Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012

Kazalo

1436. Sklep o poslovanju družbe za upravljanje, stran 3123.

Na podlagi četrtega odstavka 20. člena, prvega odstavka 74. člena, 76. člena, drugega odstavka 159. člena in četrtega odstavka 233. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o poslovanju družbe za upravljanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sklepa)
Ta sklep določa:
1. pravila varnega in skrbnega poslovanja družbe za upravljanje, ki vključujejo:
a. pogoje in zahteve glede organizacijskega ustroja iz 1. točke prvega odstavka 69. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C; v nadaljnjem besedilu ZISDU-2);
b. potrebne lastnosti administrativnih in računovodskih postopkov ter elektronskega informacijskega sistema iz 2. točke prvega odstavka 69. člena ZISDU-2;
c. potrebne lastnosti sistema notranjih kontrol iz 3. točke prvega odstavka 69. člena ZISDU-2;
d. podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 70. člena ZISDU-2, vključno z evidenco imetnikov investicijskih kuponov in seznamom povezanih oseb;
e. način minimiziranja tveganja oškodovanja investicijskega sklada oziroma strank družbe za upravljanje iz drugega odstavka 69. člena ZISDU-2, vključno s politiko za uveljavljanje glasovalnih pravic;
f. ukrepe za neprekinjeno poslovanje iz 73. člena ZISDU-2;
2. pravila ravnanja družbe za upravljanje in
3. dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve.
2. člen
(prenos direktiv Evropske Unije)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42).
3. člen
(pojmi)
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »stranka« pomeni investicijski sklad, za katerega družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma tudi vsako fizično ali pravno osebo oziroma katerikoli drug podjem, za katerega opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve;
2. »imetnik enote« pomeni vsako fizično osebo, pravno osebo in drug subjekt zasebnega in javnega prava, ki je imetnik enot investicijskega sklada;
3. »vlagatelj« pomeni imetnika enote oziroma potencialnega imetnika enote;
4. »zadevna oseba« v zvezi z družbo za upravljanje pomeni:
a. člana uprave, izvršnega direktorja ali poslovodjo družbe za upravljanje;
b. zaposlenega v družbi za upravljanje ter vsako drugo fizično osebo, katerega storitev je na voljo družbi za upravljanje in je pod njenim nadzorom, in ki je vključena v storitev upravljanja premoženja investicijskih skladov, ki jo zagotavlja družba za upravljanje;
c. fizično osebo, ki se neposredno ukvarja z izvajanjem storitev za družbo za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov;
5. »uprava« pomeni izvršne direktorje, upravo družbe za upravljanje oziroma poslovodjo družbe za upravljanje;
6. »nadzorni svet« pomeni nadzorni svet oziroma člane upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji;
7. »višje vodstvo« pomeni vodstveno raven, ki je neposredno podrejena upravi družbe za upravljanje in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem družbe za upravljanje, za upravljanje premoženja in za upravljanje tveganj;
8. »zaposleni« so osebe, ki poleg članov uprave za družbo za upravljanje opravljajo naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z družbo za upravljanje, vendar z najmanj polovičnim delovnim časom;
9. »ključni delovni proces« je proces, ki je nujen za neprekinjeno ter varno in skrbno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma storitve gospodarjenja z vrednostnimi papirji za stranke oziroma za neprekinjeno opravljanje poslov upravljanja investicijskih skladov oziroma poslov v zvezi z gospodarjenjem z vrednostnimi papirji;
10. »osebna transakcija« je posel s finančnimi instrumenti, ki ga sklene zadevna oseba oziroma je sklenjen za račun te osebe, če je izpolnjen vsaj eden od navedenih kriterijev:
a. oseba ravna izven svojega rednega opravljanja del in nalog;
b. posel je sklenjen za račun zadevne osebe oziroma za račun ožjega družinskega člana te osebe ali osebe, ki je v razmerju tesne povezanosti s to osebo;
11. »trajni nosilec podatkov« je sredstvo, ki omogoča stranki shraniti nanjo osebno naslovljene informacije na način, ki ji bo omogočal dostop do teh informacij ter njihovo reprodukcijo v nespremenjeni obliki v določenem časovnem obdobju, glede na namen teh informacij;
12. »OTC izvedeni finančni instrumenti« so izvedeni finančni instrumenti iz 2. točke prvega odstavka 14. člena Sklepa o naložbah investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12)
13. »skupina« je skupina iz 14. točke 2. člena Zakona o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06 in 87/11);
14. »izvedbeno mesto« pomeni organiziran trg iz prvega odstavka 14. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11; v nadaljnjem besedilu ZTFI) oziroma večstranski sistem trgovanja (MTF) iz 13. člena ZTFI, sistematični internalizator iz drugega odstavka 16. člena ZTFI, vzdrževalec trga iz prvega odstavka 16. člena ZTFI ali drug zagotovitelj likvidnosti oziroma druga oseba, ki v tretji državi opravlja podobno funkcijo;
15. »korporativna akcija« pomeni poslovni dogodek v zvezi s finančnim instrumentom in/ali njegovim izdajateljem.
II. PRAVILA VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA
1. Organizacijski ustroj družbe za upravljanje
4. člen
(splošne zahteve)
Družba za upravljanje mora upoštevaje značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih opravlja, izpolnjevati splošne organizacijske zahteve tako, da:
1. pripravi, izvaja in vzdržuje postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa linije poročanja in razporeja naloge, pooblastila in odgovornosti;
2. zaposli osebje, ki razpolaga z usposobljenostjo, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za izvrševanje dodeljenih odgovornosti;
3. zagotovi, da so vse zadevne osebe seznanjene s postopki, ki jih morajo upoštevati za pravilno izvrševanje svojih odgovornosti;
4. zagotovi, da posameznim zadevnim osebam, ki opravljajo več nalog, to ne preprečuje opravljanja posamezne naloge na preudaren, pošten in strokoven način ter ustrezno razmeji naloge, ki jih ne more opravljati ista oseba; pri tem mora biti v vsakem trenutku zagotovljena ločenost izvajanja posameznih aktivnosti od kontrole teh aktivnosti;
5. vzdržuje primerne in urejene evidence svojih poslov in dokumentov v zvezi z notranjo organizacijo in postopki;
6. vzpostavi, izvaja in vzdržuje učinkovito notranje poročanje ter pretok informacij na vseh ustreznih ravneh;
7. sprejme, izvaja in vzdržuje računovodske politike in postopke, ki ji omogočajo, da izdela in pravočasno posreduje finančna in druga poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in drugimi pravili;
8. vzpostavi, izvaja in vzdržuje primerne notranje kontrolne mehanizme, katerih namen je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh družbe za upravljanje;
9. vzpostavi, izvaja in vzdržuje sisteme ter postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti, sledljivosti, zanesljivosti in zaupnosti informacij;
10. spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost svojih sistemov in notranjih kontrol, ter sprejme primerne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti;
11. sprejme, izvaja in vzdržuje primerno politiko zagotavljanja neprekinjenega poslovanja, katere cilj je zagotoviti, da se ohranjajo ključni podatki in opravljanje ključnih nalog ter da se storitve in posli družbe za upravljanje v primeru izpada sistemov in postopkov ne prekinejo, ali, kadar to ni mogoče, zagotoviti pravočasno obnovitev podatkov in pravočasno nadaljevanje opravljanja storitev in poslov družbe za upravljanje.
5. člen
(organizacija poslovanja)
(1) Organizacija poslovanja družbe za upravljanje z natančno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi posameznih organizacijskih enot in razmerji do drugih organizacijskih enot zagotavlja pogoje za učinkovito vodenje družbe za upravljanje.
(2) Organizacija poslovanja družbe za upravljanje z ustrezno funkcionalno in prostorsko razmejitvijo organizacijskih enot in delovnih mest omejuje oziroma preprečuje nastanek nasprotij med interesi strank in vlagateljev ter interesi družbe za upravljanje in njenih zaposlenih. Poslovni prostori družbe za upravljanje morajo biti funkcionalno in prostorsko ločeni od drugih družb, tudi od lastniško ali upravljavsko povezanih družb.
(3) Družba za upravljanje zagotavlja transparenten in dokumentiran potek sprejemanja poslovnih odločitev v posameznih ključnih delovnih procesih ter ustrezen pretok informacij in dokumentacije med organizacijskimi enotami ter med njimi in drugimi osebami, vključenimi v posamezen delovni proces, ki so potrebne za sprejemanje odločitev.
(4) Organizacijska struktura družbe za upravljanje mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol. Pretok informacij navzgor je ustrezen, če omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja tveganj. Pretok informacij navzdol je ustrezen, če omogoča zaposlenim dostop do znanj, ki so pomembna za izpolnjevanje njihovih pristojnosti in nalog.
6. člen
(delovni proces)
(1) Družba za upravljanje opredeli potek izvajanja ključnih delovnih procesov in zagotovi, da se ti procesi izvajajo v skladu s predpisanimi politikami in postopki.
(2) Ključni delovni procesi se izvajajo na podlagi postopkov, ki vključujejo opis delovnega procesa z seznamom aktivnosti in delovna navodila za posamične aktivnosti.
(3) Družba za upravljanje zagotovi ustrezno stopnjo podrobnosti postopkov in navodil vključno s pravili glede organizacijske in poslovno-operativne strukture družbe za upravljanje, sistema dodeljevanja nalog, hierarhije sprejemanja odločitev ter pristojnosti in odgovornosti zaposlenih. Stopnja podrobnosti postopkov in navodil je odvisna od značilnosti, obsega in zapletenosti delovnih procesov ter potencialnih tveganj. V primeru kakršnih koli sprememb delovnih procesov ali pripadajočih aktivnosti morajo biti postopki in navodila ustrezno in nemudoma ažurirana.
(4) Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino tistih postopkov in navodil, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh svojih delovnih aktivnosti.
7. člen
(zaposleni)
(1) Družba za upravljanje mora zaposlovati zadostno število ustrezno izobraženih, strokovno usposobljenih in izkušenih oseb, glede na potrebe svoje organizacijske strukture, obsega in zahtevnosti delovnih procesov ter izpostavljenosti tveganjem. Strokovna usposobljenost in izkušnje zaposlenih morajo ustrezati njihovim pristojnostim in odgovornostim ter zahtevnosti delovnih aktivnosti, ki jih opravljajo.
(2) Uprava in višje vodstvo (v nadaljnjem besedilu: ključni zaposleni) morata imeti ustrezno znanje in izkušnje s področja poslovanja družbe za upravljanje, ter izpolnjevati standarde ustrezne profesionalne skrbnosti iz Sklepa o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje in dokumentaciji o izpolnjevanju pogojev za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 33/12).
(3) Družba za upravljanje v primeru odsotnosti vsakega zaposlenega zagotovi njegovo nadomeščanje. V primeru odsotnosti ključnega zaposlenega mora imeti oseba, ki ga nadomešča, ustrezno pooblastilo za zastopanje in odločanje. Družba za upravljanje zagotovi, da odsotnost z delovnega mesta ali prekinitev delovnega razmerja s ključnim zaposlenim ne vpliva negativno na delovni proces in poslovanje družbe za upravljanje skladno s predpisi.
(4) Družba za upravljanje zagotavlja, da sistem plačevanja in nagrajevanja zaposlenih ne spodbuja k škodljivemu prevzemanju tveganj.
(5) V primeru, da družba za upravljanje pisno pooblasti osebe iz 128. člena ZISDU-2, da v njenem imenu opravljajo posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s 102. členom ZISDU-2 spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), se pri ugotavljanju ustreznega števila zaposlenih iz prvega odstavka tega člena, upošteva tudi število fizičnih oseb, ki pri pooblaščencu opravljajo storitve za družbo za upravljanje, če je na takšen način mogoče zagotoviti, da bo poslovanje družbe za upravljanje, upoštevaje obseg in zahtevnost poslovnih aktivnosti ter izpostavljenost tveganjem, skladno s tem sklepom.
8. člen
(organizacijska kultura)
Družba za upravljanje vzpostavi trdno organizacijsko kulturo, ki temelji na visokih strokovnih standardih poslovanja in etičnih vrednotah ter pozitivnem odnosu zaposlenih do notranjih kontrol.
2. Računovodski in administrativni postopki ter elektronska podpora poslovanju
9. člen
(računovodski postopki)
(1) Družba za upravljanje z uporabo računovodskih politik in postopkov iz 7. točke 4. člena tega sklepa zagotavlja zaščito imetnikov enot investicijskih skladov.
(2) Računovodstvo investicijskih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, ki jih upravlja družba za upravljanje, se vodi za vsak investicijski sklad oziroma podsklad krovnega sklada ločeno in sicer tako, da je mogoče ob vsakem času neposredno ugotoviti njihova sredstva in obveznosti do virov sredstev.
(3) Računovodske politike in postopki, ki jih sprejme, izvaja in vzdržuje družba za upravljanje, morajo biti skladne z računovodskimi pravili, ki veljajo v državi članici, kjer je ustanovljen investicijski sklad, ki ga na podlagi ZISDU-2 upravlja družba za upravljanje.
10. člen
(postopki vrednotenja sredstev in obveznosti investicijskega sklada)
(1) Družba za upravljanje sprejme, izvaja in vzdržuje postopke za pravilno in natančno vrednotenje sredstev in obveznosti investicijskega sklada, v skladu določbami ZISDU-2 in predpisi izdanimi na njegovi podlagi.
(2) V primeru, da družba za upravljanje sredstva investicijskega sklada nalaga v OTC izvedene finančne instrumente, sprejeme, izvaja in vzdržuje ureditev in postopke, ki zagotavljajo ustrezno, pregledno in pošteno izračunavanje izpostavljenosti investicijskega sklada iz poslov z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti skladno s 15. členom Sklepa o naložbah investicijskega sklada. Družba za upravljanje pri tem upošteva značilnosti in zapletenost OTC izvedenih finančnih instrumentov.
11. člen
(postopki pri izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja)
(1) Družba za upravljanje zagotovi, da se čista vrednost sredstev (v nadaljnjem besedilu ČVS) vsakega investicijskega sklada in vrednost enote premoženja (v nadaljnjem besedilu VEP) vsakega odprtega investicijskega sklada, ki ga upravlja, izračuna na podlagi računovodskih politik in postopkov iz 9. člena tega sklepa, ter da se vsa vplačila in izplačila obračunajo po pravilni VEP oziroma ČVS.
(2) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje takšen sistem upravljanja, ki omogoča čimprejšnjo ugotovitev napak pri vrednotenju sredstev in obveznosti investicijskega sklada, izračunu ČVS in VEP ter odpravo nepravilnosti, ki so nastale zaradi ugotovljenih napak pri vrednotenju pri že izvedenih vplačilih in izplačilih iz sredstev investicijskega sklada.
12. člen
(postopek reševanja pritožb vlagateljev)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovite ter pregledne postopke za razumno in hitro reševanje pritožb vlagateljev. Postopki reševanja pritožb vlagateljev morajo biti skladni z 71. členom ZISDU-2.
(2) Družba za upravljanje mora zagotoviti, da vlagatelji lahko pritožbe vložijo brezplačno.
(3) Informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev so na zahtevo in brezplačno dostopne vlagateljem na način iz 9. člena Sklepa o objavah in neposrednem obveščanju imetnikov enot (Uradni list RS, št. 33/12).
13. člen
(elektronska podpora poslovanju)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi strategijo razvoja informacijskih sistemov in politiko varnosti informacijskih sistemov.
(2) Politika varnosti informacijskih sistemov družbe za upravljanje vključuje najmanj:
1. cilje pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov;
2. načela in postopke za zaščito zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti informacij, pri čemer »zaupnost informacij« pomeni, da je informacija dostopna samo pooblaščenim uporabnikom, »neoporečnost informacij« pomeni, da je informacija točna in popolna, »razpoložljivost informacij« pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij;
3. porazdelitev odgovornosti glede varovanja informacijske tehnologije, informacij, shranjenih v informacijskih sistemih družbe za upravljanje, ter pripadajoče dokumentacije, pri čemer »informacijska tehnologija« pomeni strojno in programsko opremo, »strojna oprema« pomeni opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo, »programska oprema« pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo načrtovano operativnost strojne opreme.
(3) Elektronski informacijski sistem družbe za upravljanje zagotavlja zanesljivost, celovitost, razpoložljivost, zaupnost in sledljivost informacij in podatkov, ki jih družba za upravljanje obdeluje v skladu z zakonodajo, na način, da smiselno in sorazmerno glede na sprejeta tveganja izpolnjuje tudi zahteve standardov in okvirov ravnanja na področju upravljanja, razvoja, varovanja in dokumentiranja informacijskih rešitev kot so ISO/IEC 27001 in ISO/IEC 27002.
(4) Programska oprema, namenjena podpori vodenja poslovnih knjig in sestavljanju poslovnih poročil investicijskega sklada, mora imeti dokazilo o skladnosti programske opreme z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja vodenja poslovnih knjig in sestavljanja poslovnih poročil. Za dokazilo o skladnosti šteje priloženo mnenje aktivnega preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, da vsakokratna različica programske opreme izpolnjuje pogoje iz prvega stavka tega odstavka.
(5) Družba za upravljanje zagotavlja, da dobavitelj programske opreme oziroma drug pogodbeni partner družbe za upravljanje zagotavlja ustrezne posodobitve računalniške programske opreme.
3. Sistem notranjih kontrol
3.1. Splošne določbe
14. člen
(splošna določba)
(1) Notranje kontrole so v delovanje družbe za upravljanje načrtno in sistematično vgrajeni procesi, ki s svojim delovanjem zagotavljajo čim bolj varno in učinkovito opravljanje storitev za njeno lastno poslovanje in stranke. Osnovni cilj notranjih kontrol je zmanjšanje tveganj na sprejemljivo raven.
(2) Notranje kontrole zajemajo vse aktivnosti, ki jih izvajajo uprava, višje vodstvo in vsi drugi zaposleni, z namenom zagotavljanja:
1. primernega upravljanja tveganj;
2. primernega varovanja premoženja družbe za upravljanje in njenih strank;
3. zanesljivosti in pravilnosti finančnih in drugih informacij;
4. poslovanja, skladnega s predpisi;
5. primernega varovanja podatkov;
6. doseganja zadanih poslovnih ciljev;
7. ekonomične in učinkovite rabe sredstev.
(3) Notranje kontrole se izvajajo na ravni vsakega posamičnega delovnega procesa družbe za upravljanje, vključno s spremljanjem delovanja elektronskih informacijskih sistemov ter delovanja zaposlenih družbe za upravljanje.
15. člen
(pristojnosti in odgovornosti uprave in nadzornega sveta na področju notranjih kontrol)
(1) Uprava družbe za upravljanje na področju notranjih kontrol:
1. odgovarja za izvajanje splošne naložbene politike vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, v skladu s prospektom, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
2. nadzoruje odobritve naložbenih strategij za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja;
3. odgovarja za uvedbo trajne in učinkovite funkcije zagotavljanja skladnosti, ne glede na to, ali je bilo opravljanje te funkcije preneseno na pooblaščenca ali ne;
4. zagotavlja in redno preverja, da se naložbena politika, naložbene strategije in omejitve tveganja vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, pravilno in učinkovito izvajajo in upoštevajo, ne glede na to, ali je bilo opravljanje funkcije upravljanja tveganj preneseno na pooblaščenca ali ne;
5. sprejme postopke po katerih se sprejemajo naložbene odločitve za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, in redno preverja ustreznosti postopkov ter zagotavlja, da so take odločitve v skladu z odobrenimi naložbenimi strategijami;
6. sprejme in redno preverja načrt upravljanja tveganj ter ureditev, procese in tehnike za izvajanje tega načrta, vključno s sistemom omejitve izpostavljenosti za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja.
(2) Pristojnosti in odgovornosti iz prvega odstavka tega člena ne morejo biti prenesene na nižje vodstvene ravni ali na pooblaščenca.
(3) Uprava redno prejema poročila o izvajanju naložbenih strategij in postopkov za sprejemanje naložbenih odločitev iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Uprava in nadzorni svet:
1. ocenjujeta in redno preučujeta učinkovitost politik, postopkov in aktivnosti vzpostavljenih za izpolnjevanje obveznosti iz ZISDU-2;
2. sprejmeta ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
(5) Uprava in nadzorni svet najmanj enkrat letno prejmeta pisna poročila s področja zagotavljanja skladnosti poslovanja, notranje revizije in upravljanja tveganj. V poročilih mora biti zlasti navedeno, ali so bili za odpravo pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi.
16. člen
(odgovornost višjega vodstva družbe za upravljanje)
Višje vodstvo na področju notranjih kontrol odgovarja za njihovo sprotno izvajanje na področjih za katera ima pooblastila ter redno in pravilno poročanje upravi in nadzornemu svetu v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega sklepa.
17. člen
(sistem notranjih kontrol)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi sistem notranjih kontrol in zagotavlja, da deluje v skladu s tem sklepom.
(2) Sistem notranjih kontrol sestavljajo sprotne notranje kontrole in naslednje trajne funkcije sistema notranjih kontrol:
1. funkcija zagotavljanja skladnosti;
2. služba notranje revizije;
3. funkcija upravljanja tveganj.
18. člen
(organiziranost sistema notranjih kontrol)
(1) Uprava družbe za upravljanje pri organizaciji sistema notranjih kontrol upošteva oziroma zagotavlja, da:
1. sistem notranjih kontrol prispeva k skrbnemu in varnemu poslovanju družbe za upravljanje in poslovanju v skladu s pravili ravnanja;
2. so trajne funkcije sistema notranjih kontrol neodvisne od poslovnih področij, ki jih spremljajo in kontrolirajo;
3. obstajajo postopki za posredovanje pomembnih in upravičenih opozoril upravi družbe za upravljanje o ugotovitvah notranjih kontrol, tudi mimo linij poročanja, določenih z internimi akti.
(2) Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja:
1. učinkovito in pravilno izvajanje načrtovanih delovnih procesov;
2. zanesljivost informacij o finančnem in operativnem poslovanju družbe za upravljanje in investicijskih skladov za notranjo in zunanjo uporabo;
3. skladnost poslovanja družbe za upravljanje z veljavno zakonodajo, standardi, kodeksi, politikami in postopki ter drugimi zanjo obvezujočimi dokumenti ter poslovnimi odločitvami;
4. preglednost in dokumentiranost procesa sprejemanja odločitev v okviru sistema notranjih kontrol, ki bo preprečeval nastanek nasprotja interesov,
5. formalnost postopkov za izpolnitev predlogov in priporočil notranje revizije;
6. ravnanje družbe za upravljanje v najboljšem interesu investicijskih skladov in imetnikov enot investicijskih skladov.
(3) Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja:
1. funkcionalno ločenost zaposlenih, ki delujejo v okviru trajnih funkcij sistema notranjih kontrol, od delovnih procesov, ki jih ti zaposleni po službeni dolžnosti spremljajo in kontrolirajo;
2. organizacijsko ločenost posameznih trajnih funkcij sistema notranjih kontrol od delovnih procesov, ki jih mora ta funkcija spremljati in kontrolirati;
3. da višina plačil, povračil in drugih ugodnosti zaposlenih, ki delujejo v okviru trajnih funkcij sistema notranjih kontrol, ni neposredno odvisna od uspešnosti poslovnih področij, ki jih ti zaposleni spremljajo in kontrolirajo.
(4) Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja:
1. neposrednost notranjega toka obveščanja med odgovornimi v okviru sistema notranjih kontrol in upravo;
2. redno poročanje na sejah uprave družbe za upravljanje o delovanju in ugotovitvah sistema notranjih kontrol.
3.2. Sprotne notranje kontrole
19. člen
(področja sprotnih notranjih kontrol)
(1) Sprotne notranje kontrole se preko računalniškega in/ali človeškega nadzora izvajajo tekom delovnih procesov družbe za upravljanje.
(2) Sprotne notranje kontrole pomenijo zlasti zagotavljanje in stalno preverjanje:
1. delovnih aktivnosti;
2. poročanja družbe za upravljanje ter obveščanja javnosti;
3. delovanja elektronskega informacijskega sistema;
4. upravljanja z zaposlenimi.
(3) Sprotne notranje kontrole delovnih aktivnosti vključujejo ugotavljanje ustreznosti pri izvajanju administrativnih in računovodskih postopkov, vključno s preverjanjem pravilnosti sklepanja poslov v zvezi s premoženjem v upravljanju družbe za upravljanje in preverjanjem upoštevanja omejitev izpostavljenosti merljivim tveganjem.
(4) Sprotne notranje kontrole poročanja vključujejo ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti in drugih napak zaposlenih pri izdelavi notranjih in zunanjih poročil ter obvestil javnosti.
(5) Sprotne notranje kontrole elektronskega informacijskega sistema vključujejo:
1. pri izvajanju strategije razvoja elektronskega informacijskega sistema: ugotavljanje skladnosti s poslovnimi in delovnimi procesi, kvalitete projektnega načrtovanja, vključenosti ustrezno usposobljenih kadrov in seznanjenosti različnih vodstvenih ravni s pripadajočo problematiko;
2. pri zagotavljanju varnosti elektronskega informacijskega sistema: logične in fizične kontrole pri dostopanju do elektronskega informacijskega sistema;
3. pri strojni opremi: ugotavljanje njene ustreznosti glede zahtev pripadajočih poslovnih in delovnih procesov, notranjih in tehničnih standardov ter rednosti njenega vzdrževanja;
4. pri programski opremi: ugotavljanje njene ustreznosti in uporabnosti v delovnih procesih in aktivnostih v smislu izpolnjevanja zahtev uporabnikov, rednosti njenega vzdrževanja, ter ločevanja funkcij razvoja, vzdrževanja in uporabe programske opreme.
(6) Sprotne notranje kontrole zaposlenih obsegajo kontrolo zasedenosti delovnih mest ter ustreznosti znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih.
(7) Obseg sprotnih notranjih kontrol družba za upravljanje prilagodi tveganjem, ki jim je izpostavljena na posameznih področjih.
20. člen
(tehnične in fizične kontrole)
Družba za upravljanje vzpostavi sistem tehničnih in fizičnih kontrol za omejevanje dostopa in varovanje svojih prostorov, opreme in podatkov.
3.3. Zagotavljanje skladnosti poslovanja s predpisi
21. člen
(skladnost poslovanja s predpisi)
(1) Družba za upravljanje sprejeme, izvaja in vzdržuje politike in postopke, katerih namen je zaznavanje tveganja neskladnosti poslovanja družbe za upravljanje z obveznostmi iz ZISDU-2, ter s tem povezanih tveganj. Družba za upravljanje sprejme primerne ukrepe in postopke, katerih namen je zmanjšati ta tveganja in omogočiti Agenciji, da učinkovito opravlja nadzor v skladu z ZISDU-2 in drugimi zakoni za katere je pristojna.
(2) Pri izpolnjevanju zahteve iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in obseg storitev in poslov, ki jih opravlja.
22. člen
(funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja s predpisi)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje trajno ter učinkovito funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja, ki deluje neodvisno in ima naslednje odgovornosti:
1. spremljanje in redno ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, politik in postopkov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti družbe za upravljanje pri izpolnjevanju njenih obveznosti;
2. svetovanje in pomoč zadevnim osebam, pristojnim za opravljanje storitev in poslov, pri usklajevanju poslovanja družbe za upravljanje z zahtevami, določenimi s predpisi.
(2) Za pravilno in neodvisno delovanje funkcije iz prejšnjega odstavka tega člena, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. družba za upravljanje imenuje osebo, odgovorno za izvajanje funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja s predpisi ter za redno poročanje upravi družbe za upravljanje zvezi s spremljanjem skladnosti poslovanja;
2. osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja imajo potrebne pristojnosti, vire, strokovno znanje in dostop do vseh potrebnih informacij;
3. osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja se ne ukvarjajo z opravljanjem storitev ali poslov, ki jih spremljajo;
4. metoda nagrajevanja oseb, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja, ne vpliva na njihovo objektivnost, niti ni verjetno, da bi vplivala nanjo.
(3) Družbi za upravljanje ni treba izpolnjevati zahtev iz 3. točke drugega odstavka tega člena, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in obseg storitev in poslov, ki jih opravlja, učinkovitost njene funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja ni ogrožena.
3.2. Notranja revizija
23. člen
(služba notranje revizije)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje službo notranje revizije, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot družbe za upravljanje, neposredno podrejena upravi družbe za upravljanje in ima naslednje odgovornosti:
1. vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled ter ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov družbe za upravljanje, delovanja notranjih kontrol in pogodbenih razmerij družbe za upravljanje;
2. izdajanje priporočil na podlagi rezultatov notranjerevizijskih pregledov;
3. preverjanje skladnosti ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti, z navedenimi priporočili;
4. poročanje organom vodenja in nadzora družbe za upravljanje v zvezi z notranjo revizijo.
(2) Namen, pomen in naloge službe notranje revizije so opredeljene v ustreznem notranjem aktu, ki ga je odobrila uprava družbe za upravljanje v soglasju z nadzornim svetom družbe za upravljanje.
24. člen
(naloge službe notranje revizije)
(1) Služba notranje revizije ima naslednje naloge:
1. spremljanje in vrednotenje učinkovitosti upravljanja tveganj;
2. pregled, vrednotenje in preizkušanje učinkovitosti notranjih kontrol;
3. presojo procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti glede na lastno oceno tveganj družbe za upravljanje;
4. presojo zanesljivosti elektronskega informacijskega sistema;
5. presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil;
6. presojo zanesljivosti in verodostojnosti drugih evidenc po tem sklepu;
7. preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi;
8. preverjanje skladnosti poslovanja družbe za upravljanje s predpisi, politikami, postopki in sprejetimi ukrepi;
9. izvajanje posebnih preiskav.
(2) Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s:
1. standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju;
2. drugimi pravili notranjega revidiranja razvrščenimi v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja;
3. notranjimi pravili notranje revizije iz drugega odstavka 23. člena tega sklepa, ki jih odobri uprava v soglasju z nadzornim svetom.
25. člen
(zaposleni v službi notranje revizije)
(1) Za opravljanje nalog notranjega revidiranja družba za upravljanje zaposli najmanj eno osebo, ki je pridobila naziv preizkušeni notranji revizor ali preizkušena notranja revizorka (v nadaljnjem besedilu: notranji revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Osebo iz prvega odstavka tega imenuje in razreši uprava ob soglasju nadzornega sveta.
(3) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v družbi za upravljanje ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.
(4) Nalog notranjega revidiranja ne smejo opravljati člani uprave družbe za upravljanje.
26. člen
(letni načrt dela službe notranje revizije)
(1) Letni načrt dela službe notranje revizije je zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.
(2) Letni načrt dela službe notranje revizije sprejme uprava družbe za upravljanje v soglasju z nadzornim svetom.
(3) Letni načrt dela službe notranje revizije obsega:
1. področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila pregled poslovanja;
2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.
27. člen
(poročilo o notranjem revidiranju)
(1) Služba notranje revizije najmanj enkrat letno izdela poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja in z njimi povezanih ugotovitev ter priporočil notranje revizije;
2. splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj;
3. primernost in učinkovitost delovanja notranjih kontrol;
4. ugotovitve v zvezi z uresničevanjem priporočil notranje revizije;
5. poročilo o uresničitvi letnega načrta dela.
(2) Letno poročilo služba notranje revizije predloži upravi in nadzornemu svetu.
(3) Uprava skupščini družbe za upravljanje predloži poročilo o uresničitvi letnega načrta dela iz 5. točke prvega odstavka tega člena in povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila družbe za upravljanje in poročila nadzornega sveta iz 282. člena ZGD-1.
28. člen
(izredno obveščanje uprave in nadzornega sveta)
(1) Služba notranje revizije nemudoma obvesti upravo družbo za upravljanje če pri pregledu poslovanja ugotovi:
1. kršitve 11. člena tega sklepa;
2. kršitev pravil o ločitvi premoženja;
3. obstoj velike verjetnost nastopa okoliščin iz 309. člena oziroma 402. člena ZISDU-2;
4. da ji grozi nelikvidnost ali kapitalska neustreznost;
5. v primeru da družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene terjatve.
(2) Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da uprava družbe za upravljanje krši pravila upravljanja tveganj, o tem nemudoma obvesti nadzorni svet.
29. člen
(prenos nalog službe notranje revizije)
(1) Družba za upravljanje lahko, namesto da bi organizirala lastno službo notranje revizije, opravljanje nalog notranje revizije prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.
(2) Za imenovanje in razrešitev osebe, na katero družba za upravljanje prenese opravljanje nalog notranje revizije, se uporablja drugi odstavek 25. člena tega sklepa.
3.3. Upravljanje tveganj
30. člen
(funkcija upravljanja tveganj)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje trajno in učinkovito funkcijo upravljanja tveganj.
(2) Funkcija upravljanja tveganj je hierarhično in funkcionalno ločena od drugih organizacijskih enot družbe za upravljanje.
(3) Družbi za upravljanje ni potrebno izpolnjevati zahteve iz prejšnjega odstavka, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja, glede na tipe investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter naravo in obseg drugih storitev, ki jih opravlja, trajno in učinkovito izvajanje funkcije upravljanja tveganj ni ogroženo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti funkcija upravljanja tveganj vedno hierarhično in funkcionalno ločena od organizacijskih enot, katerih delovno področje je upravljanje premoženja.
(5) Družba za upravljanje mora biti sposobna v vsakem trenutku dokazati, da so bili sprejeti primerni ukrepi za preprečitev nasprotja interesov, na način, ki omogoča neodvisno izvajanje funkcije upravljanja tveganj, ter da postopki upravljanja tveganj izpolnjujejo zahteve iz 193. in 194. člena ZISDU-2.
31. člen
(naloge funkcije upravljanja tveganj)
(1) Trajna funkcija upravljanja tveganj ima naslednje naloge:
1. izvaja načrt upravljanja tveganj investicijskih skladov;
2. zagotavlja upoštevanje omejitev izpostavljenosti investicijskih skladov tveganjem, vključno z zakonskimi omejitvami v zvezi s skupno izpostavljenostjo in tveganjem nasprotne stranke, v skladu z 8., 9. in 10. členom Sklepa o upravljanju tveganj investicijskega sklada (Uradni list RS, št.33/12);
3. svetuje upravi v zvezi z ugotavljanjem tveganosti vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje;
4. redno pripravlja poročila za upravo in nadzorni svet, kadar ta obstaja, o:
a. usklajenosti trenutnih ravni tveganja z vnaprej določeno tveganostjo vsakega posamičnega investicijskega sklada;
b. skladnosti vsakega posameznega investicijskega sklada z omejitvami izpostavljenosti, ki velja za ta investicijski sklad;
c. ustreznosti in učinkovitosti postopkov upravljanja tveganj z izrecno navedbo, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi;
5. upravi in višjemu vodstvu redno poroča o trenutni ravni tveganja pri vsakem investicijskem skladu, ki ga upravlja in vseh dejanskih in predvidljivih kršitvah njegovih omejitev tveganja, z namenom sprejetja pravočasnih in primernih ukrepov;
6. pregleduje ter po potrebi okrepi ukrepe in postopke za vrednotenje OTC izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev.
(2) Trajna funkcija upravljanja tveganj družbe za upravljanje, ki opravlja storitve iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 ima poleg nalog iz prvega odstavka tega člena tudi naloge, ki jih za trajno funkcijo upravljanja tveganj za borznoposredniško družbo določa sklep Agencije, ki ureja pogoje za upravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe.
(3) Funkcija upravljanja tveganj mora imeti vsa potrebna pooblastila ter dostop do vseh pomembnih informacij, ki jih potrebuje za izpolnitev nalog iz prejšnjega odstavka tega člena.
4. Vodenje evidenc
4.1. Splošne določbe
32. člen
(način vodenja evidenc)
(1) Evidenca se vodi s posebno skrbnostjo, tako da se podatki v evidenco vpisujejo takoj ob nastopu dogodka, ki je predmet vnosa v evidenco, oziroma takoj, ko je to mogoče.
(2) Družba za upravljanje evidence vodi v elektronski obliki oziroma na drug primeren način. Evidence in dokumentacijo družba za upravljanje hrani na nosilcu podatkov, na katerem se informacije hranijo tako, da ima Agencija po potrebi dostop do njih, pri čemer mora biti zagotovljena popolno sledljivost sprememb o evidenci in podatkih evidence.
(3) Družba za upravljanje evidence iz 34. in 35. člena tega sklepa ter evidence s področja računovodstva vedno vodi v elektronski obliki.
(4) Podrobnejši organizacijski in tehnični postopki ter sistem notranjih kontrol v zvezi z nadzorom nad vodenjem evidenc, dostopom do podatkov iz evidenc ter njihovim spreminjanjem oziroma ažuriranjem, se določijo s pravili o vodenju evidenc.
33. člen
(rok hrambe evidenc)
(1) Družba za upravljanje evidence, ki jih vodi na podlagi tega sklepa, ZISDU-2 ali drugih predpisov, izdanih na podlagi ZISDU-2, hrani najmanj 5 let po koncu leta, v katerem je bil podatek vpisan v evidenco, kolikor za posamezno evidenco oziroma podatek iz evidence z drugimi zakoni, predpisi ali standardi ni predpisan daljši rok hrambe.
(2) Agencija lahko v izjemnih okoliščinah od družbe za upravljanje zahteva, da hrani katero koli ali vse evidence daljše obdobje, če je to utemeljeno z vrsto finančnega instrumenta ali transakcije in če je to potrebno, da se Agenciji omogoči nadzor na podlagi ZTFI in ZISDU-2.
(3) V primeru prenehanja dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je družba za upravljanje dolžna zagotoviti, da so evidence do konca obdobja iz prvega odstavka tega člena dostopne Agenciji, če jih ne prenese na drugo družbo za upravljanje v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(4) V primeru da družba za upravljanje prenese upravljanje investicijskega sklada v skladu z 265. členom ZISDU-2, je dolžna zagotoviti, da so evidence iz prvega odstavka tega člena za obdobje petih let pred nastopom prenosa upravljanja, na voljo družbi za upravljanje, na katero je prenesla upravljanje tega investicijskega sklada.
4.2. Evidenca premoženjskih transakcij
34. člen
(vsebina evidence)
(1) Družba za upravljanje v zvezi s premoženjem posamičnega investicijskega sklada vodi evidenco premoženjskih transakcij, ki vsebuje dovolj informacij, da je v vsakem trenutki mogoče rekonstruirati naročilo in izvedeno transakcijo.
(2) Evidenca premoženjskih transakcij mora vsebovati podatke določene s prilogo 1 tega sklepa.
4.3. Evidenca imetnikov investicijskih kuponov
35. člen
(vsebina evidence)
(1) Družba za upravljanje ločeno za vsak vzajemni sklad, alternativni sklad oziroma podsklad krovnega sklada vodi evidenco imetnikov investicijskih kuponov.
(2) Evidenca imetnikov investicijskih kuponov vsebuje podatke določene s prilogo 2 tega sklepa.
36. člen
(posebne zahteve glede načina vodenja evidence in roka hrambe evidence)
(1) Vodenje evidence imetnikov investicijskih kuponov omogoča povezljivost evidenc med vzajemnimi skladi, podskladi krovnega sklada oziroma alternativnimi skladi oziroma različnimi razredi investicijskih kuponov vzajemnih skladov, podskladov in alternativnih skladov v upravljanju posamezne družbe za upravljanje, tako da je možno podatke oziroma izpise za posameznega imetnika investicijskih kuponov pridobiti tudi na ravni vseh vzajemnih skladov, podskladov krovnega sklada oziroma alternativnih skladov in njihovih razredov investicijskih kuponov.
(2) Ne glede na prvi odstavek 33. člena tega sklepa se podatki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov hranijo trajno.
4.4. Evidence s področja obvladovanja nasprotij interesov
37. člen
(seznam povezanih oseb)
(1) Družba za upravljanje vodi seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za z družbo za upravljanje povezane osebe iz tretjega odstavka 21. člena ZISDU-2.
(2) Seznam povezanih oseb vsebuje podatke določene s prilogo 3 tega sklepa.
(3) Družba za upravljanje v politiki obvladovanja nasprotij interesov iz 45. člena tega sklepa podrobneje določi ukrepe za pridobivanje in usklajevanje podatkov, ki se vpisujejo v seznam povezanih oseb in način obveščanja skrbnika o podatkih iz seznama povezanih oseb, ki so potrebni za učinkovito opravljanje skrbniških storitev.
(4) Ne glede na prvi odstavek 33. člena tega sklepa se podatki v seznamu povezanih oseb hranijo še 10 let od prenehanja povezanosti osebe z družbo za upravljanje.
38. člen
(evidenca storitev in poslov, v zvezi s katerimi je oziroma bi lahko nastalo nasprotje interesov)
Družba za upravljanje vodi evidenco storitev in poslov v zvezi z upravljanjem investicijskih skladov in v zvezi s storitvami za druge stranke, ki jih izvaja sama ali druga oseba v njenem imenu, pri katerih je nastalo ali bi, v primeru dlje časa trajajočega izvajanja, lahko nastalo nasprotje interesov z bistvenim tveganjem povzročitve škode interesom enega ali več investicijskih skladov ali drugih strank družbe za upravljanje.
39. člen
(evidenca osebnih transakcij)
(1) Družba za upravljanje vodi evidenco osebnih transakcij zadevnih oseb iz prvega odstavka 48. člena tega sklepa, ki vsebuje podatke pridobljene skladno z 2. točko drugega odstavka 48. člena tega sklepa.
(2) Kadar posamične storitve oziroma posle za družbo za upravljanje izvaja pooblaščenec, je družba za upravljanje dolžna zagotoviti, da pooblaščenec vodi evidenco osebnih transakcij zadevnih oseb iz prvega odstavka 48. člena tega sklepa ter podatke iz evidence družbi za upravljanje na njeno zahtevo nemudoma posreduje.
(3) Evidenca osebnih transakcij vsebuje tudi podatek o vsakršni dopustitvi ali prepovedi v zvezi s posamezno transakcijo.
40. člen
(druge evidence s področja obvladovanja nasprotij interesov)
Za uresničevanje drugega odstavka 48. člena tega sklepa družba za upravljanje vodi tudi:
1. seznam zadevnih oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij iz 78. člena ZISDU-2;
2. seznam zadevnih oseb, ki so jim dostopni zaupni podatki iz 80. člena ZISDU-2;
3. seznam vrednostnih papirjev, v zvezi z izdajo ali izdajateljem katerih je pridobila zaupne podatke ali podatke, ki imajo značilnost notranje informacije po 10. poglavju ZTFI.
41. člen
(posebne zahteve glede načina vodenja evidenc)
(1) Družba za upravljanje vodi evidence s področja obvladovanja nasprotij interesov ločeno, oziroma jih delno ali v celoti združi. tako da je v vsakem trenutku mogoč vpogled v evidenco na podlagi kriterija storitve ali posla, v zvezi s katerimi je oziroma bi lahko nastalo nasprotje interesov (38. člen tega sklepa), kriterija oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij in/ali zaupnih podatkov (1. in 2. točka 40. člena tega sklepa), kriterija vrednostih papirjev, v zvezi z izdajo ali izdajateljem katerih je pridobila zaupne podatke ali podatke, ki imajo značilnost notranje informacije (3. točka 40. člena tega sklepa), oziroma kriterija sklenjene osebne transakcije (39. člen tega sklepa).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se seznam povezanih oseb vedno vodi ločeno.
4.5. Druge evidence
42. člen
(evidenca pritožb vlagateljev)
Družba za upravljanje vodi evidenco o prejetih pritožbah vlagateljev iz 12. člena tega sklepa, ter ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje.
43. člen
(evidenca skrbnih pregledov naložb)
(1) Družba za upravljanje vodi evidenco skrbnih pregledov naložb investicijskih skladov iz tretjega odstavka 53. člena tega sklepa.
(2) Evidenca skrbnih pregledov obsega potek skrbnega pregleda iz tretjega odstavka 53. člena tega sklepa in spremljajočo dokumentacijo.
5. Nasprotje interesov
44. člen
(merila za ugotavljanje nasprotij interesov)
(1) Družba za upravljanje opredeli vrste nasprotij interesov, ki lahko nastanejo pri opravljanju njenih storitev in poslov in katerih nastop lahko škoduje interesom investicijskih skladov, ki jih upravlja, oziroma drugih strank, pri tem pa kot minimalno merilo upošteva, ali so izpolnjene katere od naslednjih okoliščin:
1. družba za upravljanje, zadevna oseba oziroma oseba, ki je z družbo za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, bo verjetno na račun investicijskega sklada oziroma na račun druge stranke ustvarila finančni dobiček ali se izognila finančni izgubi;
2. oseba iz 1. točke tega odstavka ima določen interes v zvezi z rezultatom storitve ali posla, ki se opravlja za investicijski sklad ali drugo stranko, ali interes v zvezi s transakcijo, ki se opravi za račun investicijskega sklada ali druge stranke, pri čemer je ta interes drugačen od interesa investicijskega sklada oziroma druge stranke;
3. oseba iz 1. točke tega odstavka zaradi finančne ali druge spodbude, postavi interes drugega investicijskega sklada oziroma druge stranke ali skupine strank pred interes posameznega investicijskega sklada oziroma posamezne stranke;
4. oseba iz 1. točke tega odstavka opravlja enake posle za investicijski sklad kot za drugo stranko oziroma stranke, ki niso investicijski skladi;
5. oseba iz 1. točke tega odstavka prejme ali bo prejela od osebe, ki ni investicijski sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje, oziroma ki ni druga stranka, ekonomsko korist v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za investicijski sklad, oziroma v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za drugo stranko, v obliki denarnih sredstev, blaga ali storitev, ki odstopajo od standardnega plačila za tako storitev.
(2) Družba za upravljanje pri ugotavljanju vrst nasprotij interesov upošteva:
1. interese družbe za upravljanje, vključno s tistimi, povezanimi z uspešnostjo pri opravljanju storitev in poslov ali tistimi, ki izhajajo iz pripadnosti družbe za upravljanje skupini ter interese strank in dolžnost družbe za upravljanje do investicijskih skladov, ki jih upravlja;
2. interese dveh ali več investicijskih skladov, ki jih upravlja;
3. interese strank, za katere opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve.
45. člen
(politika obvladovanja nasprotij interesov)
(1) Družba za upravljanje sprejme, izvaja in vzdržuje učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslovanja družbe za upravljanje in je sorazmerna z velikostjo in organizacijo družbe za upravljanje.
(2) Če je družba za upravljanje članica skupine, politika obvladovanja nasprotij interesov upoštevati tudi okoliščine, s katerimi je družba za upravljanje seznanjena ali bi morala biti seznanjena, ki lahko pripeljejo do nasprotja interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članic skupine.
(3) Politika obvladovanja nasprotij interesov vsebuje tudi:
1. opredelitev okoliščin, ki upoštevaje storitve in posle, ki jih opravlja družba za upravljanje ali njen pooblaščenec, predstavljajo ali zaradi katerih lahko nastane nasprotje interesov, ki bi lahko znatno škodovalo interesom investicijskih skladov oziroma ene ali več drugih strank;
2. postopke, ki jih je treba izvajati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje teh nasprotij.
(4) Kadar družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve, politika obvladovanja nasprotij interesov vsebuje tudi:
1. opis ukrepov in kontrolnih mehanizmov, ki zagotavljajo obvladovanje nasprotja interesov in izvrševanje omejitve iz drugega odstavka 163. člena ZISDU-2 pri morebitnem nalaganju premoženja strank v enote investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje;
2. opis načina, na podlagi katerega bo družba za upravljanje zagotovila enako obravnavanje premoženja investicijskih skladov in premoženja drugih strank ter spoštovanje določb o najboljši izvedbi in o pravilih ravnanja z naročil iz tega sklepa tako za investicijske sklade kot za druge stranke;
3. navedbo možnih nasprotij interesov, ki lahko po mnenju družbe za upravljanje nastanejo pri opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in navedbo ukrepov, s katerimi se jim bo izognila.
46. člen
(neodvisnost pri obvladovanju nasprotij interesov)
(1) Postopki in ukrepi iz 2. točke tretjega odstavka 45. člena tega sklepa morajo zagotoviti, da lahko zadevne osebe, ki za družbo za upravljanje opravljajo posamezne posle, pri katerih obstaja možnost nastopa nasprotja interesov, te posle opravljajo s stopnjo neodvisnosti, ki ustreza velikosti in značilnostim storitev družbe za upravljanje in skupine, kateri pripada, ter znatnosti tveganja oškodovanja interesov strank.
(2) Za izpolnitev zahteve iz prejšnjega odstavka tega člena družba za upravljanje, upoštevaje značilnosti, obseg in zapletenost storitev, ki jih opravlja, določi najmanj:
1. učinkovite postopke za preprečevanje ali nadziranje izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo storitve in posle upravljanja premoženja investicijskih skladov s tveganjem nastanka nasprotja interesov, če bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene ali več strank;
2. ločen notranji nadzor zadevnih oseb, katerih aktivnosti so povezane z izvajanjem storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov za račun investicijskih skladov, oziroma opravljanje storitev in poslov za druge stranke ali za vlagatelje, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju, ali ki kako drugače zastopajo različne interese, ki bi lahko bili v nasprotju, vključno z interesi družbe za upravljanje;
3. prepoved kakršnekoli neposredne povezave med plačilom zadevnim osebam, ki se ukvarjajo v glavnem z eno vrsto storitev in poslov, in plačilom ali ustvarjenimi prihodki drugih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo v glavnem z drugimi storitvami in posli, če bi lahko v zvezi s temi storitvami in posli nastalo nasprotje interesov;
4. ukrepe, ki bodo preprečili ali omilili, da bi kdorkoli neprimerno vplival na način izvajanja storitev upravljanja investicijskih skladov s strani zadevnih oseb;
5. ukrepe, ki bodo preprečili ali obvladovali vzporedno ali zaporedno vključenost zadevne osebe v ločene storitve in posle upravljanja investicijskih skladov ali storitve iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2, kadar bi tako ukvarjanje lahko škodovalo ustreznemu obvladovanju nasprotja interesov.
(3) Kadar družba za upravljanje opravlja storitve iz ali storitve iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 ukrepe in postopke iz prejšnjega odstavka določi tudi na nivoju teh storitev ter v povezavi z storitvami in posli upravljanja investicijskih skladov.
(4) Kadar ukrepi in postopki, sprejeti v skladu s tem členom, ne zagotavljajo zadostne stopnje neodvisnosti, Agencija od družbe za upravljanje zahteva, da sprejme drugačne oziroma dodatne ukrepe in uvede postopke, ki so nujni in primerni za dosego namena neodvisnosti pri obvladovanju nasprotij interesov.
47. člen
(upravljanje storitev in poslov, ki omogočajo nastanek škodljivih nasprotij interesov)
(1) Kadar je verjetno, da organizacijska in administrativna ureditev družbe za upravljanje glede obvladovanja nasprotij interesov ne zadošča za preprečitev nastanka tveganja oškodovanja interesov investicijskih skladov, drugih strank oziroma imetnikov enot, morajo biti uprava oziroma pristojni zaposleni družbe za upravljanje o tem nemudoma obveščeni, da lahko sprejmejo potrebno odločitev in zagotovijo ravnanje družbe za upravljanje v najboljšem interesu investicijskih skladov, ki jih upravlja, drugih strank oziroma v interesu imetnikov enot.
(2) Družba za upravljanje določi način obveščanja na podlagi prejšnjega odstavka vključno z obveščanjem mimo linij poročanja, določenih z internimi akti.
(3) Družba za upravljanje v prvem letnem ali polletnem poročilu investicijskega sklada, ki sledi nastopu okoliščin iz prvega odstavka tega člena navede sprejete odločitve iz prvega odstavka tega člena ter razloge zanje.
48. člen
(osebne transakcije)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje primerno ureditev, s katero preprečuje zadevnim osebam, ki so vključene v storitve in posle pri katerih lahko nastane nasprotje interesov, ali ki imajo dostop do notranjih informacij iz 373. člena ZTFI, notranjih informacij iz 78. člena ZISDU-2 oziroma zaupnih podatkov iz 2. 2. 4. pododdelka ZISDU-2:
1. sklenitev osebne transakcije, zaradi katere bi prišlo do kršitev pravil o zlorabi trga iz 10. poglavja ZTFI, kršitev pravil o prepovedi zlorabe notranjih informacij iz pododdelka 2. 2. 3. ZISDU-2 oziroma do kršitev pravil o varstvu zaupnih podatkov iz pododdelka 2.2.4. ZISDU-2 ali zaradi katere bi prišlo oziroma bi lahko prišlo do konflikta z obveznostmi družbe za upravljanje na podlagi drugih pravil poslovanja pri opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2;
2. svetovanje ali nagovarjanje drugih oseb, razen v okviru opravljanja rednih del in nalog, naj sklenejo posel, ki bi bil, če bi se uvrstil med osebne transakcije, prepovedan na podlagi 1. točke tega odstavka, oziroma 1. in 2. točke drugega odstavka 32. člena Sklepa o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 5/08 in 80/11), ali bi na kakršenkoli drug način pomenil zlorabo informacij, ki se nanašajo na še neizvršena naročila za račun investicijskega sklada in drugih strank;
3. razkritje informacij ali posredovanje mnenja drugim osebam, razen v okviru opravljanja rednih del in nalog, če zadevna oseba ve oziroma se lahko razumno pričakuje, da bi morala vedeti, da bo na podlagi teh informacij druga oseba storila dejanje, prepovedano na podlagi 1. točke tega odstavka oziroma 1. ali 2. točke drugega odstavka 32. člena Sklepa o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe, ali kako drugače zlorabila informacije, ki se nanašajo na odprta naročila za račun investicijskega sklada in drugih strank oziroma da bo razkrito informacijo posredovala tretji osebi z namenom, da slednja stori takšno dejanje.
(2) Ureditev iz prvega odstavka tega člena je primerna, če družba za upravljanje izpolnjuje zlasti naslednje pogoje:
1. zadevne osebe iz prvega odstavka tega člena so seznanjene z omejitvami glede osebnih transakcij in ukrepov, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi z osebnimi transakcijami;
2. ureditev zagotavlja, da je družba za upravljanje nemudoma obveščena o vsaki osebni transakciji sklenjeni s strani zadevne osebe iz prvega odstavka tega člena, tako da zadevna oseba o vsaki osebni transakciji neposredno obvesti družbo za upravljanje ali tako da je družbi za upravljanje kako drugače omogočeno, da identificira tovrstne transakcije;
3. družba za upravljanje vodi evidenco osebnih transakcij iz 39. člena tega sklepa.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljata za:
1. osebne transakcije, izvedene v okviru opravljanja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če v zvezi z izvedbo transakcije ni predhodno prišlo do komunikacije med osebo, ki opravlja storitev gospodarjenja in drugo zadevno osebo ali osebo, za račun katere se opravi transakcija;
2. osebne transakcije, katerih predmet so enote UCITS skladov oziroma ne-UCITS skladov, ki so podvržene nadzoru na podlagi zakonodaje države članice, ki zahteva enakovredno stopnjo razpršitve tveganja, če zadevna oseba ali oseba, za račun katere se opravi transakcija, ne sodeluje pri upravljanju tega sklada.
49. člen
(politike uveljavljanja glasovalnih pravic)
(1) Družba za upravljanje izdela ustrezne in učinkovite politike odločanja o tem, kdaj in kako bo uveljavljala glasovalne pravice, ki izhajajo iz finančnih instrumentov v sredstvih investicijskega sklada, ki ga upravlja, da bo s tem zagotavljala izključno korist investicijskega sklada.
(2) Politika iz prvega odstavka tega člena določa ukrepe in postopke za:
1. spremljanje korporativnih akcij izdajatelja;
2. uveljavljanje glasovalnih pravic v skladu z naložbenimi cilji in naložbeno politiko zadevnega investicijskega sklada;
3. preprečevanje ali obvladovanje vseh nasprotij interesov, ki izhajajo iz uveljavljanja glasovalnih pravic.
(3) Povzetek politik iz prvega odstavka tega člena mora biti vlagateljem dosegljiv na spletni strani družbe za upravljanje.
(4) Družba za upravljanje imetnikom enot na njihovo zahtevo brezplačno pojasni podrobnosti odločitev, sprejetih na podlagi politik iz prvega odstavka tega člena.
6. Zagotavljanje neprekinjenega poslovanja
50. člen
(načrti neprekinjenega poslovanja in krizni načrti)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi krizne načrte in načrte neprekinjenega poslovanja v pogojih hudih motenj poslovanja. Načrt neprekinjenega poslovanja je dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
(2) Načrt neprekinjenega poslovanja mora ob nastopu hudih motenj poslovanja zagotoviti, da so pomožne zmogljivosti za nadaljevanje poslovnih aktivnosti čim prej na razpolago. Krizni načrt mora ob nastopu hudih motenj poslovanja v primernem času zagotoviti ponovno vzpostavitev normalnega delovanja motenih delovnih procesov in sistemov družbe za upravljanje.
(3) Načrti neprekinjenega poslovanja in krizni načrti vključujejo tudi opis komunikacijskih tokov, ki se uporabljajo v pogojih hudih motenj poslovanja.
(4) Družba za upravljanje zagotovi, da so z načrti neprekinjenega poslovanja in kriznimi načrti seznanjeni vsi zaposleni.
(5) Družba za upravljanje zagotovi redno testiranje načrtov neprekinjenega poslovanja in kriznih načrtov z namenom ocenjevanja njihove učinkovitosti in primernosti. O rezultatih testiranja mora biti obveščena uprava družbe za upravljanje.
(6) Družba za upravljanje zagotovi redno ažuriranje načrtov neprekinjenega poslovanja in kriznih načrtov zaradi zagotavljanja njihove skladnosti s poslovno strategijo ter poslovnimi in delovnimi procesi družbe za upravljanje.
III. PRAVILA RAVNANJA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
1. Splošne določbe
51. člen
(dolžnost ravnanja v najboljšem interesu investicijskih skladov in imetnikov enot)
(1) Družba za upravljanje zagotovi pošteno in enakovredno obravnavo imetnikov enot investicijskih skladov, ki jih upravlja. Družba za upravljanje interesov posamezne skupine imetnikov enot ne sme postavljati pred interese katerekoli druge skupine imetnikov enot.
(2) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev in poslov preprečuje nedopustne prakse, za katere se upravičeno pričakuje, da lahko vplivajo na stabilnost in celovitost trga finančnih instrumentov.
(3) Družba za upravljanje za investicijske sklade, ki jih upravlja, uporablja poštene, pravilne in pregledne modele izračunavanja vrednostni enot premoženja in sisteme vrednotenja premoženja, ter mora biti ob vsakem času sposobna dokazati, da so bile naložbe investicijskega sklada pravilno vrednotene.
(4) Družba za upravljanje ravna tako, da se prepreči neupravičeno zaračunavanje stroškov tako investicijskim skladom in drugim strankam kot tudi imetnikom enot.
2. Skrbni pregled
52. člen
(splošna določba)
(1) Družba za upravljanje pri izbiri naložb ter pri stalnem spremljanju naložb investicijskih skladov, ki jih upravlja, ravna z visoko stopnjo skrbnosti, v najboljšem interesu investicijskega sklada ter celovitosti trga.
(2) Družba za upravljanje mora razpolagati z zadostnim znanjem in razumevanjem finančnih instrumentov in drugih finančnih sredstev, v katere nalaga premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja.
53. člen
(politike in postopki skrbnega pregleda)
(1) Družba za upravljanje sprejme politike in postopke skrbnega pregleda ter uvede učinkovito ureditev, ki zagotavlja skladnost naložbenih odločitev sprejetih za račun investicijskega sklada, z naložbenimi cilji, politiko in strategijami ter omejitvami tveganj investicijskega sklada.
(2) Pri sprejemanju politike in postopkov skrbnega pregleda družba za upravljanje upošteva kompleksnost in stopnjo tveganja naložb v katere so lahko vložena sredstva investicijskega sklada oziroma poslov, ki jih lahko sklene za račun investicijskega sklada.
(3) Skrbni pregled posamezne naložbe oziroma posla obsega najmanj pregled izpolnjevanja pogojev in meril, ki jih za dopustnost posamezne naložbe oziroma posla določa ZISDU-2 in Sklep o naložbah investicijskega sklada.
(4) Pri izvajanju načrta upravljana tveganj posameznega investicijskega sklada družba za upravljanje, kadar je to primerno zaradi narave potencialne naložbe, oblikuje napovedi in izvede analizo vpliva naložbe na sestavo celotnega portfelja investicijskega sklada, njegovo likvidnost in razmerje med prevzetim tveganjem ter pričakovano donosnostjo investicijskega sklada. Analiza mora temeljiti na zanesljivih in aktualnih podatkih, tako v količinskem kot v kvalitetnem smislu.
(5) Družba za upravljanje mora biti v vsakem trenutku sposobna obrazložiti ter upravičiti svojo oceno s predložitvijo kriterijev, ki jih je uporabila pri oceni. Postopki in kriteriji skrbnega pregleda morajo biti predmet preverjanja, da se zagotovi njihova ustreznost.
3. Najboljša izvedba
54. člen
(izvrševanje odločitev za trgovanje za račun investicijskega sklada)
(1) Družba za upravljanje upravljanju premoženja investicijskega sklada oziroma opravljanju storitev za druge stranke vse odločitve za trgovanje za račun oziroma v imenu in za račun (v nadaljnjem besedilu: za račun) investicijskega sklada oziroma za račun druge stranke izvrši v najboljšem interesu tega investicijskega sklada oziroma druge stranke.
(2) Šteje se, da je družba za upravljanje ravnala v skladu s prejšnjim odstavkom, če je pri izvrševanju odločitev za trgovanje za račun investicijskega sklada oziroma druge stranke opravila vse potrebno za izvršitev naročila pod pogoji, ki so za investicijski sklad oziroma stranko najugodnejši, ob upoštevanju dejavnikov, ki so pomembni za izvršitev naročila, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost sklenitve in poravnave posla, vrednost in značilnosti naročila ter druge okoliščine, pomembne za izvršitev naročila.
(3) Družba za upravljanje pri določitvi sorazmernega pomena dejavnikov iz prejšnjega odstavka tega člena upošteva naslednje kriterije:
1. naložbeni cilj in politiko ter tveganja, značilna za investicijski sklad, kot so navedeni v prospektu, pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada oziroma značilnost stranke, vključno z uvrstitvijo stranke v kategorijo profesionalnih ali neprofesionalnih strank;
2. značilnosti naročila;
3. značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet naročila;
4. značilnosti izvedbenih mest, na katera je poslano naročilo.
55. člen
(politika izvrševanja odločitev za trgovanje)
(1) Družba za upravljanje sprejme in izvaja politiko izvrševanja odločitev za trgovanje, ki ji omogoča izvršitev naročil pod pogoji, ki so za investicijski sklad oziroma stranko najugodnejši ter sprejme in izvaja ureditev, ki ji omogoča učinkovito izpolnjevanje obveznosti iz 54. člena tega sklepa.
(2) Družba za upravljanje redno spremlja učinkovitost izvajanja ureditve ter politike izvrševanja odločitev za trgovanje, zato da se ugotovijo in po potrebi odpravijo njihove pomanjkljivosti. Zlasti redno presoja, ali izvedbena mesta, katerim so poslana naročila, omogočajo njihovo izvršitev pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade in druge stranke.
(3) Družba za upravljanje enkrat letno preveri politiko izvrševanja odločitev za trgovanje. Ob vsaki spremembi, ki bi lahko bistveno vplivala na zmožnost družbe za upravljanje, da dosega izvršitev naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade in druge stranke, družba za upravljanje politiko izvrševanja odločitev za trgovanje preveri nemudoma.
(4) Družba za upravljanje imetnike enot seznani s svojo politiko izvrševanja odločitev za trgovanje in njenimi spremembami.
(5) Družba za upravljanje mora biti zmožna dokazati, da je naročila za trgovanje za račun investicijskega sklada oziroma druge stranke izvedla v skladu s svojo politiko izvrševanja odločitev za trgovanje.
56. člen
(dajanje naročil za trgovanje za račun investicijskega sklada v izvršitev drugim osebam)
(1) Določbe 54. in 55. člena tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za dajanje naročil v izvrševanje drugim osebam v okviru upravljanja premoženja investicijskih skladov.
(2) Politika izvrševanja odločitev za trgovanje, poleg vsebin iz 55. člena tega sklepa, za vsako vrsto finančnih instrumentov določa tudi subjekte, katerim se lahko posreduje v izvršitev naročilo za trgovanje.
(3) Družba za upravljanje lahko z drugo osebo sklene dogovor o izvrševanju naročil za trgovanje le kadar je ta dogovor skladen z obveznostmi, ki jih ima družba za upravljanje po tem členu.
4. Pravila ravnanja z naročili
57. člen
(splošna načela)
(1) Družba za upravljanje sprejme in izvaja postopke in ukrepe, ki zagotavljajo takojšnje, pošteno in hitro izvajanje transakcij za račun investicijskega sklada oziroma za račun drugih strank.
(2) Postopki in ukrepi iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo, da se:
1. izvršena naročila strank takoj in natančno evidentirajo ter razporedijo;
2. primerljiva naročila izvršijo v zaporednem vrstnem redu in nemudoma, razen če je to zaradi narave naročila ali prevladujočih tržnih pogojev praktično neizvedljivo ali če interesi investicijskega sklada oziroma druge stranke zahtevajo drugače;
3. finančni instrumenti ali denarni zneski, prejeti v poravnavo izvedenih naročil, nemudoma in pravilno prenesejo na račun ustreznega investicijskega sklada oziroma druge stranke.
(3) Družba za upravljanje ne sme zlorabiti informacij o še ne izvršenih naročilih za investicijski sklad oziroma za drugo stranko, ter sprejeme vse razumne ukrepe, da prepreči zlorabo teh informacij s strani zadevnih oseb.
58. člen
(združevanje in razdeljevanje naročil za trgovanje)
(1) Družba za upravljanje lahko združuje naročila več investicijskih skladov med seboj oziroma z naročili drugih strank, če je verjetno, da tako izvrševanje naročil ne bo imelo negativnih posledic na doseganje najboljšega možnega izida za katerikoli investicijski sklad oziroma drugo stranko, katerih naročila se združujejo (v nadaljnjem besedilu: naročila za skupni račun).
(2) Družba za upravljanje v politiki izvrševanja odločitev za trgovanje iz 55. člena tega sklepa določi podrobnejša pravila za pošteno porazdelitev učinkov poslov, ki izvirajo iz naročila za skupni račun, vključno s tem, na kakšen način bo pri porazdelitvi finančnih instrumentov oziroma denarnih sredstev, prejetih v poravnavo, in pri delno izvršenih naročilih, obravnavala dosežene količine in cene v primerjavi s količinami in cenami iz naročila.
5. Ekonomske koristi
59. člen
(pojem ekonomskih koristi)
Družba za upravljanje sme v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov plačati ali zagotoviti oziroma prejeti ali pridobiti samo naslednje ekonomske koristi:
1. pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi investicijski sklad ali tretja oseba za račun investicijskega sklada, oziroma jih prejme ali pridobi investicijski sklad ali tretja oseba za račun investicijskega sklada;
2. pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba za račun tretje osebe, oziroma jih prejme ali pridobi tretja oseba ali oseba za račun tretje osebe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a. so podatki o obstoju, naravi in znesku ekonomske koristi ali, če zneska ni mogoče določiti, načinu izračuna tega zneska, jasno razkriti imetnikom enot, na način, ki je izčrpen, natančen in razumljiv, pred začetkom opravljanja zadevne storitve;
b. posledica plačila ali zagotovljene ekonomske koristi je izboljšana kakovost zadevne storitve, pri tem pa ne sme biti ovirana dolžnosti družbe za upravljanje, da ravna v najboljšem interesu investicijskega sklada;
3. potrebne pristojbine, ki omogočajo ali so potrebne za opravljanje zadevne storitve, vključno s stroški hrambe, poravnave ali menjave, zakonske dajatve ali pravni stroški, in ki po svoji naravi ne morejo povzročiti nasprotij z obveznostmi družbe za upravljanje, da posluje pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi investicijskih skladov.
60. člen
(razkritje)
Družba za upravljanje podatke iz 2.a točke prvega odstavka 59. člena tega sklepa razkrije v letnem poročilu družbe za upravljanje v celoti ali v obliki povzetka. Kadar družba za upravljanje podatke iz 2.a točke 59. člena tega sklepa razkrije v obliki povzetka, podrobne podatke razkrije na zahtevo imetnikov enot.
61. člen
(uporaba pri opravljanju storitev gospodarjenja in pomožne storitve)
59. in 60. člen se smiselno uporabljata tudi za stranke za katere družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve.
IV. POSEBNI POGOJI, KADAR DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE OPRAVLJA STORITVE GOSPODARJENJA IN POMOŽNE STORITVE
62. člen
(uporaba določb)
(1) Poleg določb drugega in tretjega poglavja tega sklepa, v katerih je izrecno določeno, da se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje opravlja storitve za druge stranke, se v primeru, ko družba za upravljanje opravlja tudi storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve na podlagi 5. poglavja ZISDU-2, uporabljajo tudi določbe tega poglavja.
(2) Ne glede na 1. točko drugega odstavka 3. člena tega sklepa se pri uporabi določb tega poglavja uporablja pojem »stranka« v pomenu opredeljenem v 12. členu ZTFI.
63. člen
(opravljanje storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2)
(1) Družba za upravljanje za opravljanje storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 organizira posebno organizacijsko enoto, ki je funkcionalno in prostorsko ločena od enot, ki opravljajo storitve upravljanja investicijskih skladov.
(2) Družbi za upravljanje ni potrebno izpolnjevati zahteve iz prejšnjega odstavka tega člena, če lahko kadarkoli dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost storitev in poslov, ki jih opravlja, njeno poslovanja v skladu z ZISDU-2, relevantnimi določbami ZTFI in tem sklepom ni ogroženo, ter sprejme ustrezno ureditev za preprečevanje oziroma obvladovanje nasprotij interesov.
(3) Družba za upravljanje za opravljanje storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 glede na obseg in kompleksnost teh storitev zaposluje zadostno število oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 187. člena ZTFI.
(4) Če družba za upravljanje opravlja storitve iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2, mora biti funkcija upravljanja tveganj iz 30. člena tega sklepa hierarhično in funkcionalno ločena tudi od enot, ki prevzemajo tveganja iz naslova opravljanja teh storitev.
64. člen
(vsebina in način vodenja evidenc)
(1) Družba za upravljanje vodi evidenco strank iz tretjega odstavka 202. člena ZTFI z naslednjo vsebino:
1. podatki o stranki v skladu s predpisi o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma;
2. podatki o razvrstitvi strank na neprofesionalne, profesionalne in primerne nasprotne stranke, skupaj z razlogi za razvrstitev;
3. podatki o znanju in izkušnjah strank, potrebnih za izvajanje pojasnilne obveznosti iz 214. člena ZTFI.
(2) Družba za upravljanje vodi evidenco naročil in poslov s finančnimi instrumenti iz četrtega odstavka 202. člena ZTFI z vsebino, določeno v 7. in 8. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2. 9. 2006, str. 1).
(3) Družba za upravljanje evidence, ki navajajo ustrezne pravice in obveznosti družbe za upravljanje in stranke na podlagi pogodbe o opravljanju investicijskih storitev, ali pogoje, po katerih družba za upravljanje opravlja storitve za stranko, ne glede na prvi odstavek 33. člena tega sklepa, hrani najmanj toliko časa, kolikor traja odnos s stranko.
65. člen
(varstvo finančnih instrumentov in denarnih sredstev strank)
Družba za upravljanje, za namene zaščite pravic strank v zvezi s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi, ki pripadajo strankam, izpolnjuje naslednje zahteve:
1. vodi evidence, dokumentacijo in račune, na način, da lahko kadarkoli in takoj razloči med denarnimi sredstvi in finančnimi instrumenti oziroma sredstvi, ki jih vodi za eno stranko, in sredstvi, ki jih vodi za druge stranke in lastnimi sredstvi;
2. vodi in vzdržuje dokumentacijo, evidence in račune na način, ki zagotavlja njihovo točnost, zlasti njihovo pravilnost v zvezi s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi, ki jih vodi za stranko;
3. redno usklajuje interne evidence, dokumentacijo in račune v zvezi s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi oziroma sredstvi strank, z računi in evidencami kakršnihkoli tretjih oseb, ki vodijo ta sredstva;
4. zagotovi, da je mogoče ločeno identificirati finančne instrumente strank, ki so deponirani pri tretji osebi od lastnih finančnih instrumentov te tretje osebe in od finančnih instrumentov družbe za upravljanje, bodisi z drugačno naslovljenostjo računov strank pri tretjih osebah, ali s sprejemom drugih enakovrednih ukrepov, s katerimi se doseže enaka stopnja zaščite;
5. sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se denarna sredstva stranke, ki so deponirana v skladu s 67. členom tega sklepa, vodijo na računu ali na računih, identificiranih ločeno od računov, na katerih se vodijo denarna sredstva družbe za upravljanje;
6. uvede takšno organizacijsko ureditev, s katero se v največji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja sredstev stranke ali pravic v zvezi s temi sredstvi, ki nastane kot posledica zlorabe sredstev, goljufije, slabega administriranja sredstev, nezadostnega vodenja evidenc ali malomarnosti.
66. člen
(deponiranje finančnih instrumentov strank)
(1) Družba za upravljanje sme deponirati finančne instrumente, ki jih vodi za račun strank, na enega ali več računov finančnih instrumentov, odprtih pri tretji osebi, pod pogojem, da družba za upravljanje vrši izbiro in periodični nadzor te tretje osebe in ureditev vzpostavljeno pri tej tretji osebi za hrambo in vodenje finančnih instrumentov stranke, z ustrezno strokovnostjo, usposobljenostjo in skrbnostjo.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja v primeru, kadar ima stranka na podlagi zakonski določb skrbnika, pri katerem že ima odprt račun na podlagi skrbniške pogodbe.
(3) Družba za upravljanje pri izbiri tretje osebe iz prejšnjega odstavka upošteva njeno strokovnost in tržni ugled, kakor tudi kakršne koli pravne zahteve ali tržne prakse povezane z vodenjem ali hrambo finančnih instrumentov strank, ki bi lahko negativno vplivale na pravice strank.
(4) Tretja oseba, pri kateri namerava družba za upravljanje hraniti ali voditi finančne instrumente za račun druge osebe oziroma za račun svojih strank, mora biti predmet specifične pravne ureditve in nadzora, ki velja za takšno hrambo in vodenje finančnih instrumentov v pravni ureditvi države domicila te tretje osebe.
(5) Družba za upravljanje ne sme hraniti ali voditi finančnih instrumentov za račun svojih strank pri tretji osebi iz tuje države, v kateri ne obstajajo predpisi, ki bi urejali hrambo in vodenje finančnih instrumentov za račun drugih oseb, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če značilnost finančnih instrumentov ali narava Investicijskih storitev v zvezi s temi finančnimi instrumenti zahteva, da so ti finančni instrumenti deponirani pri tretji osebi iz tuje države;
2. če se finančni instrumenti vodijo za račun profesionalne stranke in ta stranka pisno zahteva da družba za upravljanje njene finančne instrumente vodi pri tretji osebi v tuji državi.
(6) Družba za upravljanje, ki vodi finančne instrumente strank v centralnem depoju prek svojega računa v centralnem depoju ali prek drugega vmesnega poddepozitarja, skladno z določbami 247. člena ZTFI vzpostavi in vodi poddepoje finančnih instrumentov strank in sicer tako, da za vsako stranko pri sebi oblikuje poddepo, na katerem evidenčno ločeno vodi finančne instrumente te stranke.
67. člen
(deponiranje denarnih sredstev stranke)
(1) Družba za upravljanje ob prejemu denarnih sredstev stranke, ta sredstva nemudoma deponira na enega ali več računov, odprtih pri centralni banki ali kreditni instituciji, s pridobljenim dovoljenjem skladno z direktivo 2000/12/ES, razen če ima stranka na podlagi zakonskih določb skrbnika, pri katerem že ima odprt račun na podlagi skrbniške pogodbe.
(2) Prvi odstavek tega člena ne velja za kreditno institucijo z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. 6. 2006, str. 1), v zvezi z depoziti v smislu navedene direktive, ki jih vodi institucija.
(3) Poseben denarni račun iz 267. člena ZTFI, je račun, ki ga družba za upravljanje odpre pri banki iz prvega odstavka tega člena.
(4) Družba za upravljanje, ki ne deponira denarnih sredstev strank pri centralni banki, s profesionalno skrbnostjo:
1. izbere in imenuje kreditno institucijo iz prvega odstavka tega člena, pri kateri so oziroma bodo deponirana denarna sredstva strank;
2. vrši periodični pregled izbrane kreditne institucije, ali le-ta izpolnjuje kriterije na podlagi katerih jo je družba za upravljanje izbrala za deponiranje denarnih sredstev strank,
3. vrši periodični pregled ureditve vodenja denarnih sredstev strank pri izbrani kreditni instituciji.
(5) Pri izbiri kreditne institucije iz prvega odstavka tega člena družba za upravljanje upošteva strokovnost in tržni ugled takih institucij, in sicer z namenom, da zagotovi varstvo pravic strank, kakor tudi kakršne koli zakonske zahteve ali tržno prakso, povezano z vodenjem denarnih sredstev strank, ki bi lahko imeli negativne učinke na pravice strank.
68. člen
(informacije za stranke in morebitne stranke)
Družba za upravljanje v skladu z 212. členom ZTFI zagotovi, da vse informacije, ki jih posreduje neprofesionalnim strankam ali morebitnim neprofesionalnim strankam, in vse informacije, ki jih bodo zelo verjetno prejele neprofesionalne stranke ali morebitne neprofesionalne stranke, izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. vključujejo naziv družbe za upravljanje;
2. so točne, zlasti pa ne poudarjajo morebitnih koristi investicijske storitve ali finančnega instrumenta brez poštene in vidne navedbe vseh morebitnih tveganj;
3. so zadostne in so predstavljene tako, da jih bo verjetno razumel povprečen pripadnik ciljne skupine strank, v katero so usmerjene, ali za katero je verjetno, da jih bo prejela;
4. ne prikrivajo, slabijo ali zamegljujejo pomembnih dejstev, izjav ali opozoril;
5. kadar vsebujejo primerjave ponujenih storitev, finančnih instrumentov ali ponudnikov storitev, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a. primerjava je smiselna in predstavljena na pošten in uravnotežen način;
b. navedeni so viri informacij, ki so bili uporabljeni za primerjavo;
c. vključena so ključna dejstva in predpostavke, uporabljene za primerjavo;
6. kadar vsebujejo navedbo pretekle uspešnosti finančnega instrumenta, finančnega indeksa ali ponujene storitve, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a. navedba ni najbolj vidna lastnost sporočila;
b. vsebujejo ustrezne podatke o uspešnosti, ki se nanašajo na predhodnih pet let ali na celotno obdobje, za katero je bil finančni instrument ponujen, finančni indeks vzpostavljen ali se je investicijska storitev opravljala, če je to obdobje krajše od petih let, ali na daljše obdobje, če tako določi družba za upravljanje, v vsakem primeru pa navedene informacije o uspešnosti zajemajo zaključena 12-mesečna obdobja;
c. referenčno obdobje in vir informacij sta jasno navedena;
d. vsebujejo vidno opozorilo, da se podatki nanašajo na preteklost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalec rezultatov v prihodnosti;
e. kadar se navedba opira na podatke, izražene v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri prebiva stranka ali morebitna stranka, vsebujejo jasno navedbo valute in tudi opozorilo, da se lahko dobički povečajo ali zmanjšajo zaradi valutnih nihanj;
f. kadar navedba temelji na bruto uspešnosti, so razkriti učinki provizij, opravnin in drugih stroškov;
7. kadar informacija vsebuje ali se nanaša na simulirano preteklo uspešnost, se mora nanašati na finančni instrument ali finančni indeks, izpolnjeni pa morajo biti tudi naslednji pogoji:
a. simulirana pretekla uspešnost temelji na dejanski pretekli uspešnosti enega ali več finančnih instrumentov ali finančnih indeksov, ki so enaki kakor zadevni finančni instrument ali so podlaga zanje;
b. za dejansko preteklo uspešnost iz podtočke a. so izpolnjeni pogoji iz 6.a do 6.c, 6.e in 6.f točke prvega odstavka tega člena;
c. informacija vsebuje vidno opozorilo, da se podatki nanašajo na simulirano preteklo uspešnost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalec prihodnje uspešnosti;
8. kadar informacije vsebujejo podatke o pričakovani uspešnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a. ne temeljijo na simuliranih preteklih donosih ali se sklicujejo nanje;
b. temeljijo na razumnih predpostavkah, ki jih podpirajo objektivni podatki;
c. kadar temeljijo na bruto uspešnosti, so razkriti učinki provizij, opravnin in drugih stroškov;
d. vsebujejo vidno opozorilo, da taka predvidevanja niso zanesljiv kazalec donosov v prihodnosti;
9. kadar se informacije nanašajo na določeno davčno obravnavo, je v njih vidno navedeno, da je ta davčna obravnava odvisna od posameznih okoliščin vsake stranke in se lahko v prihodnje spreminja;
10. ne uporabljajo imena nobenega nadzornega organa na način, ki bi namigoval ali nakazoval, da ta organ podpira ali odobrava produkte ali storitve družbe za upravljanje;
11. so skladne z informacijami iz 70. do 73. člena tega sklepa.
69. člen
(pogodba o opravljanju storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 in splošni pogoji poslovanja)
(1) Za pogodbo o opravljanju storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 (v nadaljnjem besedilu: pogodba) se smiselno uporablja 216. člen ZTFI.
(2) Družba za upravljanje v pogodbi ali v splošnih pogojih poslovanja neprofesionalni stranki razkrije informacije iz 70. do 73. člena tega sklepa.
(3) Družba za upravljanje v pogodbi ali v splošnih pogojih poslovanja profesionalni stranki razkrije informacije iz 3. in 4. točke prvega odstavka 72. člena tega sklepa.
(4) V primeru, da se storitve iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 nanašajo na enote UCITS skladov se šteje, da so v prospektu oziroma dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje, izdelanemu na podlagi predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje, vsebovane ustrezne informacije v zvezi s finančnim instrumentom in stroški, povezanimi s tem finančnim instrumentom.
(5) Družba za upravljanje obvesti stranke o spremembah splošnih pogojev poslovanja in spremembah ostalih informacij v zvezi s storitvami za stranke, ki se nanašajo na bistvene spremembe informacij iz 70. do 73. člena tega sklepa tako, da jim posreduje obvestilo z navedbami katere določbe oziroma informacije se spreminjajo in kako se glasijo ter kje se nahaja čistopis spremenjenih splošnih pogojev poslovanja oziroma dokumentov, ki vsebujejo spremembe informacij. V obvestilu mora biti navedeno, da lahko stranka na izrecno zahtevo prejme čistopis teh dokumentov tudi po pošti. Družba za upravljanje mora stranki dopustiti primeren rok za zavrnitev sprememb zgoraj navedenih dokumentov in v obvestilu navesti kakšne možnosti ima stranka v tem primeru.
(6) V primeru da družba za upravljanje neprofesionalne stranke vabi k sklenitvi pogodbe tako, da je ponudbi ali povabilu k sklenitvi pogodbe priložen obrazec za odgovor ali sicer natančno določen način odgovora, takšno vabilo vsebuje informacije iz 70. do 73. člena tega sklepa, razen če je za sklenitev pogodbe potrebna dokumentacija, ki že vsebuje te informacije.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko družba za upravljanje informacije iz 70. do 73. člena tega sklepa objavi samo na svoji spletni strani, če:
1. ima stranka dostop do interneta, kar dokazuje s tem, da družbi za upravljanje posreduje ustrezen naslov elektronske pošte, na katero bo prejemala obvestila družbe za upravljanje, za katera se bosta stranka in družba za upravljanje dogovorili, da se posredujejo po elektronski pošti;
2. se stranka v pogodbi o gospodarjenju s finančnimi instrumenti ali kasneje pisno strinja, da bo s temi informacijami seznanjena prek spletne strani;
3. družbe za upravljanje stranko preko elektronske pošte obvesti o naslovu spletne strani ter mestu, kjer so te informacije dostopne;
4. so informacije, objavljene na spletni strani družbe za upravljanje, ažurne in točne;
5. so informacije, objavljene na spletni strani družbe za upravljanje, strankam neprekinjeno dostopne.
70. člen
(informacije o družbi za upravljanje in njenih storitvah, ki jih opravlja na podlagi 159. člena ZISDU-2)
(1) Družba za upravljanje neprofesionalni stranki razkrije naslednje informacije o sebi in storitvah, ki jih opravlja:
1. firmo in sedež ter kontaktne podatke, ki jih stranke potrebujejo, da lahko učinkovito komunicirajo z družbo za upravljanje;
2. navedbo jezika, v katerem lahko stranka komunicira z družbo za upravljanje ter prejema dokumente in druge informacije;
3. načine komunikacije, ki se bodo uporabljali med družbo za upravljanje in stranko, vključno, če je primerno, z načini pošiljanja in prejemanja naročil;
4. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev, ter ime in kontaktni naslov nadzornega organa, ki je dovoljenje izdal;
5. če družba za upravljanje uporablja storitve borznoposredniške družbe oziroma odvisnega borznoposredniškega zastopnika, navedbo tega dejstva in države članice, v kateri je borznoposredniška družba oziroma odvisni borznoposredniški zastopnik registriran;
6. način in roke pošiljanja poročil iz 242., 262. in 265. člena ZTFI ter drugih primerljivih poročil o opravljanju posameznih storitev;
7. če družba za upravljanje vodi finančne instrumente ali denarna sredstva stranke, kratek opis ukrepov, ki jih družba za upravljanje sprejme, da zagotovi zaščito finančnih instrumentov in denarnih sredstev stranke, vključno s podrobnostmi o sistemu jamstva iz 12. poglavja ZTFI oziroma drugi ustrezni odškodninski shemi za stranke ali jamstvenem sistemu, ki se uporablja za družbo za upravljanje zaradi njenih dejavnosti v državi članici;
8. opis, lahko tudi v obliki povzetka, politike obvladovanja nasprotij interesov, ki jo družba za upravljanje vzdržuje v skladu s 45. členom tega sklepa.
(2) Družba za upravljanje, če stranka to zahteva, razkrije nadaljnje podrobne podatke o navedeni politiki obvladovanja nasprotij interesov na način iz 9. člena Sklepa o objavah in neposrednem obveščanju imetnikov enot ali na način iz šestega odstavka 69. člena tega sklepa.
(3) Družba za upravljanje pri opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti vzpostavi primerno metodo ocenjevanja in primerjave, ki bo smiselno merilo, na podlagi investicijskih ciljev stranke in vrst finančnih instrumentov, vključenih v portfelj stranke, da bo stranka lahko ocenila kvaliteto opravljanja te storitve, ter stranki razkrije še naslednje dodatne informacije:
1. informacije o načinu in pogostosti vrednotenja finančnih instrumentov v portfelju stranke,
2. podrobnosti o vsakem prenosu procesov opravljanja storitve gospodarjenja z vsemi finančnimi instrumenti ali sredstvi ali z delom finančnih instrumentov ali sredstev v portfelju stranke na zunanjega izvajalca;
3. navedbo merila uspešnosti, ki se uporablja za primerjavo uspešnosti portfelja stranke.
71. člen
(informacije o finančnih instrumentih)
(1) Družba za upravljanje v splošne informacije o finančnih instrumentih vključi tudi
1. opis tveganj, povezanih s posamezno vrsto finančnega instrumenta, vključno z obrazložitvijo stopnje vzvoda in njegovimi učinki ter tveganjem izgube celotne naložbe;
2. opis tveganja nestanovitnosti cen posamezne vrste finančnih instrumentov in morebitnih omejitev na razpoložljivem trgu za take instrumente;
3. dejstvo, da lahko stranka zaradi poslov s posamezno vrsto finančnih instrumentov, poleg stroškov pridobivanja instrumentov prevzame tudi dodatne finančne in druge obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi;
4. pojasnilo o morebitnih zahtevah po kritju ali podobnih obveznostih, ki se nanašajo na posamezno vrsto finančnih instrumentov.
(2) Kadar družba za upravljanje stranki posreduje informacije o finančnem instrumentu, ki je predmet javne ponudbe in je bil v zvezi z njim objavljen prospekt v skladu z 2. poglavjem ZTFI oziroma primerljivimi predpisi, družba za upravljanje stranko obvesti o dostopnosti tega prospekta.
(3) Če je verjetno, da so tveganja, povezana s posamezno vrsto finančnega instrumenta, ki je sestavljen iz dveh ali več različnih finančnih instrumentov ali storitev, večja od tveganj, povezanih s katerim koli od njegovih sestavnih delov, družba za upravljanje zagotovi primeren opis njegovih sestavnih delov, ter način, kako medsebojni vpliv med njimi povečuje tveganja.
(4) Kadar posamezna vrsta finančnega instrumenta vključuje jamstvo tretje osebe, morajo informacije o jamstvu obsegati dovolj podrobnosti o izdajatelju jamstva in jamstvu, da stranki omogočajo pošteno oceno jamstva.
72. člen
(informacije o ravnanju s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi strank)
(1) Družba za upravljanje obvesti stranko o načinih vodenja finančnih instrumentov in denarnih sredstev v skladu s pododdelkom 7.2.5. ZTFI, še posebej pa:
1. o odgovornosti družbe za upravljanje za vsa dejanja ali opustitve dejanj tretje osebe, pri kateri se vodijo finančni instrumenti in denarna sredstva stranke ter za posledice, ki jih lahko utrpi stranka, zaradi nesolventnosti tretje osebe;
2. o tveganjih, kadar na podlagi posamezne nacionalne zakonodaje finančnih instrumentov in denarnih sredstev stranke, ki jih vodi tretja oseba, ni mogoče identificirati ločeno od drugih finančnih instrumentov, ki jih vodi tretja oseba;
3. o tem, da je vodenje računa finančnih instrumentov in denarnih sredstev predmet zakonodaje v jurisdikciji, ki ni jurisdikcija države članice, pri čemer družba za upravljanje izrecno navede, da se lahko pravice stranke v zvezi s temi finančnimi instrumenti ali denarnimi sredstvi razlikujejo;
4. kadar ima tretja oseba, pri kateri se vodijo finančni instrumenti in denarna sredstva stranke, pravico unovčenja ali zastavno pravico v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti ali denarnimi sredstvi, o tveganjih, ki izhajajo iz tega.
(2) Družba za upravljanje ob pridobitvi soglasja stranke iz drugega odstavka 203. člena ZTFI stranki zagotovi jasne, popolne in natančne podatke o obveznostih ter odgovornosti družbe za upravljanje glede uporabe finančnih instrumentov, vključno s pogoji za njihovo vračilo, ter o tveganjih, ki izhajajo iz tega. Družba za upravljanje posreduje razkritje stranki na način iz 9. člena Sklepa o objavah in neposrednem obveščanju imetnikov enot.
73. člen
(informacije o stroških in drugih plačilih)
Družba za upravljanje stranki zagotovi informacije o stroških in povezanih plačilih, ki vsebujejo naslednje sestavine:
1. skupno ceno, ki jo plača stranka za finančni instrument ali investicijsko storitev, vključno z vsemi povezanimi pristojbinami, provizijami, opravninami in izdatki, ter vsemi davki, ki se plačajo prek družbe za upravljanje, ali, če ni mogoče navesti točne cene, osnovo za izračun skupne cene, tako da jo lahko stranka preveri, pri čemer so postavke ustrezno razporejene;
2. kadar je del skupne cene iz 1. točke tega člena izražen v tuji valuti, navedbo valute ter veljavnega menjalnega razmerja in stroškov v zvezi z menjavo valute;
3. opozorilo, da lahko nastanejo drugi stroški, vključno z davki, povezani s posli s finančnim instrumentom ali z investicijsko storitvijo, ki niso plačani prek družbe za upravljanje;
4. podrobnosti o izvedbi posla in plačilih.
74. člen
(presoja primernosti in ustreznosti)
(1) Družba za upravljanje pri presoji iz prvega in drugega odstavka 214. člena ZTFI upošteva:
1. v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke:
a. vrste storitev, poslov in finančnih instrumentov, s katerimi je stranka seznanjena;
b. naravo, količino in pogostost poslov, ki jih je stranka že sklenila;
c. stopnjo izobrazbe in poklic stranke;
2. v zvezi s finančnim položajem stranke:
a. vire in velikost rednih dohodkov stranke;
b. likvidno premoženje stranke, njene naložbe in nepremičnine;
c. finančne obveznosti stranke;
3. v zvezi z naložbenimi cilji stranke:
a. namen in pričakovano trajanje naložbe;
b. profil tveganosti stranke in njene preference glede prevzemanja tveganj.
(2) Družba za upravljanje se pri presoji iz prvega odstavka tega člena lahko zanese na podatke, ki ji jih je posredovala stranka, razen če ve ali bi morala vedeti, da so informacije zastarele, nepopolne ali zavajajoče.
(3) Družba za upravljanje stranke ne sme spodbujati pri zavrnitvi posredovanja informacij iz drugega odstavka 214. člena ZTFI.
(4) Družba za upravljanje lahko ravna v skladu z 215. členom ZTFI tudi pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 v zvezi z naslednjimi finančnimi instrumenti iz pete alineje prve točke 215. člena ZTFI:
1. finančni instrument se ne šteje za izvedeni finančni instrument;
2. obstajajo pogoste priložnosti za odsvojitev, odkup ali drugačno realizacijo finančnega instrumenta po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo ali potrjene s sistemi vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja;
3. ne vključuje nikakršne dejanske ali morebitne obveznosti za stranko, ki presega stroške pridobivanja finančnega instrumenta;
4. ustrezni in razumljivi podatki o značilnostih finančnega instrumenta so javno na voljo, tako da ima stranka možnost, da presodi, ali naj sklene posel s finančnim instrumentom ali ne.
75. člen
(podatki o odprtih nekritih pozicijah)
Družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti neprofesionalno stranko obvesti o vseh morebitnih izgubah, ki presegajo vnaprej določeni prag, dogovorjen med družbo za upravljanje in stranko, v zvezi z nekritimi odprtimi pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih. Družba za upravljanje obvestilo iz prvega stavka tega člena stranki posreduje najkasneje do konca delovnega dne, v katerem je bil presežen prag, ali, če je prag presežen na nedelovni dan, do konca naslednjega delovnega dne.
76. člen
(investicijsko svetovanje)
(1) Investicijsko svetovanje iz prve alineje 2. točke prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 je dajanje osebnih priporočil stranki bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo družbe za upravljanje glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti.
(2) Za namene opredelitve izraza »investicijsko svetovanje«, ki ga družba za upravljanje opravlja kot pomožno storitev, je osebno priporočilo tisto priporočilo, ki je dano osebi kot stranki, potencialni stranki ali pooblaščencu stranke ali potencialne stranke.
(3) Dano priporočilo mora biti predstavljeno na za osebo primeren način ali pa mora temeljiti na obravnavi okoliščin, v katerih se nahaja navedena oseba, in se nanaša na eno od naslednjih ravnanj:
1. nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odsvojitev, držanje ali prevzem določenega finančnega instrumenta (underwriting);
2. uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odsvojitev finančnega instrumenta.
(4) Priporočilo ni osebno priporočilo, če je podano izključno preko distribucijskih poti ali javno objavljeno.
77. člen
(dolžnost ravnanja v najboljšem interesu strank)
Družba za upravljanje pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 159. člena ZISDU-2 poleg interesa investicijskih skladov in imetnikov enot investicijskih skladov iz prvega odstavka 51. člena tega sklepa, upošteva tudi interes strank, za katere opravlja te storitve.
78. člen
(informacije o politiki izvrševanja odločitev za trgovanje)
(1) Družba za upravljanje stranki pred začetkom opravljanja posamezne storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti posreduje naslednje informacije o svoji politiki izvrševanja odločitev za trgovanje:
1. razlago relativnega pomena, ki ga družba za upravljanje v skladu s kriteriji iz 77. člena tega sklepa pripisuje dejavnikom iz tretjega odstavka 54. člena tega sklepa, ali procesa, na podlagi katerega družba za upravljanje določa relativni pomen teh dejavnikov;
2. seznam izvedbenih mest, za katere družba za upravljanje ocenjuje, da na njih lahko dosledno dosega najboljši možni izid za stranke.
(2) Družba za upravljanje stranki informacije iz prvega odstavka tega člena zagotovi na način iz drugega oziroma šestega odstavka 69. člena tega sklepa.
V. KONČNI DOLOČBI
79. člen
(prenehanje uporabe sklepov)
Za družbo za upravljanje se z dnem njene uskladitve na podlagi četrtega odstavka 520. člena ZISDU-2 prenehajo uporabljati naslednji sklepi:
1. Sklep o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji (Uradni list RS, št. 107/07) razen X. poglavja;
2. Sklep o podrobnejši vsebini pravil o omejitvi nastanka konflikta interesov pri upravljanju premoženja dobro poučenih vlagateljev in premoženja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 80/03);
3. Sklep o podrobnejši vsebini in načinu izdelave seznama povezanih oseb (Uradni list RS, št. 80/03 in 101/08);
4. Sklep o podrobnejši vsebini in načinu vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov (Uradni list RS, št. 42/08).
80. člen
(uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-47/2011-7
Ljubljana, dne 24. aprila 2012
EVA 2012-1611-0092
Predsednik sveta
Agencije za trg vrednostnih papirjev
dr. Damjan Žugelj l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti