Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2012 z dne 11. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2012 z dne 11. 5. 2012

Kazalo

1527. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja naselij in odprti prostor Občine Zreče, stran 3449.

Na podlagi 61.a člena ter v povezavi s 46. in 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09) je Občinski svet Občine Zreče na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 – UPB-1, 55/09 in 57/10) na 13. redni seji dne 25. 4. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja naselij in odprti prostor Občine Zreče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera uredit­vena območja naselij in odprti prostor Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/04 in 101/06; v nadaljevanju odlok PUP), ki jih je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. iz Slovenske Bistrice, v marcu 2012, pod št. 15/10-PUP/SP, in je sestavni del tega odloka.
2. člen
S tem odlokom se določajo:
– pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov,
– spremembe glede oblikovanja stanovanjskih in kmetijskih objektov,
– možnost gradnje fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije.
II. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJE V PROSTORU
3. člen
V prvi alineji 10. člena odloka PUP se pri naštevanju za besedo zvezo »avtobusna postajališča«, doda besedna zveza »kolesarske poti«.
Istemu členu se doda novi drugi odstavek z naslednjim besedilom:
»Naštete infrastrukturne objekte od alineje 1 do 6 lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskih omrežjih in omrežjih zvez pooblaščen operater, pri plinu koncesionar. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in z njihovim pooblastilom.«
4. člen
V 11. členu se dodata novi drugi in tretji odstavek z naslednjo vsebino:
»Na obstoječe objekte je možna vgradnja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, in so opredeljene kot enostavne naprave za proizvodnjo električne energije, se štejejo kot investicijska vzdrževalna dela in se lahko izvajajo v skladu z predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo.
Postavitev ali gradnja naprav za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik, ni dopustna. Na območjih in objektih, ki so varovani kot registrirana kulturna dediščina ter v vplivnih območjih dediščine, so ti objekti in naprave dopustni le izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene varovanih vrednot. Umestitev je potrebno uskladiti s pristojno službo varstva kulturne dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev.«
5. člen
Spremeni se besedilo odstavka c) 12. člena odloka PUP tako, da se glasi:
»c) velikost dozidanega dela ne sme presegati 40 % površine obstoječega objekta, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost.«
6. člen
Za 15. členom odloka PUP se doda novi 15.a člen z naslednjo vsebino in pogoji ZVKDS:
»Ne glede na določbe 11.–15. člena tega odloka velja, da so dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti in druga gradbena dela na obstoječih objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustna le izjemoma, kadar ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je objekt pridobilo status objekta varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi rešitvami, ki veljajo za ta odlok.«
7. člen
Prvemu odstavku 17. člena odloka PUP se doda naslednji stavek: »Pojem nadomestna gradnja predstavlja gradnjo novega objekta na mestu starega, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.«
V istem členu se črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek.
8. člen
Besedilo 12) točke 20. člena odloka PUP se spremeni tako, da se glasi:
»12) Gradnja enostavnih objektov v skladu s veljavnim predpisom, ki določa vrste objektov glede na namembnost.«
Na koncu 20. člena odloka PUP se doda nova 14) točka z naslednjim besedilom:
»14) Kolikor na območju stavbnih zemljišč z oznako (u) ni razpoložljivih površin za gradnjo je objekte navedene pod tč. 1), 2) in 3) možno locirati največ 50 % tlorisne površine izven stavbnih zemljišč z oznako (u) ali izven teh zemljišč na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30.«
Na koncu 20. člena odloka PUP se doda nova 15) točka z naslednjim besedilom:
»15) Postavitev ali vgradnja fotovolatičnih sistemov za proizvodnjo električne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustna. Na območjih in objektih, ki so varovani kot registrirana kulturna dediščina ter v vplivnih območjih dediščine, so ti objekti in naprave dopustni le izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene varovanih vrednot. Umestitev je potrebno uskladiti s pristojno službo varstva kulturne dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev.«
9. člen
Spremeni se tretji odstavek 3. točke 22. člena odloka PUP tako, da se glasi:
»V primeru, da prej naštetih posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih omejitev (majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u), lahko izjemoma segajo največ 50 % zazidanega tlorisa objekta izven meje opredeljenega stavbnega zemljišča (u) na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30. Namembnost objekta se ne sme spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poseg izven opredeljenega stavbnega zemljišča (u) je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine Zreče, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.«
10. člen
V 23. členu odloka PUP se na koncu doda nova 11) točka z naslednjim besedilom:
»11) Objekti navedeni pod točko 1), 2) in 3) lahko izjemoma segajo največ 50 % zazidanega tlorisa objekta izven meje opredeljenega stavbnega zemljišča (u) in sicer na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30.«
11. člen
V 24. členu odloka PUP se črta zadnji stavek tretjega odstavka »Druge novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene.«
V istem členu odloka PUP se doda novi peti odstavek z naslednjim besedilom:
»Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni), ki so potrebni za obratovanje kmetije, se lahko zgradijo tudi na območju kmetijskih zemljišč, ki so manj primerna za obdelavo, vendar le v maksimalnem odmiku 20 m od osnovnega legalno zgrajenega stanovanjskega objekta kmetije oziroma manj zahtevnega gospodarskega objekta.«
12. člen
V zadnjem stavku prvega odstavka 25. člena odloka PUP se besedilo »soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje« nadomesti z besedilom »soglasje službe, pristojne za gozdarstvo«.
Doda se novi šesti odstavek z naslednjim besedilom:
»Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so potrebni za obratovanje kmetije, se lahko zgradijo tudi na območju gozda, na robu ali v neposrednem vplivnem območju gozda (praviloma pas ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja), vendar le ob soglasju službe, pristojne za gozdarstvo.
Mednje sodijo:
Nezahtevni objekti:
– gozdna cesta daljša od 2 km,
– grajena gozdna vlaka daljša od 1 km,
– obora za rejo divjadi.
Enostavni objekti:
– grajena gozdna vlaka do 1 km,
– gozdna učna pot,
– čebelnjak, pogoj za gradnjo: so prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacioniranih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje Čebelarskega društva Zreče, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bo stal čebelnjak v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
– krmišče,
– ograje za pašo živine,
– gozdna cesta do 2 km.
Sprejemljivi so vsi objekti, pri katerih ob njihovi izgradnji in obratovanju ni pričakovati negativnega vpliva na gozd, zagotavljanje funkcij gozda in gospodarjenje z gozdovi.«
13. člen
Za 28. členom odloka PUP se doda novi 28.a člen, ki se glasi:
»Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 2 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Če je odmik nezahtevnega in enostavnega objekta manjši od 1,5 m, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid.
Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 1,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.
Nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine je najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč se lahko postavi na posestno mejo.
Nezahtevni in enostavni pomožni infrastrukturni objekti:
– Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.
Nezahtevni in enostavni začasni objekti:
– Od meje sosednjih zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,50 m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno in overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
Spominska obeležja so od meje s sosedi oddaljena 1,50 m, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
Objekti za oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
Urbana oprema sme biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,50 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč«.
14. člen
V 32. členu odloka PUP se spremeni besedilo točke č), tako, da se glasi:
»č) Nezahtevni in enostavni objekti v poselitvenem območju oziroma v območju stavbnih zemljišč z oznako (u) morajo biti oblikovno in po izbiri materialov usklajeni z obstoječo kakovostno grajeno strukturo. Na zemljiški parceli ki pripada stavbi, se lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihova umestitev in oblikovanje načrtujeta enotno. Višina nadzemnih objektov je le pritličje, brez kleti. Strehe objektov povzemajo elemente strehe nad osnovno stavbo (smer slemena, naklon strešine …) ali so ravne, kjer je to iz oblikovalskega vidika možno.
K enostanovanjski zgradbi se lahko zgradi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste za lastne potrebe. K večstanovanjskim objektom se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste. Njihova skupna površina ne sme presegati 40 % velikosti zemljiške parcele, ki pripada stavbi. Zgrajeni so kot posamična zgradba ali tako da se stikajo z osnovnim objektom ali se stikajo med seboj, vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru stikanja lahko imajo skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo biti razponi nosilnih delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Ograje se oblikovno podredijo tipu obstoječih ograj v soseščini. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m. Kot gradbeni material se uporablja žično pletivo, les in kovina. Varovalne ograje, ki so namenjene fizičnemu varovanju proizvodnih in poslovnih objektov, javnih cest in železnice oziroma drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost ter igriščne ograje, so lahko grajene do višine 2,20 m. Pri specifičnih, določenih športnih ali industrijskih objektih je višina ograje lahko do 4,50 m. Obore za rejo divjadi so višine do 2.20 m, višina ograj za pašo živine naj ne presega 1,5 m.
Škarpe in podporni zidovi so arhitekturno oblikovani in grajeni iz naravnih materialov. Po končani gradnji se intenzivno ozelenijo. Njihova višina ne presega 1,50 m.«
V istem 32. členu odloka PUP se spremeni drugi odstavek točke d) tako, da se glasi:
»Objekti so praviloma podolgovatega tlorisa, katerih velikost in obliko pogojuje tehnološki postopek kmetijske pridelave, prireje oziroma kmetijski postopki in trg.«
V istem 32. členu odloka PUP se točka e) spremeni tako, da se glasi:
»Na območju enega kmetijskega gospodarstva je dopustna gradnja največ po enega pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče, zbiralnik, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kolikor je potrebno za nemoteno obratovanje kmetije. Objekti so zgrajeni kot posamična zgradba ali tako, da se stikajo z osnovnim objektom ali se stikajo med seboj, vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru stikanja lahko imajo skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo biti razponi nosilnih delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Za nezahtevne in enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki se gradijo na območju kmetijskih zemljišč, gozdnem območju in območju vodotokov, je potrebno upoštevati določila predpisov, ki veljajo za posamezna področja in ne smejo biti v nasprotju z varstvenimi režimi. Načrtovati jih je potrebno tako, da se kvalitetno dopolnjuje podoba obstoječega naselja v krajini in se upošteva regionalna tipologija.«
15. člen
V 34. členu odloka PUP se besedilo prvega in drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 1,00 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.«
16. člen
Spremeni se besedilo celotnega 48. člena odloka PUP tako, da se glasi:
»Območja naravnih vrednot so vrisana v grafičnih prilogah v PUP 520/03. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem odlokom, kot so opredeljena v 6. členu tega odloka.
Na osnovi strokovnega gradiva »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Zreče« (izdelal Zavod RS za varstvo naravne, Območna enota Celje, št. 1-III-207/3-O-11/LS, izdelane v juniju 2011), so kot območja ohranjanja narave uvrščeni naslednji objekti in območja:
1. Naravne vrednote
Pregled naravnih vrednot (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 93/10)
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|IDENT. |IME            |KRATKA OZNAKA      |ZVRST      |STATUS |
|ŠT.    |               |                   |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|47495* |Pavlakova vodna|Jama občasni izvir |geomorfp   |NVDP   |
|       |jama           |                   |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|47497* |Pavlakova      |Spodmol, kevdrc    |geomorfp   |NVDP   |
|       |zijalka 1      |                   |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|47496* |Pavlakova      |Vodoravna jama     |geomorfp   |NVDP   |
|       |zijalka 2      |                   |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|41379* |Pavlakova jama |Vodoravna jama     |geomorfp   |NVDP   |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|230    |Lovrenško barje|Šotno barje na     |geomorf,   |NVDP   |
|       |               |slemenu Planinka   |hidr, bot, |       |
|       |               |na Pohorju severno |ekos, geol |       |
|       |               |od Rogle           |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|303    |Stranice –     |Kredni rudistni    |geol       |NVDP   |
|       |nahajališče    |greben v kamnolomu |           |       |
|       |fosilov 1      |pri Stranicah      |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|1549   |Višičeva lipa  |Lipa na dvori   šču|drev       |NVLP   |
|       |               |Viščeve domačije   |           |       |
|       |               |severozahodno od   |           |       |
|       |               |Zreč               |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|1550   |Loška Gora –   |Vaška lipa v Loški |drev       |NVLP   |
|       |vaška lipa     |Gori               |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|1558   |Vuhererjeva    |Lipa pri Vuherjevi |drev       |NVLP   |
|       |lipa           |hiši v Zrečah      |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|4450   |Stranice –     |Nahajališče        |geol       |NVLP   |
|       |nahajališče    |krednih hipuritov  |           |       |
|       |fosilov 2      |v opuščenem        |           |       |
|       |               |kamnolomu pri      |           |       |
|       |               |Stranicah          |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|4495 V |Dravinja       |Dravinja, desni    |hidr       |NVDP   |
|       |               |pritok drave, od   |           |       |
|       |               |izvira do Slap     |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|5512   |Ljubnica s     |Desni pritok       |hidr, ekos |NVLP   |
|       |pritoki        |Dravinje s pritoki |           |       |
|       |               |z ohranjeno strugo |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|5562   |Tesnica – slap |Slap v soteski     |geomorf,   |NVLP   |
|       |               |Tesnica južno od   |hidr       |       |
|       |               |Belega potoka pri  |           |       |
|       |               |Frankolovem        |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|5952   |Stranice –     |Osameli kras z     |geomorf,   |NVLP   |
|       |osameli kras   |jamami in vrtačami |geomorfp   |       |
|       |               |pri Stranicah      |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|5957   |Zreče – osameli|Osameli kras       |geomorf    |NVLP   |
|       |kras           |zahodno od Zreč    |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|5954   |Križevec –     |Prepadne stene     |geomorf    |NVLP   |
|       |pečine         |južno od Križevca  |           |       |
|       |               |pri Stranicah      |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|5956   |Zreče –        |Rudnik antracita v |geol       |NVLP   |
|       |nahajališče    |Zrečah             |           |       |
|       |antracita      |                   |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|6066   |Koprivnica s   |Desni pritok       |hidr, ekos |NVLP   |
|       |pritoki        |Dravinje s pritoki |           |       |
|       |               |z lepo razvito     |           |       |
|       |               |obvodno drevnino   |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|6107   |Bohorinščica s |Naravno ohranjen   |hidr, ekos |NVLP   |
|       |pritoki        |vodotok s pritoki, |           |       |
|       |               |levi pritok        |           |       |
|       |               |Dravinje pri Loški |           |       |
|       |               |Gori               |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
|6276   |Radoljna       |Desni pr       itok|hidr,      |NVDP   |
|       |               |Drave,             |geomorf    |       |
|       |               |severovzhodno od   |           |       |
|       |               |Lovrenca na        |           |       |
|       |               |Pohorju            |           |       |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+
Z oznako * so označene naravne vrednote – jame, za katere je določen režim vstopa 3 – odprta jama s prostim vstopom.
2. Ekološko pomembna območja
+-------+----------------------------------------------+--------+
|KODA   |IME                                           |STATUS  |
+-------+----------------------------------------------+--------+
|41200  |Pohorje                                       |EPO     |
+-------+----------------------------------------------+--------+
|11500  |Velenjsko - Konjiško hribovje                 |EPO     |
+-------+----------------------------------------------+--------+
3. Posebna varstvena območja (območja NATURA 2000)
+---------+--------------------------------------------+--------+
|KODA     |IME                                         |STATUS  |
+---------+--------------------------------------------+--------+
|SI5000006|Pohorje                                     |PosVO   |
+---------+--------------------------------------------+--------+
|SI3000270|Pohorje                                     |pPosVO  |
+---------+--------------------------------------------+--------+
Legenda tabel:
– IDENT. ŠT. – identifikacijska številka;
– ZAP. ŠT. pNV – zaporedna številka predlagane naravne vrednote, predlagala OE Celje;
– IME – ime naravne vrednote,predlagane naravne vrednote, ekološko pomembnega območja oziroma posebnega varstvenega območja, predlaganega zavarovanega območja;
– STATUS:
– Predlog za zavarovano območje regijskega parka (pRP) je del narave, ki ima tolikšno naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt o zavarovanju:
– Naravne vrednote:
– NVDP – naravna vrednota državnega pomena,
– NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena,
– Novo predlagana naravna vrednota (pNVLP – predlog naravne vrednote lokalnega pomena) je del narave, ki je bil na novo evidentiran in ovrednoten ter za katerega se upravičeno domneva, da ima lastnosti, zaradi katerih bo določen za naravno vrednoto;
– Predlog za zavarovano območje regijskega parka (pRP) je del narave, ki ima tolikšno naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt o zavarovanju:
– EPO – ekološko pomembno območje,
– PosVO – posebno varstveno območje,
– pPosVO – potencialno posebno ohranitveno območje je posebno varstveno območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi Direktive o habitatih, pa še ni bilo sprejeto s strani Evropske komisije,
– ZVRST – zvrst naravne vrednote, in sicer:
– geomorf – geomorfološka površinska naravna vred­nota,
– geomorfp – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota,
– geol – geološka naravna vrednota,
– hidr – hidrološka naravna vrednota,
– drev – drevesna naravna vrednota,
– ekos – ekosistemska naravna vrednota,
– zool – zoološka naravna vrednota,
– bot – botanični naravna vrednota.
Varstvene usmeritve in priporočila za varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih na celotnem ureditvenem območju.
1. Gradnja objektov, prostorske ureditve in posegi se izvajajo na način, da se ne ogrozijo lastnosti naravnih vrednot in lastnosti območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti.
2. Nezahtevnih in enostavnih objektov naj se ne umešča na osrednja območja naravnih vrednot in na območja habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter prednostnih habitatnih tipov.
3. Sončne elektrarne naj se prednostno namešča na obstoječe objekte. Prostostoječe fotovoltaične objekte (sončne elektrarne) se umešča skladno z opredeljeno namensko rabo (območja energetske infrastrukture) zunaj vidno izpostavljenih območij in izven območij naravnih vrednot, območij biotske raznovrstnosti (Natura 2000, EPO) in krajinske pestrosti.
4. V krajini, zlasti na sklenjenih kmetijskih obdelovalnih površinah, se ohranjajo in ponovno vzpostavljajo ekološko pomembni krajinski elementi: mejice, pasovi drevja, posamično starejše drevje, visokodebelni sadovnjaki, obrežna vegetacija ob vodotokih itd. Pri gradnji objektov in ostalih posegih se drevnina varuje pred poškodbami, odstranjena drevesa pa naj se nadomestijo s sadikami avtohtonih vrst.
5. Postavljanje obor za rejo divjadi na območjih ohranjanja narave ni sprejemljivo. Ograjevanje zemljišč v odprti krajini, razen za potrebe pašništva in za zaščito zemljišč pred škodo, ki jo povzroča divjad, naj se ne izvaja.
6. Ob vodotokih se ohranja zveznost obrežne vegetacije. Neselektiven posek obvodne drevnine naj se ne izvaja, sprejemljiva je odstranitev posameznih dreves, ki ovirajo pretok. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih, rastišču prilagojenih grmovnih in drevesnih vrst.
7. Premoščanje višinskih razlik ob objektih naj se praviloma ureja z zatravljenimi zemeljskimi brežinami ali suhozidi s kamnom lokalnega izvora. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin.
8. Odprtega prostora v območjih ohranjanja narave se ne osvetljuje. Osvetljevanje naj bo omejeno na strnjena naselja, prostorsko usmerjeno proti tlom ter časovno omejeno.«
17. člen
Doda se novi prvi odstavek 49. člena odloka PUP, ki se glasi:
»Na glede na ostale določbe tega akta velja, da so na območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dovoljenje le tiste vrste gradenj objektov in naprav ter drugih gradbenih del, ki so skladni z merili in pogoji ohranjanja kulturne dediščine določenimi v tem členu,«
Črta se zadnji stavek v 49. členu odloka PUP in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je dopustno vzdrževanje objektov. Rekonstrukcije stavb, ki so varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, so dopustne, pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča ta toliko, kot to omogočajo drugi predpisi (to je do 10 %) če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba. Gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustna le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje. Odstranitev objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov katerih gradnja in postavitev je v sklad z varstvenim režimom, ki velja za posamezen objekt ali območje dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Za poseg ali območje kulturne dediščine, ki je razglašen za kulturni spomenik ali je v seznamu varovane nepremične kulturne, dediščine določene v tem členu, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za poseg skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali v območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanje, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo merila in pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo merila in pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo merila in pogoji določeni z varstvenimi režimi določenimi v tem členu.
Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo naslednji varstveni režimi (glede na tip dediščine):
– Varstveni režim za kulturno krajino: V območju kulturne krajine velja pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih značilnosti:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
– Varstveni režim za naselbinsko dediščino: V območjih naselbinske dediščine velja pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih zgodovinskih značilnosti naselij:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki …),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Varstvi režim za arheološko dediščino: V območjih registriranih arheoloških najdišč velja pravni režim varstva, ki določa, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi in uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jeter,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati in graditi trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemni infrastrukturi ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
– Varstveni režim za stavbno dediščino: V območjih stavbne dediščine valja pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti objektov:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasade, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih ...),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Varstveni režim za memorialno dediščino: V območjih memorialne dediščine velja pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti območij:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta in drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.«
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja naselij in odprti prostor Občine Zreče so posledica sprejetja novih podzakonskih predpisov in novih zakonov. Posamezne opredelitve v prostorskem aktu so tekstualno prilagojene in usklajene z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08) in smiselno se upoštevajo določila Pravilnika o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08).
19. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0008/2012-47
Zreče, dne 25. aprila 2012
Župan
Občine Zreče
mag. Boris Podvršnik l.r.