Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2012 z dne 23. 7. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2012 z dne 23. 7. 2012

Kazalo

2375. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Črna na Koroškem, stran 5752.

Na podlagi 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10), 149. člena Zakona o varstvu okolja in (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09 in 51/10), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 ZUKN), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 44/05, 40/06, 108/09, 45/10, 9/11) ter 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06 in 101/07) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 13. redni seji dne 10. 7. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Črna na Koroškem
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev njihovih izvajalcev;
– postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje njihovega varstva;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka;
– druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin.
2. člen
(pristojni organ)
Za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je v pristojnosti občinske uprave občinska uprava – režijski obrat.
3. člen
(javne ceste in javno dobro)
(1) Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.
4. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in ta odlok.
5. člen
(druge javne površine)
(1) Druge javne površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra v lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu Zakona o cestah ter jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb. Druge javne površine so praviloma parki, drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun.
(2) Kot druge javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za javne namene.
6. člen
(smiselna uporaba zakona)
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih predpisih.
OBČINSKE CESTE
I. Kategorizacija občinskih cest
7. člen
(občinske ceste)
Občinska cesta je cesta, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
(kategorizirane občinske ceste)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.
9. člen
(nekategorizirane prometne površine)
Nekategorizirana cesta, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščen upravljavec.
10. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1) Občinske ceste določi in kategorizira občinski svet z odlokom na predlog župana(je).
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
11. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 10. člena.
(2) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana(je).
(3) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu.
(4) Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo, kolikor je to potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
12. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščena.
13. člen
(opustitev občinske ceste)
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste.
(4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana(je).
14. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) O prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana(je), njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 10. člena tega odloka.
15. člen
(turistične, planinske in druge poti)
(1) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku.
(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov.
16. člen
(opredelitev javnih poti)
(1) Kategorija javne poti določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v prostoru.
(2) Kot občinska javna pot se lahko kategorizira vsaka dostopna cesta znotraj naselja ali povezava med naselji, ki:
– izkazuje javno rabo in interes in
– tehnično ustreza nemotenemu odvijanju prometa (širina vozišča najmanj 3,5 m, v utrjeni makadamski ali boljši izvedbi) ter izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
– predstavlja povezavo naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjuje predpisanih meril za lokalno cesto;
– je znotraj naselja oziroma v posameznem območju občine njena pretežna funkcija dostop do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne ali individualne gradnje, t.j. ne manj kot 2 stalno naseljene hiše oziroma dostop do blokov, industrijske cone, nakupovalni in drugi centri);
– predstavlja dostopno cesto do objektov turističnega pomena;
– predstavlja drugo dostopno cesto do objektov občega pomena (vodno zajetje ipd.).
II. Graditev občinskih cest
17. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
18. člen
(projektiranje občinskih cest)
(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(3) Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.
19. člen
(upravna dovoljenja za rekonstrukcijo občinskih cest)
Za rekonstrukcijo občinske ceste ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih zakon določa za rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor.
20. člen
(pridobitev zemljišč)
(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske pravice ta pravica odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
(2) Če obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega odloka, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v Zakonu o urejanju prostora.
21. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
(1) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z občinskim inšpektorjem pristojnim za ceste ter po posvetovanju s policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
22. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1) Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 5 delovnih dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu.
23. člen
(koncesija za gradnjo občinske ceste)
Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej. Posamezni primer podelitve take koncesije se, skladno z zakonom, uredi z odlokom.
III. Upravljanje občinskih cest
24. člen
(plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
(1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme občinski svet na predlog župana(je).
(2) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so potrebni zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
25. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.
IV. Vzdrževanje občinskih cest
26. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Kategorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, omogočajo varno odvijanje prometa.
27. člen
(elementi koncesijskega akta)
(1) Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja iz 23. člena sprejme župan(ja) na predlog občinskega sveta.
(2) Občino kot koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem odlokom ali statutom občine določeno drugače.
(3) O izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo sklene župana(je).
(4) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
28. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami javni promet je pristojna občinska uprava.
29. člen
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
30. člen
(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)
(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:
– območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
– obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;
– območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.
31. člen
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)
(1) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
– s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce,
– poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino.
(2) Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
(3) V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
(4) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
V. Varstvo občinskih cest
32. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa.
(3) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih z 21. členom tega odloka.
(5) Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran občinske ceste širok:
– javni cesti 8 m,
– pri javni poti 5 m.
(6) V nobenem primeru pa ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki se od roba cestišča nahaja 1,5 m.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, ki so drugače urejena s prostorskimi akti.
33. člen
(opravljanje del ob občinski cesti in posebna uporaba javne površine)
(1) Dovoljenje pristojnega občinske uprave je potrebno tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja:
– postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– ureditev gradbišč;
– začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala;
– izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev;
– postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja;
– zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev.
(2) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.
(3) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.
34. člen
(obveznost plačila komunalne takse)
Za priklop naj javno cesto se plača predpisan komunalni prispevek po odloku o komunalnem prispevku.
35. člen
(posebni parkirni prostori)
(1) Občinski svet lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne parkirne prostore, za katerih uporabo se pod splošnimi pogoji plačuje parkirnina. Upravljanje takih parkirišč se obravnava kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, pri čemer se varovanje parkirišč izvaja preko podelitve koncesije osebi zasebnega prava, pobiranje parkirnine na drugih posebnih parkirnih prostorih pa se izvaja v režiji. Tarife in pogoji upravljanja se uredijo na podlagi koncesijskega akta oziroma odloka o javni službi v režiji.
(2) Rezervirane parkirne prostore za potrebe pravnih ter fizičnih oseb v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo lahko določi župan, ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v postopku, določenim z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni organ.
(3) Rezervirane parkirne prostore za potrebe avtošol, postajališč za avto taksi vozila, rezervirane parkirne prostore za invalide in druge posebne parkirne prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi občinska uprava. Razmerja se uredijo s pogodbo.
(4) Občina lahko zaračuna takso oziroma drugo obliko plačila (npr. parkirnina) za parkiranje na za ta namen določenih javnih površinah. Parkirne površine, vrsta in način določitve se določijo s posebnim odlokom.
36. člen
(rezervirani parkirni prostori za invalide)
(1) Rezervirani parkirni prostori za invalide so lahko osebni. Osebni parkirni prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega prebivališča invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno motorno vozilo, če prebivališče take osebe ne razpolaga s funkcionalno površino, ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti, na podlagi izdanega dovoljenja pristojnega organa.
(2) Na vertikalni signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje komunalne takse in stroškov ureditve in vzdrževanja.
(3) Občinski svet lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena.
37. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi postopka določenega z zakonom odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje te dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan(ja).
(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa.
38. člen
(prehod za vozila)
(1) Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka za prehod vozil, v primeru da mora pri tem prečkati javni pločnik ali da ga sicer pri uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko pridobi dovoljenje pristojnega organa za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na območju priključka.
(2) Občinski svet lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo prehodov za vozila.
VI. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah
39. člen
(dovoljenja za zaporo občinske ceste)
(1) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami.
(2) Vloga se izda v skladu z Zakonom o cestah.
40. člen
(prometna ureditev na posameznih območjih)
(1) O določitvi območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij umirjene hitrosti odloča občinski svet z odlokom.
(2) Z odlokom iz prvega odstavka se župana(jo) pooblasti, da za ustrezna območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna signalizacija na njih.
(3) Ob sprejemanju ukrepov, za katere je župan(ja) pooblaščen s predpisom o varnosti v cestnem prometu v naseljih, je dolžna določiti tudi potrebno prometno signalizacijo, kar je pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma večjih spremembah prometnega režima.
C – VZDRŽEVANJE DRUGIH JAVNIH POVRŠIN
I. Gospodarska javna služba
41. člen
(gospodarska javna služba)
Vzdrževanje drugih javnih površin se izvaja v okviru občinske uprave – režijskega obrata.
42. člen
(vsebina javne službe)
(1) Urejanje in vzdrževanje površin predstavlja:
1. vzdrževanje javnih prometnih površin oziroma trgov in ulic v, ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih;
2. čiščenje, pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;
3. vzdrževanje in tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov oziroma javnih površin, zlasti pa:
– negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin oziroma ogrožajo zdravje ljudi;
– varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih nezgod;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme;
– postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah;
4. tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje ustreznih katastrov in evidenc;
5. priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru z pristojnim organom.
(2) Izvajalec ureja in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino, za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter elemente mestne opreme na teh površinah.
(3) Služba obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.
(4) V to gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah.
43. člen
(financiranje javne službe in njen letni plan)
(1) Služba se financira iz proračuna v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter obnovitvenih del.
(2) Z letnim planom se določa obseg opravljanja dejavnosti po posameznih njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih rednih opravil.
44. člen
(javno dobro)
Javni parki, javna igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po tem poglavju odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti niti jim spreminjati namembnost brez odločitve občinskega sveta.
45. člen
(javna pooblastila)
Pristojni organ določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec.
46. člen
(kataster drugih javnih površin)
(1) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Črna na Koroškem in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
(2) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, občinska uprava prosilcem dolžna posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, se slednjemu posreduje brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa se prosilcem zaračunavajo stroški skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
II. Javna snaga
47. člen
(prireditve na prostem)
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev in aktivnosti na prostem so dolžni mesto prireditve opremiti z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke.
(2) Po končani prireditvi mora prireditelj prireditveni prostor očistiti in odpadke pripraviti tako, da jih v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec javne službe ravnanje z odpadki lahko odpelje na odlagališče.
48. člen
(javni objekti)
(1) Izvajalec na površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanje z odpadki dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe.
(2) Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi.
49. člen
(odgovornost za javno snago)
(1) Če izvajalec vzdrževanja oziroma upravljavec površine oziroma objekta ne zagotovi čistoče skladno s predhodnim členom, lahko pristojni nadzorni organ odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu.
(2) V primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil.
III. Varovanje drugih javnih površin
50. člen
(namembnost)
(1) Druge javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka in veljavne zakonodaje mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.
(2) Brez soglasja župana(je) ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine.
(3) Na javnih površinah, ki niso temu namenjene, je zlasti prepovedano:
– vožnja in parkiranje motornih vozil;
– postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala;
– prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki;
– lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej;
– poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov parkovne opreme.
(4) Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.
51. člen
(urejanje površin v urbanih naseljih)
(1) Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe izvajanja tega člena in tega odloka predstavlja ureditveno območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju, morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve zelenih površin.
(2) Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in strokovnimi hortikulturnimi pravili.
(3) Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti.
52. člen
(varovanje drevja v urbanih naseljih)
(1) Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja občinske uprave. Dovoljenje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega drevja.
(2) Dovoljenje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja.
(3) Dovoljenje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ.
(4) Za izdajo dovoljenja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:
– da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna površina pripada ali
– da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb.
(5) Stroški poseka bremenijo:
– na javnih površinah – proračun;
– na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v lastnini – lastnike objektov oziroma površin.
53. člen
(odstranitev zapuščenih vozil)
Neregistrirana vozila, ki niso izrabljena vozila po predpisih o varstvu okolja, ni dovoljeno puščati na javnih parkiriščih. Pooblaščena oseba občinskega nadzora z odločbo odredi odstranitev vozila v skladu z Odlokom o ravnanju z zapuščenimi vozili.
54. člen
(neupravičena uporaba javnih površin)
(1) Ob neupravičeni uporabi javne površine lahko pooblaščena oseba občinskega nadzora izda odredbo o:
– takojšnji odstranitvi parkiranega vozila;
– takojšnji odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala.
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem, kolikor ti nastanejo.
55. člen
(urejenost površin)
Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne površine so dolžni svoje nepremičnine urejati in vzdrževati v skladu z ureditvijo, predpisano v prostorskih načrtih, skladno z načrti ureditve zelenih površin oziroma jih čistiti, hortikulturno urejati in vzdrževati tako, da so urejenega videza, da morebitno drevje ali žive meje ne motijo preglednosti ceste in se ne razraščajo na občinske ceste ali dele cest ali druge javne površine, da na njih ni smeti ali drugih odpadkov ter da njihove nepremičnine ne odstopajo od standarda urejenosti sosednjih površin.
IZDAJANJE SOGLASIJ IN DOVOLJENJ
56. člen
(postopek za izdajo soglasij oziroma dovoljenj)
(1) Vlogi za izdajo soglasja za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priloži:
– kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter
– strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste.
(2) Vlogi za izdajo dovoljenja iz mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti:
– projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine;
– izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter
– strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine.
(3) V izdanem dovoljenju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše zlasti: rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje.
V dovoljenju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera, določi:
– da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic;
– da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje drugega odstavka sam, vendar na stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje;
– da mora prosilec po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ.
(4) Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ z dovoljenjem zahteva preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo dovoljenja pristojni organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja oziroma iz dovoljenja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest.
(5) Vlogi je potrebno, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 64. člena ali drug dokument, ki utemeljuje zahtevek.
(6) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na upravljavca, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje, soglasje) pristojni organ, na drugi stopnji pa župan, če ni v zakonu določeno drugače.
(7) Upravljavec je pogoje za izdajo dovoljenj oziroma soglasij, ko ta odloča na prvi stopnji dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo dovoljenja oziroma soglasja seznaniti se z le-tem.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
57. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira pooblaščena oseba občinskega nadzora.
(2) Izvajanje določb tega odloka, ki se ne nanašajo izključno na javne ceste, izvaja pooblaščena uradna oseba občinskega nadzora.
KAZENSKE DOLOČBE
58. člen
(prekrški)
(1) Z globo v znesku 1.000 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in naprave (33. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave brez dovoljenja prekopava, spodkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 33. člena);
3. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (52. člen);
4. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (drugi odstavek 33. člena);
5. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 38. člena);
6. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 52. člena);
7. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (32. člen);
8. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in na zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (50. člen);
9. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (31. člen);
10. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne prireditve ali druge prireditve na cesti (33. člen);
11. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katera ni bilo treba pridobiti dovoljenja (33. člen);
12. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (39. člen);
13. da organizira kulturne, športne in druge prireditve, v nasprotju da se javnega reda in snage (47. člen);
14. če izvajalec javne službe ne vzdržuje stalne čistoče na javnih površinah, da ne namesti ustreznih tipiziranih posod za odlaganje odpadkov (48. člen);
15. ravnanje v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišč v polju preglednosti (55. člen).
(2) Z globo v znesku 200 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo v znesku 200 € se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
(komisija za tehnično urejanje prometa)
Župan(ja) imenuje in razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest v treh mesecih po uveljavitvi odloka. Komisija nudi svoja strokovna stališča županu(ji), pristojnemu organu in drugim delovnim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev.
60. člen
(objekti brez pisnega soglasja)
V roku 12. mesecev po uveljavitvi tega odloka, morajo vsi lastniki oziroma uporabniki objektov, ki so postavljeni, brez pisnega dovoljenja, na javnih površinah v lasti Občine Črna na Koroškem te objekte odstraniti oziroma pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.
61. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06 in 101/07).
62. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
Št. 371-0003/2012
Črna na Koroškem, dne 11. julija 2012
Županja
Občine Črna na Koroškem
mag. Romana Lesjak l.r.