, da niso ovira za želeni vpis, spremembo oziroma izbris.
(3) Neprimernih inštrukcij KDD ne upošteva. Primerne inštrukcije, na podlagi katerih ni bilo mogoče opraviti želenega vpisa, spremembe oziroma izbrisa, KDD izbriše.
Trenutek vnosa enostranskega naloga
50. člen
Velja, da je enostranski nalog za vpis, spremembo oziroma izbris pravice tretjega ali drugega pravnega dejstva vnesen v centralni register (21. člen ZNVP, 403.a člen ZTFI) tedaj, ko je na njegovi podlagi opravljen vpis pri računu, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, na katere se nalog nanaša.
3.4.4. Opustitev vrednostnih papirjev
Opustitev vrednostnih papirjev
51. člen
(1) Vrednostne papirje, ki so v celoti vplačani ter prosti slehernih pravic tretjih ali drugih pravnih bremen, lahko imetnik opusti pod pogoji iz tega člena. Določbe tega člena ne posegajo v določbe teh pravil o izbrisu vrednostnih papirjev.
(2) Opustitev vrednostnih papirjev pomeni imetnikovo nepreklicno in trajno odpoved tem vrednostnim papirjem in vsem pravicam, ki izhajajo iz njih. Za opustitev vrednostnih papirjev imetnik ni upravičen do nikakršnega nadomestila.
(3) Opustitev vrednostnih papirjev se opravi kot prenos v breme računa imetnika in v dobro računa za opustitev. Za prenos se uporabljajo siceršnje določbe teh pravil za prenose vrednostnih papirjev, pri čemer prejemni del naloga v centralni register vnaša neposredno KDD.
(4) Ne glede na prejšnje določbe tega člena opustitev vrednostnih papirjev ni mogoča, če bi zaradi opustitve količina vrednostnih papirjev določene vrste, vpisana na računu za opustitev, presegla v navodilih določen odstotek celotne količine vrednostnih papirjev te vrste, vpisanih v centralnem registru.
Ravnanje z opuščenimi vrednostnimi papirji
52. člen
(1) V času 2 let od opustitve vrednostnih papirjev jih lahko neodplačno pridobi član, ki je njihov izdajatelj.
(2) Po izteku 2 let od opustitve do poteka 5 let od opustitve lahko vrednostne papirje neodplačno pridobi vsak, ki jih želi, razen tistega, ki jih je opustil.
(3) Po izteku 5 let od opustitve lahko vrednostne papirje ponovno neodplačno pridobi tudi tisti, ki jih je opustil.
(4) Če jih želi po izteku 2 let od opustitve več pridobiti iste vrednostne papirje, ima prednost tisti, ki je svojo željo prvi sporočil KDD.
(5) Za ugotavljanje časa, preteklega od opustitve, se uporablja metoda FIFO. V primeru zamenjave opuščenih vrednostnih papirjev velja, da so bili vrednostni papirji, ki nadomestijo izbrisane, opuščeni takrat, ko so bili opuščeni izbrisani vrednostni papirji.
(6) Pridobitev vrednostnih papirjev se opravi kot prenos v breme računa za opustitev in v dobro računa pridobitelja. Za prenos se uporabljajo siceršnje določbe teh pravil za prenose vrednostnih papirjev, pri čemer izročitveni del naloga v centralni register vnaša neposredno KDD.
(7) Dokler so vrednostni papirji posamezne vrste vpisani v dobro računa za opustitev, se pravice iz njijh ne izvršujejo, vendar pa zgolj zaradi vpisa v dobro računa za opustitev niso izvzeti iz korporacijskih dejanj, katerih predmet so vsi vrednostni papirji te vrste.
(8) Dokler nihče KDD ne sporoči želje, da bi pridobil opuščene vrednostne papirje, jih lahko KDD uporabi, da prepreči grozečo neizpolnitev obveznosti iz borznega posla. Če KDD ravna po tem odstavku, se prvi, drugi in tretji odstavek tega člena ne morejo več uporabiti.
4. PORAVNAVA BORZNIH POSLOV
4.1. Splošne določbe
Uporaba določb 4. poglavja
53. člen
(1) Določbe 4. poglavja teh pravil se uporabljajo za izpolnitev obveznosti, ki so nastale na podlagi borznih poslov (poravnava borznih poslov).
(2) Določbe 4. poglavja teh pravil se ne uporabljajo za poravnavo borznih poslov, ki se opravlja kot dvostranska poravnava neposredno med strankama borznega posla, ne da bi bila opravljena izravnava medsebojnih terjatev strank iz več borznih poslov. Za poravnavo teh borznih poslov veljajo določbe teh pravil o prenosu vrednostnih papirjev proti plačilu kupnine zanje.
Pomen pojmov, uporabljenih v 4. poglavju
54. člen
(1) Pojmi, uporabljeni v 4. poglavju teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. borzni posel je prodajna pogodba, katere predmet so vrednostni papirji in ki je bila sklenjena na borznem trgu,
2. prodajni posel borznega člana je borzni posel, ki ga je borzni član sklenil kot prodajalec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
3. prodajni posel poravnalnega člana je:
− bodisi borzni posel, ki ga je poravnalni član, ki je hkrati borzni član, sklenil kot prodajalec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
− bodisi prodajni posel borznega člana, v zvezi s katerim je borzni član na poravnalnega člana prenesel svojo denarno terjatev in/ali v zvezi s katerim je poravnalni član za borznega člana prevzel obveznost prenosa vrednostnih papirjev,
4. končni prodajalec je:
− bodisi borzni član, ki je prodajni posel sklenil za svoj račun,
− bodisi stranka borznega člana, za račun katere je borzni član sklenil prodajni posel,
5. nakupni posel borznega člana je borzni posel, ki ga je borzni član sklenil kot kupec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
6. nakupni posel poravnalnega člana je:
− bodisi borzni posel, ki ga je poravnalni član, ki je hkrati borzni član, sklenil kot kupec bodisi za svoj račun bodisi za račun svoje stranke,
− bodisi nakupni posel borznega člana, v zvezi s katerim je borzni član na poravnalnega člana prenesel svojo terjatev za prenos vrednostnih papirjev in/ali v zvezi s katerim je poravnalni član za borznega člana prevzel obveznost plačati kupnino,
7. končni kupec je:
− bodisi borzni član, ki je nakupni posel sklenil za svoj račun,
− bodisi stranka borznega člana, za račun katere je borzni član sklenil nakupni posel,
8. trgovalno poročilo je poročilo borze o borznih poslih, ki so bili sklenjeni na določen trgovalni dan,
9. poravnalni dan je dan, na katerega dospejo obveznosti iz borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan,
10. poravnalni član prodajalec je poravnalni član, ki je na podlagi svojega prodajnega posla (3. točka tega odstavka) zavezan zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet tega posla, v dobro računa končnega kupca,
11. poravnalni član kupec je poravnalni član, ki je na podlagi svojega nakupnega posla (5. točka tega odstavka) upravičen zahtevati zagotovitev pogojev za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet tega posla, v dobro računa končnega kupca,
12. neto denarna obveznost poravnalnega člana je denarna obveznost poravnalnega člana, pri katerem je razlika med:
− vsoto vseh denarnih obveznosti na podlagi nakupnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na določen trgovalni dan, in
− vsoto vseh denarnih terjatev na podlagi prodajnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na ta dan,
pozitivna, pri čemer je višina neto denarne obveznosti poravnalnega člana enaka višini te razlike,
13. neto denarna terjatev poravnalnega člana je denarna terjatev poravnalnega člana, pri katerem je razlika med:
− vsoto vseh denarnih terjatev na podlagi prodajnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na določen trgovalni dan, in
− vsoto vseh denarnih obveznosti na podlagi nakupnih borznih poslov tega poravnalnega člana, sklenjenih na ta dan,
pozitivna, pri čemer je višina neto denarne terjatve poravnalnega člana enaka višini te razlike,
14. poravnalni član neto dolžnik je poravnalni član, ki je glede svojih borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, subjekt neto denarne obveznosti iz 12. točke tega člena,
15. poravnalni član neto upnik je poravnalni član, ki je glede svojih borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, subjekt neto denarne terjatve iz 13. točke tega člena.
(2) Če je kot predpostavka za uporabo posamezne določbe 4. poglavja teh pravil določeno, da je borzni posel sklenil poravnalni član, se določba uporablja tudi, če je borzni posel sklenil borzni član, čigar obveznost iz tega posla je prevzel poravnalni član.
Vpis podatkov o borznih poslih v informacijski sistem
55. člen
(1) Končno trgovalno poročilo, ki ga KDD posreduje borza, mora vsebovati naslednje podatke o posameznem borznem poslu, ki je predmet tega poročila:
1. o ceni,
2. o vrsti in količini vrednostnih papirjev, ki so predmet borznega posla,
3. o poravnalnih članih, ki sta oziroma so stranke tega posla,
4. o številki računa vrednostnih papirjev končnega prodajalca, če je bila vnesena v borzni trgovalni sistem, oziroma podatek, da je bil prodajni borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun, in
5. o številki računa vrednostnih papirjev končnega kupca, če je bila vnesena v borzni trgovalni sistem, oziroma podatek, da je bil nakupni borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
(2) Na podlagi končnega trgovalnega poročila in izključno na tej podlagi vpiše KDD podatke iz prvega odstavka tega člena o borznih poslih, sklenjenih na posamezen trgovalni dan, v informacijski sistem centralnega registra na ta isti dan do ure, določene v navodilih.
Kritni nakup in kritna prodaja
56. člen
(1) Kritni nakup je nakup vrednostnih papirjev, ki ga opravi KDD zaradi zagotovitve izpolnitve obveznosti, nastale na podlagi borznega posla poravnalnega člana prodajalca, ki ni pravočasno oziroma pravilno izpolnil svoje obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev v dobro končnega kupca v skladu s temi pravili.
(2) Kritna prodaja je prodaja vrednostnih papirjev, ki jo opravi KDD:
− bodisi zaradi poplačila neto denarne obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika
− bodisi zato, ker je poravnalni član kupec v upniški zamudi glede zagotovitve pogojev za prenos vrednostnih papirjev v dobro končnega kupca v skladu s temi pravili.
(3) KDD mora opraviti kritni nakup oziroma kritno prodajo v primerih, določenih s temi pravili, in na način, določen v navodilih.
Fiduciarni račun KDD za skrbniške storitve in fiduciarni denarni račun
57. člen
(1) Prenosi vrednostnih papirjev zaradi kritne prodaje ali kritnega nakupa se opravljajo v dobro oziroma v breme fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve. Vrednostni papirji, preneseni v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve zaradi kritne prodaje ali kritnega nakupa, se v razmerju do upnikov KDD štejejo za vrednostne papirje poravnalnega člana oziroma poravnalnih članov, za račun katerih KDD opravlja kritno prodajo oziroma je opravila kritni nakup.
(2) Fiduciarni denarni račun je bančni denarni račun, katerega imetnica je KDD, ki ga vodi Banka Slovenije ali druga članica ESCB in v dobro oziroma v breme katerega se opravljajo vplačila in izplačila, ki jih sprejema oziroma opravlja KDD za račun drugih pri opravljanju svojih storitev, razen vplačil v dobro in izplačil v breme jamstvenega sklada. V razmerju do upnikov KDD se dobroimetje na fiduciarnem denarnem računu šteje za dobroimetje oseb, za račun katerih je KDD prejela vplačila v dobro tega računa.
Odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev svojih obveznosti iz borznih poslov
58. člen
(1) Poravnalni član je dolžan pravočasno zagotoviti pogoje za pravilno izpolnitev svoje obveznosti na podlagi svojega prodajnega oziroma nakupnega posla na način, določen s temi pravili.
(2) Poravnalni član odgovarja za kršitev svoje obveznosti, ki je nastala na podlagi njegovega prodajnega oziroma nakupnega posla, na način, določen s temi pravili.
Odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov in jamstveni sklad
59. člen
(1) Poravnalni člani odgovarjajo za izpolnitev obveznosti drugih poravnalnih članov, ki so nastale na podlagi borznih poslov, v obsegu in na način, določen s temi pravili.
(2) Jamstveni sklad je premoženje, ki ga upravlja in z njim razpolaga KDD v svojem imenu in za račun poravnalnih članov, in sicer:
− v dobro poravnalnih članov, kadar uresničuje pravice iz tega premoženja oziroma pravice v razmerju do posameznega poravnalnega člana, ki je kršil svojo obveznost, ki je nastala na podlagi borznega posla, ter
− v breme poravnalnih članov zaradi kritja njihove obveznosti na podlagi odgovornosti iz prvega odstavka tega člena.
(3) Denarni račun jamstvenega sklada je denarni račun, katerega imetnica je KDD, ki ga vodi Banka Slovenije ali druga članica ESCB in prek katerega se opravljajo vplačila in izplačila v dobro in v breme jamstvenega sklada. V razmerju do upnikov KDD se dobroimetje na denarnem računu jamstvenega sklada in drugo premoženje, ki sestavlja jamstveni sklad, šteje za premoženje poravnalnih članov.
(4) KDD ne odgovarja za izpolnitev obveznosti poravnalnih članov, mora pa v skladu s temi pravili storiti dejanja za uveljavitev odgovornosti poravnalnih članov za izpolnitev njihovih obveznosti.
4.2. Poravnava denarnih obveznosti
4.2.1. Splošno
Neto poravnava denarnih obveznosti
60. člen
Poravnava denarnih obveznosti iz borznih poslov se opravi po načelu neto poravnave.
Izračun neto pozicij
61. člen
KDD na podlagi podatkov, ki jih vpiše v informacijski sistem centralnega registra po 55. členu teh pravil, in na način, določen v navodilih, za vsakega poravnalnega člana izračuna razliko med vsoto denarnih terjatev tega poravnalnega člana, ki so nastale na podlagi vseh njegovih prodajnih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, in vsoto denarnih obveznosti tega poravnalnega člana, ki so nastale na podlagi vseh njegovih nakupnih poslov, sklenjenih na ta trgovalni dan.
Večstranska prenovitev zaradi neto poravnave
62. člen
(1) Vse denarne terjatve in obveznosti vseh poravnalnih članov, ki so nastale istega trgovalnega dne, se prenovijo.
(2) Prenovitev iz prvega odstavka tega člena učinkuje tako, da:
− vsak poravnalni član vsem ostalim poravnalnim članom odpusti vse obveznosti, ki jih ima kateri izmed njih v razmerju do tega poravnalnega člana, tako da te obveznosti prenehajo,
− nastane deljiva denarna obveznost poravnalnih članov, pri katerih je razlika iz 61. člena teh pravil negativna, do poravnalnih članov, pri katerih je razlika iz 61. člena teh pravil pozitivna, pri čemer se delež vsakega posameznega poravnalnega člana določi v sorazmerju z višino njegove razlike iz 61. člena teh pravil.
(3) Z vključitvijo v poravnalno članstvo poravnalni član pristane na večstransko prenovitev po tem členu glede vseh bodočih denarnih terjatev in obveznosti iz svojih prodajnih in nakupnih borznih poslov.
(4) Učinki večstranske prenovitve po tem členu glede borznih poslov, sklenjenih na določen trgovalni dan, nastanejo, ko KDD vpiše podatke o teh borznih poslih v informacijski sistem centralnega registra po 55. členu teh pravil.
Način izpolnitve obveznosti, nastalih z večstransko prenovitvijo
63. člen
Zaradi načela sočasnosti prenosa vrednostnih papirjev in plačila zanje se izpolnitev obveznosti, nastalih z večstransko prenovitvijo, opravi preko KDD.
Plačilo neto denarnih obveznosti
64. člen
Poravnalni član neto dolžnik mora svojo neto denarno obveznost plačati v dobro fiduciarnega denarnega računa na poravnalni dan do ure, določene v navodilih.
Plačilo likvidnostne rezerve
65. člen
Poravnalni član neto dolžnik, čigar neto obveznost presega znesek, določen z navodili, mora kot akontacijo za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti na dan in do ure, določene v navodilih, v dobro fiduciarnega denarnega računa plačati likvidnostno rezervo, izračunano na način, določen z navodili.
Izplačilo neto denarnih terjatev
66. člen
KDD na poravnalni dan do ure, določene v navodilih, poravnalnemu članu neto upniku v breme fiduciarnega denarnega računa izplača njegovo neto denarno terjatev.
4.2.2. Pravne posledice zamude z izpolnitvijo neto denarne obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika
Zagotovitev kritja v primeru neizpolnitve neto denarne obveznosti
67. člen
(1) Če poravnalni član neto dolžnik ob dospelosti ne izpolni svoje neto denarne obveznosti, kakor je to določeno v 64. členu teh pravil, ima KDD pravico v breme jamstvenega sklada zagotoviti kritje na fiduciarnem denarnem računu za izplačilo denarnih terjatev poravnalnim članom neto upnikom po 66. členu teh pravil.
(2) V trenutku, ko je opravljeno izplačilo v breme jamstvenega sklada in v dobro fiduciarnega denarnega računa po prvem odstavku tega člena, se obveznost poravnalnega člana neto dolžnika iz 64. člena teh pravil spremeni v obveznost povrniti znesek, za katerega je bil bremenjen jamstveni sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Pravica opraviti kritno prodajo in zastavna pravica
68. člen
(1) Zaradi zavarovanja izpolnitve obveznosti poravnalnega člana neto dolžnika iz 64. člena teh pravil nastanejo v trenutku, ko pride poravnalni član neto dolžnik v zamudo s plačilom neto denarne obveznosti, v korist ostalih poravnalnih članov:
- pravica opraviti kritno prodajo vseh tistih vrednostnih papirjev, ki so predmet nakupnih borznih poslov poravnalnega člana v zamudi, katerih poravnava se opravi na isti poravnalni dan,
- pravica opraviti kritno prodajo vseh tistih vrednostnih papirjev, ki so predmet nakupnih borznih poslov poravnalnega člana v zamudi, sklenjenih za lastni račun, katerih poravnava se opravi na kasnejši poravnalni dan, ter
- zastavna pravica na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralnem registru, katerih imetnik za lastni račun je poravnalni član v zamudi.
(2) Po spremembi obveznosti iz drugega odstavka 67− pravica opraviti kritno prodajo vseh tistih vrednostnih papirjev, ki so predmet nakupnih borznih poslov poravnalnega člana v zamudi, katerih poravnava se opravi na isti poravnalni dan,
− pravica opraviti kritno prodajo vseh tistih vrednostnih papirjev, ki so predmet nakupnih borznih poslov poravnalnega člana v zamudi, sklenjenih za lastni račun, katerih poravnava se opravi na kasnejši poravnalni dan, ter
− zastavna pravica na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralnem registru, katerih imetnik za lastni račun je poravnalni član v zamudi.
(2) Po spremembi obveznosti iz drugega odstavka 67. člena teh pravil obstojita pravica opraviti kritno prodajo in zastavna pravica iz prvega odstavka tega člena v zavarovanje izpolnitve spremenjene obveznosti.
Uveljavljanje odgovornosti poravnalnega člana neto dolžnika
69. člen
(1) Odgovornost poravnalnega člana neto dolžnika za izpolnitev obveznosti iz 64. člena teh pravil oziroma iz drugega odstavka 67. člena teh pravil je upravičena uveljavljati KDD.
(2) V ta namen je KDD v imenu in za račun poravnalnih članov iz 68. člena teh pravil upravičena opraviti kritno prodajo oziroma v centralni register vpisati in nato tudi uresničiti zastavno pravico iz 68. člena teh pravil.
(3) Zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet borznega trgovanja, KDD uresniči ob smiselni uporabi 47. člena ZNVP, na drugih vrednostnih papirjih pa po pravilih o zunajsodni prodaji zastavljene stvari in na način, določen v navodilih.
4.3. Poravnava obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
4.3.1. Splošno
Bruto poravnava obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
70. člen
Poravnava obveznosti prenosa vrednostnih papirjev se opravi kot bruto poravnava s prenosom vrednostnih papirjev, ki so bili predmet posameznega borznega posla, z računa končnega prodajalca na račun končnega kupca.
Obveznost poravnalnega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
71. člen
Poravnalni član prodajalec mora v zvezi s svojim prodajnim borznim poslom na dan in do ure, določene z navodili, zagotoviti pogoje za poravnavo svoje obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz tega posla tako:
1. da bodisi v borzni trgovalni sistem bodisi v informacijski sistem centralnega registra (z alokacijo) vnese številko računa končnega prodajalca in
2. da zagotovi, da so na računu končnega prodajalca ustrezni vrednostni papirji (peti odstavek 76. člena teh pravil) v zadostni količini.
Obveznost poravnalnega člana kupca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
72. člen
Poravnalni član kupec mora v zvezi s svojim nakupnim borznim poslom najkasneje na poravnalni dan in do ure, določene z navodili, zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev, ki so predmet tega posla, tako da bodisi v borzni trgovalni sistem bodisi v informacijski sistem centralnega registra (z alokacijo) vnese številko računa končnega kupca.
Vnos številk računov končnih prodajalcev in končnih kupcev
73. člen
(1) Če ni v 74. členu teh pravil določeno drugače, mora poravnalni član zagotoviti, da je številka računa končnega prodajalca (pri prodajnih borznih poslih) oziroma številka računa končnega kupca (pri nakupnih borznih poslih) vnesena v borzni trgovalni sistem.
(2) Če je bila pri trgovanju za račun stranke v borzni trgovalni sistem kot številka računa končnega kupca oziroma končnega prodajalca vnesena številka, s katero v centralnem registru ni vpisan noben račun imetnika, se šteje, da je borzni posel sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
Alokacija borznega posla
74. člen
(1) Če je prodajni posel poravnalnega člana sklenjen pri trgovanju za skupni račun (prvi odstavek 234. člena ZTFI), mora poravnalni član alocirati ta posel tako, da v informacijski sistem centralnega registra vnese številke računov končnih prodajalcev in količine vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme posameznega računa končnega prodajalca.
(2) Če je nakupni posel poravnalnega člana sklenjen pri trgovanju za skupni račun (prvi odstavek 234. člena ZTFI), mora poravnalni član alocirati ta posel tako, da v informacijski sistem centralnega registra vnese številke računov končnih kupcev in količine vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v dobro posameznega računa končnega kupca.
(3) Če je prodajni posel poravnalnega člana sklenjen zaradi uresničitve zastavne pravice, mora poravnalni član zagotoviti, da je pri vnosu ponudbe za prodajo vrednostnih papirjev, ki so predmet zastavne pravice, v borznem trgovalnem sistemu ta posel označen kot posel, sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
(4) Poravnalni član mora prodajni posel iz tretjega odstavka tega člena alocirati tako, da v informacijski sistem centralnega registra vnese številko računa končnega prodajalca, številko podračuna, pri katerem je vpisana zastavna pravica, številko zastavne pravice in količino vrednostnih papirjev, ki naj se zaradi poravnave tega posla prenesejo v breme tega podračuna.
(5) Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za prodajni posel, ki ga sklene poravnalni član zaradi prodaje vrednostnih papirjev v postopku izvršbe na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča oziroma drugega pristojnega državnega organa.
Neveljavna alokacija
75. člen
(1) Alokacija iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka 74. člena teh pravil je neveljavna:
1. če poravnalni član ni vnesel vseh podatkov, ki bi jih moral vnesti, ali
2. če je poravnalni član kot račun končnega prodajalca oziroma končnega kupca vnesel številko svojega hišnega računa oziroma številko hišnega računa borznega člana, ki je sklenil borzni posel, razen pri alokaciji prodajnega posla zaradi uresničitve zastavne pravice, ali
3. pri alokaciji prodajnega posla zaradi uresničitve zastavne pravice: če na podračunu, pri katerem je vpisana zastavna pravica, ni zadostne količine ustreznih vrednostnih papirjev (peti odstavek 76. člena teh pravil).
(2) KDD neveljavne alokacije iz prvega odstavka tega člena ne upošteva. V takem primeru velja, da poravnalni član borznega posla ni alociral in ni izpolnil obveznosti zagotoviti pogoje za prenos vrednostnih papirjev iz 1. točke 71. člena oziroma iz 72. člena teh pravil.
Rezervacija vrednostnih papirjev
76. člen
(1) KDD na računu končnega prodajalca rezervira zadostno količino ustreznih vrednostnih papirjev (peti odstavek tega člena), in sicer:
1. če je poravnalni član številko računa končnega prodajalca vnesel v borzni trgovalni sistem po 73. členu teh pravil: v trenutku, ko KDD vpiše podatke o borznih poslih v informacijski sistem centralnega registra po 55. členu teh pravil,
2. če je poravnalni član številko računa končnega prodajalca vnesel v informacijski sistem centralnega registra z alokacijo prodajnega borznega posla po prvem oziroma četrtem odstavku 74. člena teh pravil: v trenutku alokacije celotne količine vrednostnih papirjev, ki so predmet tega borznega posla.
(2) Če v trenutku, ko KDD vpiše podatke o borznih poslih v informacijski sistem centralnega registra po 55. členu teh pravil, oziroma v trenutku alokacije na označenem računu končnega prodajalca ni zadostne količine ustreznih vrednostnih papirjev, KDD rezervira zgolj razpoložljivo količino, preostalo količino vrednostnih papirjev pa rezervira takrat, ko jih poravnalni član zagotovi na računu končnega prodajalca, če poravnalni član to stori še pred trenutkom iz prvega odstavka 77. člena teh pravil.
(3) Rezervirani vrednostni papirji ne morejo biti predmet drugih vpisov.
(4) Vrednostni papirji so ustrezni, če so tiste vrste (enolična identifikacija in oznaka iz 24. člena teh pravil), glede katere je bil sklenjen prodajni borzni posel in če so neobremenjeni z vpisi o pravicah tretjih ali drugih pravnih dejstvih oziroma če so ti vpisi takšne narave, da ob prenosu vrednostnih papirjev na končnega kupca prenehajo.
Prenos vrednostnih papirjev v dobro računa končnega kupca
77. člen
KDD prenese vrednostne papirje zaradi poravnave borznega posla v dobro računa končnega kupca na poravnalni dan ob uri, določeni v navodilih, če sta izpolnjena sledeča pogoja:
1. poravnalni član kupec je v borzni trgovalni sistem vnesel številko računa končnega kupca (oziroma pri nakupnih borznih poslih, sklenjenih pri trgovanju za skupni račun: poravnalni član kupec je v informacijski sistem centralnega registra vnesel številke računov končnih kupcev v zvezi s celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmet tega borznega posla),
2. poravnalni član kupec, ki je neto dolžnik, je izpolnil svojo neto denarno obveznost po 64. členu teh pravil, dospelo na dan, ko KDD opravlja prenose.
Prenos vrednostnih papirjev, če nista izpolnjena pogoja za prenos v dobro računa končnega kupca
78. člen
Če nista izpolnjena pogoja za prenos vrednostnih papirjev v dobro računa končnega kupca iz 77. člena teh pravil, KDD vrednostne papirje prenese v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve.
Čas prenosov vrednostnih papirjev zaradi poravnave borznih poslov
79. člen
(1) KDD prenese vrednostne papirje zaradi poravnave borznih poslov, ki se poravnavajo na isti dan, ob uri, določeni v navodilih.
(2) Velja, da je dvostranski nalog za prenos vrednostnih papirjev v breme računa končnega prodajalca in v dobro računa končnega kupca (77. člen teh pravil) oziroma v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve (78. člen teh pravil) v centralni register vnesen tedaj, ko je na njegovi podlagi opravljen vpis v dobro računa končnega kupca oziroma v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve.
4.3.2. Pravne posledice zamude z izpolnitvijo obveznosti poravnalnega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev
Pravne posledice zamude poravnalnega člana prodajalca
80. člen
(1) Če poravnalni član prodajalec ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti iz 71. člena teh pravil, namesto te obveznosti stopi njegova obveznost:
1. povrniti poravnalnim članom izdatke za kritni nakup vrednostnih papirjev, ki so bili predmet njegove obveznosti iz 71. člena teh pravil, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,
2. plačati poravnalnemu članu kupcu pogodbeno kazen v višini 20 odstotkov kupnine, dogovorjene za nakup vrednostnih papirjev, glede katerih je zamudil z izpolnitvijo obveznosti iz 71. člena teh pravil, in
3. povrniti poravnalnemu članu kupcu morebitno večjo škodo zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti iz 71. člena teh pravil.
(2) Obveznost povrniti poravnalnim članom izdatke za kritni nakup poravnalni član prodajalec izpolni z nakazilom ustreznega denarnega zneska v dobro denarnega računa jamstvenega sklada, obveznost plačati poravnalnemu članu kupcu pogodbeno kazen z nakazilom ustreznega denarnega zneska v dobro fiduciarnega denarnega računa, obveznost povrnitve morebitne večje škode pa s plačilom ustreznega denarnega zneska neposredno poravnalnemu članu kupcu.
(3) Zaradi zavarovanja izpolnitve obveznosti poravnalnega člana prodajalca nastaneta v trenutku, ko pride poravnalni član prodajalec v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti iz 71. člena teh pravil, na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralnem registru, katerih imetnik za lastni račun je poravnalni član v zamudi:
1. zastavna pravica v korist ostalih poravnalnih članov za zavarovanje terjatve na povrnitev izdatkov za kritni nakup, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,
2. zastavna pravica v korist poravnalnega člana kupca za zavarovanje terjatve za plačilo pogodbene kazni.
(4) Zastavna pravica iz 1. točke tretjega odstavka tega člena ima prednost pred zastavno pravico iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.
Kritni nakup
81. člen
(1) Kritni nakup iz 80. člena teh pravil za račun poravnalnih članov opravi KDD, ko je na denarnem računu jamstvenega sklada na razpolago dovolj sredstev za takšen nakup.
(2) Ob kritnem nakupu iz prvega odstavka tega člena se vrednostni papirji, ki so predmet kritnega nakupa, prenesejo v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve.
(3) Poravnalni član prodajalec, ki je zamudil z izpolnitvijo svoje obveznosti iz 71. člena teh pravil, se lahko ob predhodni odobritvi KDD izogne svoji obveznosti povrniti poravnalnim članom izdatke za kritni nakup, če vrednostne papirje, ki bi morali biti predmet kritnega nakupa, sam prenese v dobro fiduciarnega računaKDD za skrbniške storitve.
(4) KDD odobritve po tretjem odstavku tega člena ne da, če je že dala borzno naročilo oziroma ponudbo za nakup vrednostnih papirjev zaradi kritnega nakupa, pa tega naročila oziroma ponudbe ne more več preklicati, ali če je poravnalni član kupec od nakupa že odstopil v skladu z 82. členom teh pravil.
(5) Odobritev, dano po tretjem odstavku tega člena, lahko KDD prekliče kadar koli, vse dokler poravnalni član prodajalec vrednostnih papirjev, ki bi morali biti predmet kritnega nakupa, dejansko ne prenese v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve.
(6) Po tem, ko so vrednostni papirji, glede katerih poravnalni član prodajalec ob dospelosti ni izpolnil svoje obveznosti iz 71. člena teh pravil, po drugem ali tretjem odstavku tega člena preneseni v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve, jih KDD prenese v breme tega računa in v dobro računa končnega kupca.
Odstopno upravičenje poravnalnega člana kupca
82. člen
(1) Preden KDD začne s kritnim nakupom, mora poravnalnega člana kupca pozvati, da se izjasni, ali od nakupa vrednostnih papirjev, ki so bili predmet obveznosti poravnalnega člana prodajalca iz 71. člena teh pravil, odstopa, ali pri nakupu vztraja.
(2) Če poravnalni član kupec od nakupa odstopi, mu KDD v breme jamstvenega sklada plača kupnino, dogovorjeno za nakup vrednostnih papirjev, od katerega je poravnalni član kupec odstopil, namesto obveznosti poravnalnega člana prodajalca iz prvega odstavka 80. člena teh pravil pa stopijo naslednje obveznosti poravnalnega člana prodajalca:
1. povrniti poravnalnim članom znesek, za katerega je bil bremenjen jamstveni sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,
2. plačati poravnalnemu članu kupcu pogodbeno kazen v višini 50 odstotkov kupnine, dogovorjene za nakup vrednostnih papirjev, od katerega je poravnalni član kupec odstopil, in
3. povrniti poravnalnemu članu kupcu morebitno večjo škodo zaradi neizpolnitve obveznosti iz 71. člena teh pravil.
(3) Obveznost povrniti poravnalnim članom znesek, za katerega je bil bremenjen jamstveni sklad, poravnalni član prodajalec izpolni z nakazilom ustreznega denarnega zneska v dobro denarnega računa jamstvenega sklada, obveznost plačati poravnalnemu članu kupcu pogodbeno kazen z nakazilom ustreznega denarnega zneska v dobro fiduciarnega denarnega računa, obveznost povrnitve morebitne večje škode pa s plačilom ustreznega denarnega zneska neposredno poravnalnemu članu kupcu.
(4) Če poravnalni član kupec izjavi, da od nakupa odstopa, se vsebina zastavne pravice iz 1. točke tretjega odstavka 80. člena teh pravil spremeni tako, da namesto za zavarovanje terjatve na povrnitev izdatkov za kritni nakup, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zastavna pravica obstaja za zavarovanje terjatve na vračilo zneska, za katerega je bil bremenjen jamstveni sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka drugega odstavka tega člena).
(5) Če poravnalni član kupec izjavi, da pri nakupu vztraja, lahko pozneje od nakupa odstopi le, če mu KDD to dovoli.
(6) KDD odstopa ne dovoli, če je vrednostne papirje, ki bi morali biti predmet kritnega nakupa, poravnalni član prodajalec že prenesel v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve v skladu s tretjim odstavkom 81. člena teh pravil ali če je KDD že dala borzno naročilo oziroma ponudbo za nakup vrednostnih papirjev zaradi kritnega nakupa, pa tega naročila oziroma ponudbe ne more več preklicati.
Uveljavljanje odgovornosti poravnalnega člana prodajalca
83. člen
(1) Odgovornost poravnalnega člana prodajalca za izpolnitev obveznosti povrniti poravnalnim članom izdatke za kritni nakup skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (oziroma v primeru odstopa poravnalnega člana kupca: za vračilo zneska, za katerega je bil bremenjen jamstveni sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ter njegovo odgovornost za izpolnitev obveznosti plačati poravnalnemu članu kupcu pogodbeno kazen je upravičena uveljavljati KDD.
(2) V ta namen je KDD v imenu in za račun poravnalnih članov iz tretjega odstavka 80. člena teh pravil upravičena:
1. odtegniti ustrezni denarni znesek od morebitne neto denarne terjatve tega poravnalnega člana prodajalca, ki dospe isti dan oziroma kasneje, in sicer najprej za povrnitev izdatkov za kritni nakup skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (oziroma v primeru odstopa poravnalnega člana kupca: za vračilo zneska, za katerega je bil bremenjen jamstveni sklad, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi), nato pa še za plačilo pogodbene kazni,
2. v centralni register vpisati in nato tudi uresničiti zastavno pravico iz tretjega odstavka 80. člena teh pravil.
(3) KDD uresniči zastavno pravico na način, določen v navodilih.
Pravne posledice v primeru manjše količine
84. člen
(1) Če na računu končnega prodajalca ni bilo ustreznih vrednostnih papirjev v zadostni količini in je KDD v dobro računa končnega kupca prenesla zgolj razpoložljivo količino ustreznih vrednostnih papirjev, se del borznega posla, za katerega so bili ustrezni vrednostni papirji zagotovoljeni, in del borznega posla, za katerega vrednostni papirji niso bili zagotovljeni, obravnavata kot dva ločena borzna posla, tako da je poravnalni član prodajalec v zvezi s prvim izpolnil svojo obveznost iz 71. člena teh pravil, v zvezi z drugim pa ne.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če poravnalni član kupec KDD najpozneje naslednji dan po dnevu dospelosti obveznosti poravnalnega člana prodajalca iz 71. člena teh pravil obvesti, da vztraja pri obravnavi borznega posla kot celote. Taka izjava poravnalnega člana kupca je upoštevna le, če poravnalni član kupec v istem roku prejeto nezadostno količino vrednostnih papirjev prenese v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve, če poravnalni član prodajalec v dobro tega računa do takrat še ni prenesel manjkajoče količine vrednostnih papirjev v skladu s tretjim odstavkom 81. člena teh pravil in če KDD do takrat še ni dala borznega naročila oziroma ponudbe za nakup manjkajoče količine vrednostnih papirjev zaradi kritnega nakupa, ki ju ne bi mogla več preklicati.
(3) V primeru, če poravnalni član kupec veljavno vztraja pri obravnavi borznega posla kot celote, se ta borzni posel obravnava kot celota, KDD pa vrednostne papirje, ki jih je poravnalni član kupec prenesel v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve, v odvisnosti od tega, ali poravnalni član kupec od nakupa odstopi ali ne (82. člen teh pravil), obravnava kot vrednostne papirje, katerih imetnik za lastni račun je poravnalni član prodajalec v zamudi (tretji odstavek 80. člena teh pravil), oziroma kot vrednostne papirje, ki jih je v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve prenesel poravnalni član prodajalec (tretji odstavek 81. člena teh pravil).
4.3.3. Pravne posledice upniške zamude poravnalnega člana kupca
Kritna prodaja zaradi upniške zamude
85. člen
Če poravnalni član kupec ne izpolni svoje obveznosti iz 72. člena teh pravil niti ob dospelosti niti v primernem dodatnem roku, lahko KDD vrednostne papirje, ki so bili zaradi neizpolnitve te obveznosti preneseni v dobro fiduciarnega računa KDD za skrbniške storitve, proda za račun poravnalnega člana kupca.
4.4. Odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti iz borznih poslov
Solidarna odgovornost poravnalnih članov za izpolnitev obveznosti iz borznih poslov
86. člen
(1) Vsi poravnalni člani solidarno odgovarjajo za izpolnitev neto denarne obveznosti posameznega poravnalnega člana neto dolžnika iz 64. člena teh pravil, če je poravnalni član neto dolžnik ne izpolni ob dospelosti.
(2) Vsi poravnalni člani solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti poravnalnega člana prodajalca zagotoviti pogoje za poravnavo obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz 71. člena teh pravil, če je poravnalni član prodajalec ne izpolni ob dospelosti.
(3) Poravnalni člani ne odgovarjajo za obveznosti posameznega poravnalnega člana plačati zamudne obresti oziroma pogodbeno kazen oziroma povrniti škodo zaradi zamude z izpolnitvijo oziroma neizpolnitve, ki nastanejo zaradi kršitve obveznosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
Notranje razmerje med poravnalnimi člani
87. člen
V notranjem razmerju med poravnalnimi člani na vsakega poravnalnega člana odpade delež v sorazmerju s plačili v jamstveni sklad po stanju na dan, ko je poravnalni član prišel v zamudo z obveznostjo, za katero poravnalni člani odgovarjajo.
Plačila v jamstveni sklad
88. člen
(1) Poravnalni člani morajo zagotoviti sredstva, potrebna za kritje svojih obveznosti na podlagi odgovornosti po prvem oziroma drugem odstavku 86. člena teh pravil, tako da opravijo osnovna, dodatna in dopolnilna plačila v jamstveni sklad.
(2) Višina osnovnega plačila poravnalnega člana se določi glede na obseg in višino obveznosti, ki so nastale na podlagi vseh borznih poslov vseh poravnalnih članov, sklenjenih v določenem obdobju, in je za vse poravnalne člane enaka.
(3) Višina dodatnega plačila poravnalnega člana se določi glede na obseg in višino obveznosti tega poravnalnega člana, ki so nastale na podlagi njegovih borznih poslov, sklenjenih v določenem obdobju.
(4) Poravnalni člani morajo opraviti dopolnilna plačila v jamstveni sklad, če je bilo v breme jamstvenega sklada že opravljeno izplačilo na podlagi odgovornosti iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena teh pravil, kakor tudi, če je v breme jamstvenega sklada šele treba opraviti izplačilo na podlagi odgovornosti iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena teh pravil, katerega znesek presega znesek, določen v navodilih.
(5) Podrobnejši način izračunavanja višine plačil, obdobja izračunavanja in poračunavanja teh plačil ter roke za plačila in izplačila določi KDD z navodili.
Zastavna pravica
89. člen
Zaradi zavarovanja izpolnitve obveznosti plačila v jamstveni sklad nastane v trenutku, ko pride poravnalni član s plačilom v zamudo, v korist ostalih poravnalnih članov zastavna pravica na vseh vrednostnih papirjih, vpisanih v centralnem registru, katerih imetnik za lastni račun je poravnalni član v zamudi.
Uveljavljanje odgovornosti poravnalnega člana
90. člen
(1) Odgovornost poravnalnega člana za izpolnitev obveznosti plačila v jamstveni sklad je upravičena uveljavljati KDD.
(2) V ta namen je KDD v imenu in za račun poravnalnih članov iz 89. člena teh pravil upravičena v centralni register vpisati in nato tudi uresničiti zastavno pravico iz 89. člena teh pravil.
(3) Zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet borznega trgovanja, KDD uresniči ob smiselni uporabi 47. člena ZNVP, na drugih vrednostnih papirjih pa po pravilih o zunajsodni prodaji zastavljene stvari in na način, določen v navodilih.
Upravljanje jamstvenega sklada in razpolaganja v breme jamstvenega sklada
91. člen
(1) Jamstveni sklad upravlja KDD.
(2) Stroški, ki nastanejo z upravljanjem jamstvenega sklada, se krijejo v breme jamstvenega sklada. Donosi jamstvenega sklada pripadajo poravnalnim članom v sorazmerju z njihovim deležem v jamstvenem skladu.
(3) KDD lahko premoženje, ki sestavlja jamstveni sklad, naloži samo v naslednje vrste naložb:
1. v depozit pri Banki Sloveniji,
2. v dolžniške vrednostne papirje oziroma druge dolžniške finančne instrumente, katerih izdajatelj je:
− Republika Slovenije ali Banka Slovenije oziroma
− druga država, centralna banka, Evropska skupnost oziroma mednarodna finančna institucija, ki je po predpisih Banke Slovenije o upravljanju s tveganji bank razvrščena med osebe s stopnjo kreditnega tveganja 0 %.
(4) KDD lahko v breme jamstvenega sklada opravi samo naslednja izplačila:
1. za poravnavo neto denarnih terjatev poravnalnih članov neto upnikov v skladu s 67. členom teh pravil,
2. za kritni nakup iz 81. člena teh pravil,
3. za kritje stroškov upravljanja jamstvenega sklada.
4.5. Prenos terjatev in prevzem obveznosti med borznim in poravnalnim članom
Vrste prenosa terjatev in prevzema obveznosti
92. člen
(1) Prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti med borznim in poravnalnim članom iz borznih poslov, ki jih je sklenil ta borzni član, se lahko opravi samo v skladu z določili poglavja 4.5., in sicer kot splošni ali kot posamični prenos oziroma prevzem (v nadaljnjem besedilu: prenos).
(2) Splošni prenos se nanaša na vse borzne posle borznega člana.
(3) Predmet splošnega prenosa so lahko samo denarne terjatve in obveznosti.
(4) Posamični prenos se nanaša samo na tiste borzne posle, ki jih borzni član označi v skladu s temi pravili.
(5) Predmet posamičnega prenosa so lahko tako denarne terjatve in obveznosti kot tudi terjatve in obveznosti glede vrednostnih papirjev. Prenos denarnih terjatev oziroma obveznosti borzni član označi z registrsko kodo tipa RK1, prenos terjatev in obveznosti glede vrednostnih papirjev borzni član označi z registrsko kodo tipa RK3, prenos tako denarnih terjatev in obveznosti kot tudi terjatev in obveznosti glede vrednostnih papirjev pa borzni član označi z registrsko kodo tipa RK2.
(6) Z vključitvijo v poravnalno članstvo vsak poravnalni član kot potencialni upnik vnaprej privoli na prenos iz prvega odstavka tega člena.
(7) V razmerju do KDD in ostalih poravnalnih članov se šteje, da so prenesene terjatve in obveznosti od njihovega nastanka dalje terjatve in obveznosti poravnalnega člana, na katerega so bile prenesene.
Splošni prenos
93. člen
KDD splošni prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti med borznim in poravnalnim članom upošteva, če ji borzni in poravnalni član izjavita, da borzni član prenaša, poravnalni član pa prevzema vse denarne terjatve in obveznosti, ki bodo nastale na podlagi borznih poslov, ki jih bo sklenil ta borzni član.
Posamični prenosi
94. člen
(1) Posamezno registrsko kodo določi KDD na zahtevo poravnalnega člana, ki želi prevzemati obveznosti borznega člana. Poravnalni član registrsko kodo sporoči borznemu članu ali borznim članom, s katerimi se je dogovoril za prenos obveznosti.
(2) KDD posamični prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti upošteva pri tistih boznih poslih, ki so označeni z registrsko kodo.
(3) Velja, da je borzni član borzni posel označil z določeno registrsko kodo, če je ob vnosu povpraševanja za nakup oziroma ponudbe za prodajo vrednostnih papirjev v borzni trgovalni sistem vnesel številko računa vrednostnih papirjev, ki je povezan s to registrsko kodo.
(4) Če je s številko registrske kode po tretjem odstavku tega člena povezan skupni račun, velja, da je borzni posel, ki ga je borzni član označil s to registrsko kodo, sklenjen pri trgovanju za skupni račun.
Abstraktnost prenosa
95. člen
Prenos med borznim in poravnalnim članom v skladu z določili poglavja 4.5. je v razmerju do KDD in drugih poravnalnih članov abstrakten, kar pomeni, da je neodvisen od razmerja med borznim in poravnalnim članom, zaradi katerega sta se odločila za prenos, oziroma od morebitnih omejitev in ugovorov iz tega razmerja.
Odstop od nadaljnjih prenosov
96. člen
(1) Splošni prenos terjatev oziroma prevzem obveznosti med borznim in poravnalnim članom preneha z iztekom dne, ko KDD prejme izjavo katerega od njiju, da odstopa od nadaljnjih prenosov.
(2) Posamični prenosi z uporabo določene registrske kode niso več mogoči od izteka dne, na katerega KDD prejme izjavo poravnalnega člana, naj se ta registrska koda onemogoči, pod pogojem, da so bili na ta dan že zaprti vsi računi, povezani s to registrsko kodo, sicer pa prenosi niso več mogoči od izteka dne, ko se ta pogoj izpolni.
5. POSTOPKI V ZVEZI S PREVZEMNO PONUDBO PO ZAKONU O PREVZEMIH
5.1. Splošne določbe
Uporaba določb 5. poglavja
97. člen
Določbe 5. poglavja teh pravil se uporabljajo za presojo naslednjih pravnih razmerij v zvezi s sprejemom prevzemne ponudbe po ZPre-1 in izpolnitvijo obveznosti, nastalih s sprejemom te ponudbe:
1. medsebojnih pravic in obveznosti KDD in prevzemnika glede storitev v zvezi s prevzemom, ki jih KDD opravlja za prevzemnika,
2. medsebojnih pravic in obveznosti KDD, prevzemnika in pooblaščenega člana glede storitev v zvezi s prevzemom, ki jih pooblaščeni član opravlja za prevzemnika,
3. medsebojnih pravic in obveznosti KDD, pooblaščenega člana, imetnikovega registrskega člana in akceptanta glede akceptantovih pravnih dejanj v zvezi s sprejemom prevzemne ponudbe ter izpolnitvijo obveznosti prevzemnika in akceptanta, nastalih s sprejemom te ponudbe.
Pomen pojmov, uporabljenih v 5. poglavju
98. člen
Posamezni pojmi, uporabljenih v 5. poglavju teh pravil, imajo naslednji pomen:
1. prevzemna ponudba je prevzemna ponudba iz prvega odstavka 11. člena ZPre-1,
2. denarna ponudba je prevzemna ponudba, v kateri prevzemnik ponuja izplačilo celotne cene v denarju,
3. nadomestna ponudba je prevzemna ponudba iz drugega odstavka 16. člena ZPre-1,
4. kombinirana ponudba je prevzemna ponudba iz tretjega odstavka 16. člena ZPre-1,
5. alternativna ponudba je prevzemna ponudba iz četrtega odstavka 16. člena ZPre-1,
6. naknadna ponudba je prevzemna ponudba iz prvega odstavka 60. člena ZPre-1,
7. vrednostni papirji ciljne družbe so vrednostni papirji, ki so predmet prevzemne ponudbe,
8. ciljna družba je izdajatelj vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe,
9. že izdani nadomestni vrednostni papirji so nadomestni vrednostni papirji iz 1. točke prvega odstavka 18. člena ZPre-1,
10. novi nadomestni vrednostni papirji so nadomestni vrednostni papirji iz 2. točke prvega odstavka 18. člena ZPre-1,
11. cena je denarni znesek, ki se ga prevzemnik s prevzemno ponudbo zavezuje plačati za en vrednostni papir ciljne družbe,
12. menjalno razmerje je razmerje, po katerem se prevzemnik s prevzemno ponudbo zavezuje zamenjati nadomestne vrednostne papirje za vrednostne papirje ciljne družbe,
13. razlika v ceni je denarni znesek, ki se ga v primeru nadomestne ponudbe prevzemnik zavezuje plačati imetnikom, ki ne razpolagajo z ustreznim številom vrednostnih papirjev ciljne družbe, da bi lahko sprejeli celotno ponujeno ceno v nadomestnih vrednostnih papirji (četrti odstavek 17. člena ZPre-1),
14. prevzemnik je oseba iz 8. točke prvega odstavka 3. člena ZPre-1,
15. akceptant je imetnik vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je sprejel prevzemnikovo prevzemno ponudbo,
16. pooblaščeni član je registrski član, ki je na podlagi pogodbe s prevzemnikom pooblaščen, da v imenu in za račun prevzemnika opravlja pravna dejanja v postopku prevzemne ponudbe (23. člen ZPre-1),
17. račun za prevzem je račun:
− katerega imetnik je akceptant,
− ki ga vodi pooblaščeni član,
− v dobro katerega se prenesejo vrednostni papirji ciljne družbe, ki so predmet akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe in
− pri katerem se vpiše prepoved razpolaganja s temi vrednostnimi papirji v korist KDD,
18. denarni znesek je znesek denarnih sredstev, ki jih mora prevzemnik deponirati pri KDD v skladu z ZPre-1,
19. skupno število nadomestnih vrednostnih papirjev je število nadomestnih vrednostnih papirjev, ki jih mora prevzemnik deponirati pri KDD v skladu z ZPre-1.
5.2. Vsebina pravnih razmerij med subjekti postopka prevzemne ponudbe
5.2.1. Pravna razmerja med KDD in prevzemnikom
Vsebina storitev KDD v zvezi s prevzemom
99. člen
(1) Storitve KDD v zvezi s prevzemom obsegajo v obdobju do izteka roka za sprejem prevzemne ponudbe naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. pri vseh vrstah prevzemne ponudbe:
− zagotovitev pogojev pooblaščenemu članu za odpiranje in vodenje računov za prevzem in
− opravljanje prenosov vrednostnih papirjev v dobro računov za prevzem,
2. pri denarni ponudbi:
− izračun denarnega zneska in
− sprejem depozita denarnih sredstev oziroma bančne garancije.
(2) Če je prevzemna ponudba uspešna, obsegajo storitve KDD v zvezi s prevzemom tudi naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. pri vseh vrstah prevzemne ponudbe: prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme računov za prevzem in v dobro računa prevzemnika,
2. pri denarni ponudbi: plačilo cene akceptantom za vrednostne papirje ciljne družbe, ki so predmet njihove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe, iz deponiranih denarnih sredstev oziroma denarnih sredstev, prejetih na podlagi unovčenja bančne garancije,
3. pri nadomestni ponudbi, če so predmet ponudbe že izdani nadomestni vrednostni papirji:
− izračun števila novih vrednostnih papirjev, ki pripadajo posameznim akceptantom, na podlagi menjalnega razmerja, določenega v prevzemni ponudbi, in števila vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet izjave o sprejemu prevzemne ponudbe posameznega akceptanta,
− prenos že izdanih vrednostnih papirjev v breme prevzemnikovega računa in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili preneseni vrednostni papirji, ki so bili predmet izjav akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe,
4. pri nadomestni ponudbi, če so predmet prevzemne ponudbe novi vrednostni papirji, in je ponudba uspešna:
− vpis novih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v evidenco izdanih vrednostnih papirjev iz 90. člena ZNVP,
− izračun števila novih vrednostnih papirjev, ki pripadajo posameznim akceptantom, na podlagi menjalnega razmerja, določenega v prevzemni ponudbi, in števila vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet izjave o sprejemu prevzemne ponudbe posameznega akceptanta,
− prenos novih vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, v breme kontrolnega računa za izdajo in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili preneseni vrednostni papirji, ki so bili predmet izjav akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe.
(3) Če prevzemna ponudba ni uspešna, obsegajo storitve KDD v zvezi s prevzemom tudi naslednja pravna dejanja in dejanska opravila:
1. pri vseh vrstah prevzemne ponudbe: prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme računov za prevzem in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili preneseni vrednostni papirji, ki so bili predmet izjav akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe,
2. pri denarni ponudbi: vrnitev deponiranih denarnih sredstev oziroma deponirane bančne garancije prevzemniku.
(4) Določbe 5. poglavja teh pravil o denarni oziroma nadomestni ponudbi se smiselno uporabljajo tudi za kombinirano, alternativno oziroma naknadno ponudbo.
(5) KDD mora opravljati storitve v zvezi s prevzemom pod pogoji in na način, določen s temi pravili in navodili ter v skladu z vsebino prevzemnikove prevzemne ponudbe.
Pogodba o storitvah v zvezi s prevzemom
100. člen
(1) S pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemom se KDD zaveže za prevzemnika opraviti storitve iz 99. člena teh pravil, prevzemnik pa se za te storitve zaveže plačati nadomestilo, določeno s tarifo KDD.
(2) KDD mora skleniti pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemom s prevzemnikom, ki je obvestil agencijo o prevzemni nameri po 24. členu ZPre-1.
(3) KDD ni dolžna opraviti storitev iz 99. člena teh pravil, dokler ji prevzemnik ne plača nadomestila za te storitve, določenega s tarifo KDD.
(4) Kadar so predmet nadomestne, kombinirane oziroma alternativne prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, se za pravna razmerja med KDD in prevzemnikom v zvezi z izdajo teh vrednostnih papirjev uporabljajo določbe teh pravil o izdaji vrednostnih papirjev.
Dolžnost obveščanja
101. člen
(1) Prevzemnik mora KDD v rokih in na način, določen z navodili, obvestiti:
1. o odstopu od prevzemne namere,
2. o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo,
3. o spremembi prevzemne ponudbe,
4. o preklicu prevzemne ponudbe,
5. o podaljšanju roka za sprejem prevzemne ponudbe oziroma spremenjene prevzemne ponudbe,
6. o uspešnosti prevzemne ponudbe,
7. o odločbi agencije o izidu prevzemne ponudbe iz 56. člena ZPre-1,
8. o ukrepih agencije v postopku nadzora nad izvajanjem prevzemne ponudbe in
9. o drugih okoliščinah in dogodkih, ki so pomembni za pravilno in pravočasno opravljanje storitev v zvezi s prevzemom.
(2) KDD mora prevzemnika v rokih in na način, določen z navodili, obvestiti o vseh okoliščinah in dogodkih, ki so pomembni za pravilno in pravočasno izpolnitev obveznosti prevzemnika po ZPre-1, in sicer zlasti o morebitnih ravnanjih in kršitvah pooblaščenega člana, zaradi katerih bi bilo lahko onemogočeno oziroma oteženo opravljanje storitev KDD v zvezi s prevzemom.
5.2.2. Pravna razmerja med drugimi subjekti
Pravno razmerje med prevzemnikom in pooblaščenim članom
102. člen
Pooblaščeni član na podlagi pogodbe, ki jo sklene s prevzemnikom, v imenu in za račun prevzemnika:
− prejema izjave akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe,
− vodi račune za prevzem,
− izdela poročilo o izidu prevzemne ponudbe in ga predloži KDD (prvi odstavek 54. člena ZPre-1),
− obvešča KDD o okoliščinah in dogodkih, o katerih jo je dolžan obveščati prevzemnik, ter opravlja druga pravna dejanja, za katera ga pooblasti prevzemnik.
Pravna razmerja med KDD, prevzemnikom in pooblaščenim članom
103. člen
V razmerju med KDD in prevzemnikom se ravnanja oziroma opustitve pooblaščenega člana štejejo za ravnanja oziroma opustitve prevzemnika.
Pravna razmerja med KDD, prevzemnikom in akceptantom
104. člen
KDD opravlja vsa pravna dejanja, ki so vsebina njenih storitev v zvezi s prevzemom, in ki so potrebna za izpolnitev prevzemnikovih obveznosti na podlagi pogodb, sklenjenih s prejemom izjav akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe, v imenu in za račun prevzemnika.
5.3. Deponiranje denarnih sredstev in že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev
Izračun denarnega zneska
105. člen
(1) Pri denarni ponudbi mora KDD izračunati denarni znesek, ki ga mora prevzemnik deponirati pred objavo prevzemne ponudbe po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 36. člena ZPre-1.
(2) KDD mora prevzemnika obvestiti o višini izračunanega denarnega zneska iz prvega odstavka tega člena.
Deponiranje denarnega zneska oziroma bančne garancije
106. člen
(1) Prevzemnik deponira denarni znesek po 36. členu ZPre-1 tako, da ta denarni znesek nakaže v dobro fiduciarnega denarnega računa KDD.
(2) Prevzemnik izpolni svojo obveznost izročiti KDD bančno garancijo namesto deponiranja denarnega zneska tako, da KDD izroči bančno garancijo z vsebino, določeno v četrtem odstavku 36. člena ZPre-1.
Izračun skupnega števila že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev
107. člen
(1) Pri nadomestni ponudbi, katere predmet so že izdani nadomestni vrednostni papirji, mora KDD izračunati skupno število že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev, ki jih mora prevzemnik deponirati pred objavo prevzemne ponudbe po 37. členu ZPre-1.
(2) KDD mora prevzemnika obvestiti o skupnem številu že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena.
Deponiranje že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev
108. člen
(1) Prevzemnik izpolni svojo obveznost po 37. členu ZPre-1 tako, da zagotovi, da se na ustreznem številu že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev, katerih imetnik je in ki niso predmet nobene pravice tretjega oziroma pravnega dejstva, vpiše prepoved razpolaganja v korist KDD.
(2) Če je prevzemna ponudba uspešna, je KDD upravičena vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena prenesti v breme prevzemnikovega računa in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili preneseni vrednostni papirji, ki so bili predmet izjav akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe.
Potrdilo o deponiranju
109. člen
KDD mora prevzemniku izdati potrdilo o deponiranju denarnega zneska oziroma bančne garancije oziroma o deponiranju že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev.
5.4. Postopek v zvezi s sprejemom ponudbe
5.4.1. Predhodni postopki
Obvestilo o dovoljenju za prevzemno ponudbo
110. člen
Prevzemnik mora KDD obvestiti o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo. Obvestilu mora priložiti izvod tega dovoljenja in izvod prospekta ter izvlečka tega prospekta.
Zagotovitev pogojev za odpiranje računov za prevzem
111. člen
(1) Ko prejme prevzemnikovo obvestilo iz 110. člena teh pravil, mora KDD zaradi izpolnitve svoje obveznosti do prevzemnika na podlagi pogodbe o storitvah v zvezi s prevzemom pooblaščenemu članu zagotoviti pogoje za odpiranje računov za prevzem.
(2) KDD pooblaščenemu članu onemogoči odpiranje računov za prevzem:
1. ko izteče rok za sprejem prevzemne ponudbe,
2. če je agencija z odločbo razveljavila postopek prevzemne ponudbe ali
3. če je bila prevzemna ponudba preklicana.
(3) Če je agencija prevzemniku oziroma pooblaščenemu članu v postopku nadzora nad izvajanjem prevzemne ponudbe izdala odredbo o odpravi kršitev, KDD pooblaščenemu članu začasno onemogoči odpiranje računov za prevzem do obvestila o odločbi agencije, da so te kršitve odpravljene.
5.4.2. Postopek z akceptantovo izjavo o sprejemu prevzemne ponudbe
Izjava akceptanta o sprejemu prevzemne ponudbe
112. člen
(1) Akceptant izjavi voljo za sprejem prevzemne ponudbe registrskemu članu, ki vodi njegov račun stranke, pri katerem so vpisani vrednostni papirji ciljne družbe, ki so predmet njegove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe.
(2) Določbe teh pravil o akceptantovem računu stranke se smiselno uporabljajo tudi za akceptantov hišni račun oziroma račun za gospodarjenje.
Sprejem prevzemne ponudbe
113. člen
(1) Izjava o sprejemu prevzemne ponudbe mora obsegati:
1. izjavo akceptanta, da sprejema prevzemno ponudbo glede števila vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet izjave,
2. izjavo akceptanta, da registrskega člana pooblašča:
− da v njegovem imenu in za njegov račun pošlje izjavo o sprejemu prevzemne ponudbe pooblaščenemu članu,
− da pooblaščenemu članu pošlje podatke za posredovanje v centralni register prejemnega dela naloga za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet naloga, v breme njegovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem, in za posredovanje v centralni register naloga za vpis prepovedi razpolaganja v korist KDD pri vrednostnih papirjih na računu za prevzem,
3. izjavo akceptanta, da pooblaščenega člana pooblašča, da v centralni register posreduje prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmet naloga, v breme njegovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem, in nalog za vpis prepovedi razpolaganja v korist KDD pri tem računu za prevzem,
4. številko akceptantovega denarnega računa, v dobro katerega naj se opravi plačilo cene oziroma razlike v ceni,
5. akceptantovo davčno številko.
(2) Glede vrednostnih papirjev na računu za prevzem je KDD upravičena:
1. če je prevzemna ponudba uspešna: za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme akceptantovega računa za prevzem in v dobro računa prevzemnika oziroma
2. če prevzemna ponudba ni uspešna: za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe v breme akceptantovega računa za prevzem in v dobro akceptantovega računa, v breme katerega so bili preneseni.
Izročitveni del naloga za prenos vrednostnih papirjev v dobro računa za prevzem
114. člen
(1) Akceptantov registrski član mora na podlagi akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe v centralni register posredovati izročitveni del naloga za prenos vrednostnih papirjev v breme akceptantovega računa stranke in v dobro akceptantovega računa za prevzem.
(2) Akceptantov registrski član mora hkrati s posredovanjem izročitvenega dela naloga iz prvega odstavka tega člena pooblaščenemu članu poslati akceptantovo izjavo o sprejemu prevzemne ponudbe na način, določen v navodilih.
Prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev v dobro računa za prevzem
115. člen
(1) Pooblaščeni član mora na podlagi akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe v centralni register posredovati prejemni del naloga za prenos vrednostnih papirjev v breme njegovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem.
(2) Pooblaščeni član ni dolžan ravnati po prvem odstavku tega člena, če akceptantova izjava o sprejemu prevzemne ponudbe ne vsebuje vseh podatkov, ki jih mora vsebovati po ZPre-1 in teh pravilih. V takem primeru mora pooblaščeni član o svojem ravnanju ter o razlogih zanj obvestiti akceptantovega registrskega člana v rokih in na način, določen v navodilih.
(3) Velja, da je s posredovanjem prejemnega dela naloga za prenos v centralni register pooblaščeni član v centralni register posredoval tudi nalog za vpis prepovedi razpolaganja v korist KDD na vrednostnih papirjih, prenesenih v dobro računa za prevzem.
Ustreznost vrednostnih papirjev
116. člen
Vrednostni papirji so za prenos v breme akceptantovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem ustrezni v smislu drugega odstavka 45. člena teh pravil le, če so neobremenjeni z vpisi o pravicah tretjih ali drugih pravnih dejstvih.
Neveljavnost izjave o sprejemu prevzemne ponudbe
117. člen
Če je potrebno na vrednostnih papirjih, vpisanih v dobro računa za prevzem, opraviti vpis bremena, za katerega vpisana prepoved razpolaganja v korist KDD ni ovira, se izjava o sprejemu prevzemne ponudbe šteje za neveljavno že od vsega začetka. V takem primeru KDD prenese vrednostne papirje v breme računa za prevzem in v dobro računa, v breme katerega so bili predhodno preneseni.
5.5. Postopki po izteku roka za sprejem prevzemne ponudbe
5.5.1. Izid prevzemne ponudbe
Poročilo in obvestilo o izidu prevzemne ponudbe
118. člen
(1) Pooblaščeni član mora na podlagi podatkov o stanjih vrednostnih papirjev ciljne družbe na računih za prevzem, ki jih vodi, za prevzemnika izdelati poročilo o izidu prevzemne ponudbe s podatki iz prvega odstavka 54. člena ZPre-1.
(2) Prevzemnik mora o izidu prevzemne ponudbe s podatki iz prvega odstavka tega člena obvestiti KDD in druge osebe iz tretjega odstavka 54. člena ZPre-1.
Obvestilo o odločbi agencije o izidu prevzemne ponudbe
119. člen
Prevzemnik mora KDD obvestiti o izdaji odločbe, s katero agencija po 56. členu ZPre-1 odloči o uspešnosti oziroma neuspešnosti prevzemne ponudbe. Obvestilu mora priložiti izvod te odločbe.
5.5.2. Izpolnitev obveznosti na podlagi uspešne prevzemne ponudbe
Splošna določba
120. člen
(1) Če agencija z odločbo iz 56. člena ZPre-1 ugotovi, da je prevzemna ponudba uspešna, mora KDD opraviti pravna dejanja, potrebna za izpolnitev medsebojnih obveznosti prevzemnika in akceptantov.
(2) Pravna dejanja iz prvega odstavka tega člena opravi KDD v imenu in za račun prevzemnika oziroma akceptantov ter v rokih in na način, določen v poglavju 5.5.2. teh pravil in v navodilih.
Izpolnitev obveznosti akceptantov prenesti vrednostne papirje ciljne družbe v dobro prevzemnikovega računa
121. člen
(1) KDD opravi pravna dejanja za izpolnitev obveznosti akceptantov prenesti vrednostne papirje ciljne družbe v dobro prevzemnikovega računa po tem, ko opravi pravna dejanja, potrebna za izpolnitev prevzemnikovih obveznosti do akceptantov.
(2) KDD izpolni obveznosti akceptantov do prevzemnika tako, da prenese vrednostne papirje ciljne družbe v breme računov za prevzem in v dobro prevzemnikovega računa.
(3) Hkrati s prenosom iz drugega odstavka tega člena KDD pri vrednostnih papirjih, ki so predmet prenosa, izbriše prepovedi razpolaganja.
Izpolnitev prevzemnikovih denarnih obveznosti
122. člen
(1) KDD na podlagi podatkov o številu vrednostnih papirjev ciljne družbe, vpisanih na računu za prevzem posameznega akceptanta, in cene, določene v prevzemni ponudbi, izračuna višino denarne terjatve tega akceptanta.
(2) KDD izpolni prevzemnikovo denarno obveznost do posameznega akceptanta tako, da opravi plačilo v višini denarne terjatve iz prvega odstavka tega člena v breme svojega fiduciarnega denarnega računa in v dobro akceptantovega denarnega računa, ki je bil v centralni register posredovan z dvostranskim nalogom za prenos vrednostnih papirjev v breme akceptantovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem.
Izračun števila nadomestnih vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemnikove obveznosti do posameznega akceptanta
123. člen
KDD na podlagi podatkov o številu vrednostnih papirjev ciljne družbe, vpisanih na računu posameznega akceptanta za prevzem, in menjalnega razmerja, določenega v prevzemni ponudbi, izračuna število nadomestnih vrednostnih papirjev, do katerih je upravičen posamezen akceptant.
Izpolnitev prevzemnikove obveznosti izročiti že izdane nadomestne vrednostne papirje
124. člen
(1) Če so predmet prevzemne ponudbe že izdani nadomestni vrednostni papirji, KDD izpolni prevzemnikovo obveznost izročiti že izdane nadomestne vrednostne papirje do akceptantov tako, da prenese ustrezno število že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev iz 123. člena teh pravil v breme prevzemnikovega računa in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili preneseni vrednostni papirji, ki so bili predmet izjav akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe.
(2) Hkrati s prenosom iz prvega odstavka tega člena KDD na vrednostnih papirjih, ki so predmet prenosa, izbriše prepoved razpolaganja.
Izpolnitev prevzemnikove obveznosti izročiti nove nadomestne vrednostne papirje
125. člen
(1) Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, mora prevzemnik zagotoviti pogoje za izdajo ustreznega števila nadomestnih vrednostnih papirjev, ki so potrebni za izpolnitev njegovih obveznosti do akceptantov, in KDD dati nalog za izdajo teh nadomestnih vrednostnih papirjev.
(2) KDD izpolni prevzemnikovo obveznost izročiti nove nadomestne vrednostne papirje do akceptantov tako, da po vpisu nadomestnih vrednostnih papirjev v evidenco izdanih vrednostnih papirjev iz 90. člena ZNVP, opravi prenose ustreznega števila nadomestnih vrednostnih papirjev iz 123. člena teh pravil v breme kontrolnega računa za izdajo in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili preneseni vrednostni papirji, ki so bili predmet izjav akceptantov o sprejemu prevzemne ponudbe.
5.5.3. Vrnitev deponiranega denarnega zneska oziroma bančne garancije in vrednostnih papirjev na podlagi neuspešne prevzemne ponudbe
Splošna določba
126. člen
(1) Če agencija z odločbo iz 56. člena ZPre-1 ugotovi, da prevzemna ponudba ni uspešna, mora KDD opraviti pravna dejanja, potrebna za vrnitev denarnega zneska oziroma bančne garancije in vrednostnih papirjev, ki so bili deponirani v zvezi z objavo oziroma sprejemom prevzemne ponudbe.
(2) Pravna dejanja iz prvega odstavka tega člena opravi KDD v rokih in na način, določen v poglavju 5.5.3. teh pravil in v navodilih.
(3) Določbe 127. in 128. člena teh pravil se smiselno uporabljajo tudi za vrnitev dela deponiranega denarnega zneska oziroma za izbris prepovedi razpolaganja na delu nadomestnih vrednostnih papirjev, ki niso bili potrebni za izpolnitev prevzemnikovih obveznosti na podlagi uspešne prevzemne ponudbe, ker prevzemne ponudbe niso sprejeli vsi imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe.
Vrnitev deponiranega denarnega zneska oziroma bančne garancije prevzemniku
127. člen
(1) Če je prevzemnik v zvezi s postopkom prevzemne ponudbe deponiral bančno garancijo, mu KDD vrne to garancijo.
(2) Če je prevzemnik v zvezi s postopkom prevzemne ponudbe deponiral denarni znesek, KDD vrne ta denarni znesek tako, da opravi plačilo v višini deponiranega denarnega zneska v breme svojega fiduciarnega denarnega računa in v dobro prevzemnikovega denarnega računa.
Izbris prepovedi razpolaganja na nadomestnih vrednostnih papirjih
128. člen
Če je prevzemnik v zvezi s postopkom prevzemne ponudbe na že izdanih nadomestnih vrednostnih papirjih vpisal prepoved razpolaganja v korist KDD, KDD to prepoved razpolaganja izbriše.
Vrnitev vrednostnih papirjev ciljne družbe akceptantom
129. člen
(1) KDD vrne vrednostne papirje ciljne družbe akceptantom tako, da jih prenese v breme računov akceptantov za prevzem in v dobro računov akceptantov, v breme katerih so bili ti vrednostni papirji predhodno preneseni.
(2) Hkrati s prenosom iz prvega odstavka tega člena KDD na vrednostnih papirjih, ki so predmet prenosa, izbriše prepovedi razpolaganja.
5.6. Konkurenčna prevzemna ponudba
Uporaba določb o postopkih v zvezi s prevzemno ponudbo
130. člen
(1) Za postopke v zvezi s konkurenčno prevzemno ponudbo se smiselno uporabljajo določbe 5. poglavja teh pravil o postopkih v zvezi s prevzemno ponudbo (v nadaljnjem besedilu: prva prevzemna ponudba), če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače določeno.
(2) V primeru, da je akceptant, ki sprejema konkurenčno prevzemno ponudbo, predhodno že sprejel prvo prevzemno ponudbo, se izročitveni del naloga iz 114. člena teh pravil, ki ga v centralni register posreduje akceptantov registrski član, ter prejemni del naloga iz 115. člena teh pravil, ki ga v centralni register posreduje pooblaščeni član v zvezi s konkurenčno prevzemno ponudbo, namesto na prenos v breme akceptantovega računa stranke in v dobro njegovega računa za prevzem nanaša na prenos v breme akceptantovega računa za prevzem pri pooblaščenem članu v zvezi s prvo prevzemno ponudbo in v dobro akceptantovega računa za prevzem pri pooblaščenem članu v zvezi s konkurenčno prevzemno ponudbo.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena se akceptantova izjava o sprejemu prve prevzemne ponudbe šteje za neveljavno že od vsega začetka.
(4) Ne glede na določbo 116. člena teh pravil so vrednostni papirji, ki so vpisani v dobro akceptantovega računa za prevzem pri pooblaščenem članu v zvezi s prvo prevzemno ponudbo, ustrezni kljub temu, da je na njih vpisana prepoved razpolaganja v korist KDD.
6. REŠEVANJE SPOROV
Pristojnost arbitraže
131. člen
(1) Ustanovi se stalna arbitraža v skladu z Zakonom o arbitraži.
(2) Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz pravnoposlovnega razmerja med KDD in uporabnikom storitev KDD, je z njim v zvezi ali izvira iz kršitve obveznosti v tem razmerju ali prenehanja ali neveljavnosti tega razmerja, bo rešila neodvisna in nepristranska arbitraža iz prvega odstavka tega člena.
(3) Podrobnejši način delovanja arbitraže iz prvega odstavka tega člena določajo navodila KDD o arbitražnem postopku.
(4) Drugi odstavek tega člena se ne uporabi, če je vrednost spornega predmeta manjša od 15.000,00 EUR.
(5) Drugi odstavek tega člena se ne uporabi za nesoglasja, spore ali zahtevke, nastale pred uveljavitvijo teh pravil.
(6) Sredstva za delovanje arbitraže iz prvega odstavka tega člena zagotavlja KDD. Ta določba ne onemogoča določitev obveznosti plačila nadomestila za posamezni arbitražni postopek, kakor tudi ne posega v obveznost neuspešne stranke povrniti arbitražne stroške uspešni stranki.
7. POSTOPEK SPREMEMBE PRAVIL, NAVODIL, SPLOŠNIH POGOJEV IN TARIFE
Sprememba pravil
132. člen
(1) Spremembe teh pravil sprejmeta uprava in nadzorni svet KDD na predlog uprave.
(2) Uprava mora predlog sprememb teh pravil predložiti registrskim članom najmanj petnajst dni pred dnem seje nadzornega sveta, na kateri bo nadzorni svet odločal o sprejemu teh sprememb.
(3) Spremembe teh pravil začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če KDD v posameznem primeru iz resnih razlogov določi krajši rok uveljavitve. KDD mora pred objavo sprememb pravil pridobiti soglasje agencije.
Sprejem in spremembe navodil
133. člen
(1) Navodila in spremembe navodil sprejmeta uprava in nadzorni svet KDD na predlog uprave.
(2) Uprava mora predlog navodil oziroma predlog sprememb navodil predložiti registrskim članom najmanj petnajst dni pred dnem seje nadzornega sveta, na kateri bo nadzorni svet odločal o sprejemu navodil oziroma njihovih sprememb.
Sprejem in spremembe splošnih pogojev
134. člen
Splošne pogoje in spremembe splošnih pogojev sprejme uprava, potrdi pa jih nadzorni svet.
Sprejem in spremembe tarife
135. člen
(1) Tarifo in spremembe tarife sprejmeta uprava in nadzorni svet KDD na predlog uprave.
(2) KDD mora po objavi oziroma spremembi tarife agenciji nemudoma posredovati vsakokratno spremembo višine nadomestil, skupaj z obrazložitvijo razlogov za spremembe. V kolikor agencija oceni, da je v zvezi s spremembo tarife potrebno pričeti postopek nadzora glede skladnosti tarife z zakonskimi zahtevami, agencija pridobi mnenje Banke Slovenije, KDD pa mora zagotoviti dokaze glede skladnosti tarife z zakonskimi zahtevami.
(3) Ko KDD določa tarifo v zvezi z nadomestili iz 2. točke prvega odstavka 430. člena ZTFI za delnice družb, ki so zavezane izdati delnice kot nematerializirani vrednostni papir samo na podlagi ZGD-1, mora pred objavo oziroma spremembo tarife pridobiti soglasje ministra, pristojnega za gospodarstvo. Minister, pristojen za gospodarstvo, lahko zavrne soglasje, če nadomestila niso v skladu z zakonskimi zahtevami. Če minister, pristojen za gospodarstvo, ne odloči o zahtevi za izdajo soglasja v 30 dneh od njenega prejema, se šteje, da je bilo soglasje izdano.
Prečiščeno besedilo
136. člen
Ob vsaki spremembi pravil, navodil, splošnih pogojev oziroma tarife uprava in nadzorni svet določita prečiščeno besedilo.
Objava
137. člen
(1) Ta pravila in njihove spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Pravila, navodila, splošni pogoji in tarifa se objavijo na spletnih straneh KDD.
(3) Pri spremembi pravil, navodil, splošnih pogojev oziroma tarife se na spletnih straneh KDD objavi njihovo prečiščeno besedilo.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uskladitev položaja članov
138. člen
(1) Oseba, ki ima ob začetku uporabe teh pravil položaj izdajatelja vrednostnih papirjev, pridobi z začetkom uporabe teh pravil položaj člana-izdajatelja, pogodbe o vodenju centralnega registra vrednostnih papirjev, sklenjene med KDD in temi osebami, pa pravno veljavo pogodb o članstvu izdajatelja.
(2) Z začetkom uporabe teh pravil pridobijo pogodbe o pristopu k sistemu vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev pravno veljavo pogodb o registrskem članstvu, pogodbe o pristopu k poravnalnemu sistemu pa pravno veljavo pogodb o poravnalnem članstvu.
(3) Z dnem, ko se začnejo uporabljati ta pravila, prenehajo veljati določbe pogodb iz prejšnjih odstavkov tega člena, kolikor so v nasprotju s temi pravili.
Uveljavitev in začetek uporabe pravil
139. člen
(1) Ta pravila začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo z dnem, ki ga določi uprava KDD.
(2) Za uveljavitev teh pravil je potrebno soglasje agencije.
(3) Z uveljavitvijo teh pravil prenehajo veljati Pravila poslovanja KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d.d., Ljubljana (Uradni list RS, št. 137/04, 115/07 in 37/10). Pravila iz prejšnjega stavka se uporabljajo do začetka uporabe teh pravil.
Ljubljana, dne 7. avgusta 2012
Predsednik uprave
Boris Tomaž Šnuderl l.r.
Predsednik nadzornega sveta
Boris Peric l.r.
Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 28. avgusta 2012 izdala odločbo št. 40212-1/2012-11 o soglasju k Pravilom poslovanja KDD.