Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2012 z dne 11. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2012 z dne 11. 5. 2012

Kazalo

1489. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad – Bukovžlak in Vrhe, stran 3380.

Na podlagi 61. člena v povezavi s 97. in 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 13. seji dne 24. 4. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad – Bukovžlak in Vrhe
1. člen
V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad – Bukovžlak in Vrhe (Uradni list SRS, št. 10/89, Uradni list RS, št. 31/93, 131/03, 32/09, 39/09, 80/09, 109/10) se v 2. členu za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Območje Vrhe obsega tudi območja 23 a ter 46 b in 47 b, ki se vsebinsko navezujejo na obstoječe ureditveno območje 15 a in obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 1092, 1093/2, 1091/2 in 1093/1, vse k.o. Teharje.«
2. člen
V 3. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ureditveno območje z oznako 23 a je namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji, ureditveno območje z oznako 46 b je namenjeno stavbam in posegom za rejo živali (konj) ter prostorom za šport in rekreacijo z gostinsko dejavnostjo, ureditveno območje z oznako 47 b je namenjeno obstoječi dejavnosti izdelave gradbenih izdelkov in fasaderstva pod pogojem legalnosti obstoječe dejavnosti, bistvena širitev ni mogoča.«
3. člen
Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje:
– novogradnje morajo biti v gabaritih prilagojene gabaritom obstoječe zazidave in praviloma ne presegajo višine dveh etaž;
– dovoljene so rekonstrukcije;
– prizidki so dopustni do višine obstoječega objekta, v mejah funkcionalnega zemljišča in 50 % volumna obstoječega objekta;
– nadzidave so dopustne do višine sosednjih objektov in ne smejo v le-teh poslabšati bivalnih pogojev ter ne presegajo z odlokom predpisane etažnosti;
– objekti, ki imajo zazidano površino večjo od 150 m2, morajo biti oblikovani tako, da je stavbna masa prilagojena ruralnemu okolju;
– naklon, barva in tekstura strešin morajo biti usklajeni s sosednjimi objekti in gabariti kulturne krajine, načeloma so to dvokapnice, mogoče pa je tudi sodobnejše oblikovanje, vendar ob upoštevanju vpliva in vpetosti objekta v okolje in krajino; pri naklonu strešin so izjema objekti za šport in rekreacijo, kjer je naklon odvisen od funkcije objekta ter začasni objekti za skladiščenje in prireditve;
– barva fasade in kritine se obvezno in natančno določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– pri vseh novogradnjah je mogoče za bivalne prostore izkoristiti tudi mansardne prostore;
– pri lociranju novogradenj in prizidkov je treba upoštevati predpisane odmike od prometnih površin in infrastrukturnih objektov ter sosednjih objektov, upoštevati je potrebno tudi gradbene linije in gradbene meje, ki so izražene v prostoru;
– ograje so dopustne v obliki žive meje, utrjene z žično mrežo do višine 180 cm, pri objektih za šport in rekreacijo je ograja odvisna od funkcije objekta in je lahko tudi višja in v drugačni izvedbi;
– oporni zidovi, razen v mejnih primerih (sanacija zemeljskih plazov) niso dovoljeni;
– na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe v skladu z veljavno prostorsko in gradbeno zakonodajo; za oblikovanje objektov veljajo enako določila kot za druge objekte;
– za lastne potrebe ali oddajanje viškov energije je mogoča postavitev fotovoltaičnih panelov v ravnini strešin in fasade objektov;
– rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta, gradnja prizidka ali nadzidave z namenom transformacije enodružinskega objekta v tri- ali večstanovanjskega ni dovoljena;
– dovoljene niso štiri- ali večkapne strehe, stožčasti ali okrogli stolpiči ter drugi izzidki in oblike, ki pomenijo krnitev izvirnega stanja območja, posebej stavbnih gmot ter značilnosti prepoznane gručaste zasnove, dovoljene niso barve fasad in kritine, ki so izstopajoče in neprimerne posamezni lokaciji.«
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Pogoji komunalnega urejanja za območja, ki so določena v osmem odstavku 2. člena, so naslednji:
– Prometna infrastruktura: Ureditvena območja 23 a, 46 b in 47 b so dostopna iz interne servisne ceste iz javne poti JP 534661 Sveta Ana–Teharska cesta. Parkirna mesta za načrtovane stavbe oziroma dejavnosti v njih so predvidene ob javni poti, maksimalno 25 parkirnih mest.
– Energetska infrastruktura: Načrtovani objekti se z energijo napajajo na NN zbiralkah obstoječe TP Cesta v Štore. Pred priključitvijo je potrebno preurediti NN zbiralke v obstoječi TP Cesta v Štore. Po zahodni strani ureditvenega območja prostorskega akta poteka obstoječ visokonapetostni DV 2x110 kV Podlog–Lipa z varovalnim pasom 30.00 m (15.00 m levo in 15.00 m desno od osi DV). V varovalnem pasu DV ni načrtovanih objektov, oziroma ureditev.
– Telekomunikacijska infrastruktura: Obstoječa stavba in načrtovane stavbe se navezujejo na obstoječe telefonsko omrežje ob obstoječi javni poti.
– Ogrevanje: Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja, predlagane stavbe – enostanovanjska stavba in nestanovanjske stavbe se bodo ogrevale z električno energijo. Kot alternativni vir energije je mogoče uporabiti tudi električno energijo pridobljen iz fotovoltaičnih modulov.
– Meteorna in fekalna kanalizacija: Na območju načrtovanih objektov in ureditev ni javnega kanalizacijskega omrežja. Komunalne odpadne vode iz obstoječe (razen hleva za konje) in načrtovanih stavb se speljejo v individualno čistilno napravo za 15 PE in dalje po novo predvideni kanalizaciji v obstoječ površinski odvodnik. Meteorne vode s streh in povoznih površin se vodijo v predviden pretočno zadrževalno zbiralni bazen, iz zadrževalnega bazena pa se vode speljejo v odprti jarek. Na južni strani nestanovanjske stavbe, v kateri je tudi hlev za konje, se uredi pokrito gnojišče z gnojno jamo brez iztoka.
– Vodovod: Načrtovane stavbe in ureditve se bodo oskrbovale s pitno vodo iz javnega vodovoda PE DN 25 mm, oziroma javnega vodovoda DN 80 mm, ki sta del Osrednjega vodovodnega sistema Celja. Hidrantno omrežje mora biti del internega vodovodnega omrežja.
(6) Pogoji za varovanje okolja za območja, ki so določena v osmem odstavku 2. člena, so naslednji:
– Ukrepi za varovanje pred hrupom: Območje prostorskega akta sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) v III. stopnjo varstva pred hrupom in neposredno ne meji na stanovanjske objekte. Ureditveno območje 46 b višinsko je nižje od obstoječih objektov, zunanje športne površine so načrtovane na južnem delu pobočja v smeri proti glavni cesti in nadvozu Lipa–Štore, ki ni pozidano. Na jugozahodni strani konjeniškega poligona je predvidena zasaditev z drevjem.
– Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka: Namembnost načrtovanih stavb in ureditev glede na namembnost ne bo prekomerno onesnaževala ozračja. Pokrito gnojišče z gnojno jamo mora biti urejeno v skladu s predpisi, gnojna jama ne sme imeti iztoka.
– Odpadki: Za vse načrtovane stavbe – enostanovanjsko in nestanovanjske je potrebno zagotoviti zbirno mesto za mešane komunalne odpadke. Pokrito gnojišče z gnojno jamo je načrtovano na južni strani ureditvenega območja prostorskega akta.
– Ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine: Na območju obravnavanega prostorskega akta ni registriranih enot kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala dela, o čemer mora lastnik pred pričetkom del pisno obvestiti pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kljub temu pa se varuje značilnosti kraja, poselitve in s tem povezane vedute.
– Tla in geološki podatki: Za načrtovano območje je izdelano Geološko poročilo Geosvet – Samo Marinc (oktober 2009, dopolnitev marec 2012) iz katerega izhaja, da so zemljišča po izvedenih ukrepih že stabilna in omogočajo gradnjo. Geološko poročilo je sestavni del projekta iz 1. člena odloka in ga je potrebno upoštevati pri posegih v prostor.
– Zelene površine in varstvo narave: Območje ureditvene enote 46 b, ki je med drugim namenjeno tudi konjeniški dejavnosti, je predvideno kot zunanja zelena jahalna površina, razen pokrite jahalnice in lonžirnega kroga. Zasaditev z drevjem je predvidena na jugo zahodni strani. Na območju prostorskega akta ni enot naravne dediščine.
– Varstvo pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami: Ureditveno območje prostorskega akta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo lestvice Mercalli-Cancani-Sieberg, kar je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektni pospešek tal za obravnavano območje znaša 0,150. Pri gradnji enostanovanjske stavbe in nestanovanjskih stavb je potrebno ojačati prvo ploščo. Načrtovani posegi se nahajajo na pobočju nad glavno cesto G II – 107/1274 Celje–Šentjur in s strani vodotoka Voglajna ni poplavno ogroženo in ne leži v vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode. Urejene so ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila, odmiki med načrtovanimi stavbami in tudi med obstoječimi in načrtovanimi stavbami omogočajo zadostne odmike in zagotavljajo varnost glede širjenja požara, omogočajo dostop interventnim vozilom in napravam ter zagotavljajo varen umik ljudi in živali. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena iz nadzemnega hidranta, ki je izveden v skladu s predpis s področja hidrantnih omrežij in gašenja požarov. Pri projektiranju je potrebno upoštevati Predpise s področja požarne varnosti. V fazi izdelave projekte dokumentacije PGD je potrebno izdelati elaborat zasnove požarne varnosti.«
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Projekt številka 012/10, ki ga je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o., Celje, je sestavni del tega odloka in stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.
5. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-15/2011
Celje, dne 24. aprila 2012
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.