Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2012 z dne 30. 4. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2012 z dne 30. 4. 2012

Kazalo

1364. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole, stran 2817.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr), 43/11 – ZKZ-C) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08 in 45/10) je Občinski svet Občine Kamnik na 14. redni seji dne 25. 4. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sprememb in dopolnitev)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole (Uradni list SRS, št. 21/89, Uradni list RS, št. 27/10), v nadaljevanju besedila sprememb in dopolnitev UN K-9 Šole. Spremembe je izdelala družba Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 335-11, v septembru 2011.
2. člen
(sestavni deli sprememb in dopolnitev UN)
V 1.a členu se določeni sestavni deli ureditvenega načrta spremenijo in dopolnijo z naslednjim grafičnim in tekstualnim delom:
»A. BESEDILO ODLOKA
B. GRAFIČNI DEL
1.      Izsek iz dolgoročnega družbenega plana
1.1     Dolgoročni plan (izsek)                      M 1:5000
2.      Prikaz lege prostorske ureditve na
        širšem območju
2.1     Vplivi in povezave s sosednjimi območji      M 1:5000
3.      Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1     Katastrski načrt s prikazom območja UN       M 1:1000
3.2     Geodetski načrt s prikazom območja UN         M 1:500
3.3     Načrt obodne parcelacije na katastrskem
        načrtu                                       M 1:1000
4.      Načrt arhitekturnih, krajinskih in
        oblikovalskih rešitev prostorskih
        ureditev
4.1     Zazidalna situacija s prikazom zelenih
        površin                                       M 1:500
4.2     Značilni prerezi                              M 1:500
4.3     Prikaz prometne ureditve in idejne
        višinske regulacije                           M 1:500
4.4     Prikaz komunalnih vodov in naprav             M 1:500
4.5     Prikaz odstranitve objektov                  M 1:1000
5.      Prikaz ureditev za varovanje
5.1     Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo
        ter varstvo pred naravnimi in drugimi
        nesrečami, vključno z varstvom pred
        požarom                                     M 1:1000«
3. člen
(priloge sprememb in dopolnitev UN)
Za 1.a členom se doda 1.b člen, ki se glasi:
»Priloge sprememb in dopolnitev UN so:
1. Izvleček iz dolgoročnega plana Občine Kamnik
2. Prikaz stanja v prostoru
3. Strokovne podlage in posebni elaborati
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev UN
6. Povzetek za javnost«
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA
4. člen
V 2. členu se pred prvim odstavkom doda naslov:
»1. Potek meje območja«.
Naslov pod točko »1. Obseg sprememb in dopolnitev UN« se spremeni tako, da naslov postane točka 2. Prva dva odstavka te točke se črtata in nadomestita z naslednjim besedilom:
»Območje sprememb in dopolnitev UN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 175/22, 175/23, 176/2, 176/6, 176/7, 176/8, del 176/11, 176/13, 176/14, 177, 178, 284/1, 284/3, 284/8, 284/9, 284/10, 284/11, 285, 286/1, 287/2, 298/1, 311/3, 311/4, 311/5, 311/11, del 311/13, 311/17, 311/19, 311/22, 311/23, 311/24, del 311/25, 312/1, 312/2, 1442/1, del 1442/2, del 1442/3, del 1443/1, 1443/2, 1502/1, 1502/8, 1502/16, 1502/17, 1502/18 in 1504/7.«
Naslov pod točko »2. Meja sprememb in dopolnitev UN« se spremeni tako, da naslov postane točka 3. Celotno besedilo te točke se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Meja območja sprememb in dopolnitev UN poteka po zemljiščih katastrske občine Kamnik: iz severne točke zemljišča parc. št. 1443/2 po severovzhodnem robu zemljišča. Ob stiku z zemljiščem parc. št. 311/25 zavije proti severovzhodu in se nadaljuje po parcelni meji istega zemljišča in zemljišča parc. št. 1502/1. Ob stiku z zemljiščem parc. št. 270/5 zavije proti južnemu robu istega zemljišča. Meja se nato obrne proti severovzhodu in se nadaljuje po robu zemljišč parc. št. 270/5, 270/7, 270/8, 270/9, 270/10, 270/11, 270/12, 271/13, 270/14, 270/15. V severni točki zemljišča parc. št. 1502/16 se obrne proti jugovzhodu in poteka dalje po severnem robu zemljišč parc. št. 284/1, 176/2, 1442/3, 176/2, prečka parc. št. 176/11 in se v isti liniji nadaljuje po severnem robu zemljišč parc. št. 175/22 in 175/23. Meja se ob stiku z zemljiščem parc. št. 1504/43 obrne proti jugu in se nadaljuje po vzhodnem robu zemljišča parc. št. 176/23, 176/14, 176/8, 176/7 in 1504/7. Meja se nato obrne proti jugu, prečka zemljišče parc. št. 1442/2 do zemljišča parc. št. 290, kjer se nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 290, 291. V severni točki zemljišča parc. št. 291 se meja obrne proti jugozahodu in se nadaljuje po jugovzhodnem robu in južnem robu zemljišč parc. št. 287/2, 286/1, 298/1, 1502/8, po severnem robu zemljišča parc. št. 304/9. Meja se obrne proti jugu in se po 24,3 m obrne za 90˚ v smeri proti zahodu. Prečka zemljišča parc. št. 1443/1, 311/25, 311/13. Na zahodnem robu parc. št. 311/13 se obrne proti severu in se nadaljuje po zahodnem robu zemljišč parc. št. 311/13, 311/4, 311/3 in se zaključi v izhodiščni točki.«
Naslov pod točko »3. Prostorske enote v območju sprememb in dopolnitev UN« se spremeni tako, da se nov naslov glasi »4. Grafični prikaz območja sprememb in dopolnitev UN«. Celotno besedilo, ki sledi temu naslovu, se črta in nadomesti z naslednjim besedilom: »Obseg in meja območja sprememb in dopolnitev UN je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja UN, št. 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja UN in št. 3.3. Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«.
5. člen
Za 2. členom se doda nov, 2.a člen, ki se glasi:
»2a. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje sprememb in dopolnitev UN K-9 Šole je prostor, ki je na severozahodni strani omejen z robom starega mestnega jedra (K-2 Šutna), na severu s Šolsko ulico (K-8), na vzhodu z reko Kamniško Bistrico, na jugovzhodu z obstoječimi stanovanjskimi objekti, na jugu z industrijskim območjem tovarne Eta (K-10 Svilanit – Eta) ter na zahodu z Ljubljansko cesto.
Območje se na severni strani navezuje na ureditev podhoda pod Šolsko ulico, ki povezuje peš poti na obeh straneh ulice. V sklopu te ureditve je tudi ureditev avtobusnih postajališč na obeh straneh ceste.
Na severni in južni strani je območje povezano z ureditvami parkirnih površin okoli objektov izven območja preko skupnih manipulacijskih površin.
Komunalna ureditev je povezana s sosednjimi območji, na katere se navezuje kanalizacijsko, vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje, vročevodno in plinovodno omrežje.«
II. FUNKCIJE OBMOČJA
6. člen
Besedilo 3.b člena, ki se nanaša na namembnost znotraj območja sprememb in dopolnitev UN, se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Površine v območju so po dolgoročnem planu Občine Kamnik namenjene za družbene dejavnosti, za parkovne in rekreacijske površine.
Objekti v območju sprememb in dopolnitev UN so namenjeni kulturi, izobraževanju in športnim dejavnostim.
Dopustne so naslednje namembnosti:
122   Poslovne in upravne stavbe
       1220 Poslovne in upravne stavbe
        –   12201 Stavbe javne uprave
            12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
        –   12203 Druge poslovne stavbe
123   Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
       1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene
            dejavnosti
        –   12301 Trgovske stavbe
        –   12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
124   Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
       1242 Garažne stavbe
        –   12420 Garažne stavbe
125   Industrijske stavbe in skladišča
       1252 Rezervoarji, silosi in skladišča
            12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
126   Stavbe splošnega družbenega pomena
       1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo
        –   12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
       1262 Muzeji in knjižnice
        –   12620 Muzeji in knjižnice
       1263 Stavbe za izobraževanje in
            znanstvenoraziskovalno delo
        –   12630 Stavbe za izobraževanje in
            znanstvenoraziskovalno delo
       1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo
        –   12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo
       1265 Stavbe za šport
        –   12650 Stavbe za šport
127   Druge nestanovanjske stavbe
       1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
            namene
        –   12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v
            druge namene
       1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
        –   12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
211   Ceste
       2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane
            ceste in gozdne ceste
        –   21120 Lokalne ceste in javne poti,
            nekategorizirane ceste in gozdne ceste
214   Mostovi, viadukti, predori in podhodi
       2141 Mostovi in viadukti
        –   21410 Mostovi in viadukti
       2142 Predori in podhodi
        –   21421 Predori
        –   21422 Podhodi
215   Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter
      drugi vodni objekti
       2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti
        –   21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni
            objekti
221   Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
      komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
      elektroenergetski vodi
       2211 Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi
        –   22110 Naftovodi in daljinski (prenosni)
            plinovodi
       2212 Daljinski vodovodi
        –   22121 Daljinski vodovodi
        –   22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem
            vode
       2213 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
        –   22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska
            omrežja
       2214 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
        –   22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski
            vodi
222   Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
      elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
      komunikacijska omrežja
       2221 Lokalni (distribucijski) plinovodi
        –   22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi
       2222 Lokalni vodovodi
        –   22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko
            vodo
        –   22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in
            stisnjen zrak
        –   22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
       2223 Cevovodi za odpadno vodo
        –   22231 Cevovodi za odpadno vodo
        –   22232 Čistilne naprave
       2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
            in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
        –   22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski
            vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
            omrežja
230   Industrijski gradbeni kompleksi
       2302 Elektrarne in drugi energetski objekti
        –   23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
241   Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
       2411 Športna igrišča
        –   24110 Športna igrišča
       2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
            rekreacijo in prosti čas
        –   24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za
            šport, rekreacijo in prosti čas
242   Drugi gradbeni inženirski objekti
       2420 Drugi gradbeni inženirski objekti
        –   24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
            uvrščeni drugje
Območje sprememb in dopolnitev UN je sestavljeno iz dveh programsko različnih delov. Vzhodni in zahodni del območja sta pretežno namenjena šolskim in spremljajočim programom (OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca in večnamenski objekt), osrednji del pa je namenjen športnim in parkovnim zunanjim površinam. Vzhodni in zahodni del sta med seboj povezana s peš in kolesarskimi potmi.
Večnamenski objekt (v nadaljevanju: »objekt A«) in transformatorska postaja na jugozahodni strani območja se ohranita. V večnamenskem objektu so programi Glasbene šole, Centralne knjižnice Kamnik, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Centra za socialno delo, Rdečega križa ter ostali programi.
Predvidena je ureditev zunanjih površin – manipulacijskih površin, ureditev in izgradnja novih parkirišč ter izgradnja povezovalnega hodnika od objekta A do šole Toma Brejca.
Zaradi kvalitetnejšega izvajanja šolskega programa je za objekt Osnovne šole Toma Brejca (v nadaljevanju: »objekt B«) predvidena delna rušitev obstoječega šolskega objekta in dozidava osnovne šole. V sklopu objekta šole se bo dogradila tudi nova telovadnica. Predvidena je ureditev zunanjih površin za potrebe šole (dvorišče in otroško igrišče) ter ureditev parkirišča in manipulativnih površin okoli objekta.
Za objekt Osnovne šole Frana Albrehta (v nadaljevanju: »objekt C«) je predvidena tudi rušitev šolskih prostorov, ker le ti niso več primerni za izvajanje šolskega programa, ohrani se le športna dvorana. Predvidena je izgradnja nove osnovne šole in povezava le-te s prenovljeno športno dvorano. Predvidena je ureditev zunanjih površin za potrebe šole in športne dvorane in preureditev parkirišča na vzhodni strani šole.
Na zemljišču med objektoma B in C je predvidena ureditev športnega igrišča (v nadaljevanju: »objekt D«) za potrebe športa in občasnih prireditev, ureditev večnamenske parkovne površine in otroškega igrišča.«
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
7. člen
Celotno besedilo 4.a člena, ki se nanaša na zazidalno zasnovo in zasnovo zunanje ureditve v območju sprememb in dopolnitev UN, se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Predvidena je ohranitev objekta A in transformatorske postaje na jugozahodnem robu območja. Objekt A je lociran tako, da so okoli objekta krožno speljane manipulativne površine. Dovozna pot do objekta in površin za mirujoči promet je povezana na Kajuhovo pot. Obstoječe dovozne poti in površine za mirujoči promet se preuredijo in dogradijo.
Objekt B je lociran na severozahodnem delu območja sprememb in dopolnitev. Severovzhodni del objekta se ruši, preostali del objekta se rekonstruira, adaptira in dozida. Ob osnovni šoli se zgradi telovadnico.
Severno pred šolo in športno dvorano je predvidena ureditev šolskega dvorišča s pomožnim objektom kolesarnico in servisnimi prostori ter ureditev vhoda v šolo.
Na južni strani je predvidena ureditev šolskega dvorišča z vhodom v šolo, ureditev otroškega igrišča in zunanji prostor za dostavo.
Pod delom osrednjega novega šolskega objekta in delom telovadnice je predvidena klet. Zaklonišče je predvideno v telovadnici kot dvonamenski prostor.
Predvidena je izgradnja povezovalnega hodnika – mostovža, med objektom A in novim delom objekta B.
Ohranja se parkovni prostor in obstoječ vhod na zahodni strani.
Dovozna pot do objekta je urejena preko obstoječega desnega uvoza s Šutne po cesti mimo objekta B do površin za mirujoči promet (do parkirišča). Dovoz do objekta je možen tudi preko Kajuhove poti.
Objekt C je lociran na vzhodni strani območja. Obstoječi objekt OŠ Frana Albrehta in povezovalni hodnik se v celoti odstrani, ohrani se le športna dvorana, ki se prenovi in dogradi. Južno od športne dvorane je predviden nov objekt osnovne šole. Obstoječi športni dvorani se na zahodni strani dogradi prizidek, ki povezuje športno dvorano in osnovno šolo. V kleti južnega dela šolskega objekta je predvidena ureditev zaklonišča.
Na južni, vzhodni in zahodni strani šolskega objekta je predvidena ureditev otroških igrišč in parkovna ureditev.
Glavni vhod v šolo je predviden iz zahodne strani, iz dvorišča proti športnim igriščem.
Obstoječe površine za mirujoči promet na vzhodni strani med športno dvorano in Kamniško Bistrico se preuredijo. Dovoz do parkirišča je preko rekonstruiranega desnega uvoza s Šolske ulice. Ohrani in rekonstruira se dovoz do obstoječih stanovanjskih objektov na jugovzhodu območja urejanja.
Predvidena ureditev športnih igrišč – objekt D, je locirana med objektoma osnovnih šol in je namenjena športnim igriščem s tribunami ter ureditvi parkovnih površin in otroškega igrišča. Tribune bodo urejene v sklopu zunanje ureditve okoli tekaške steze in osrednjih športnih igrišč ter bodo premoščale višinske razlike v terenu. Prostor med Šolsko ulico in športnimi igrišči je predviden za večnamensko parkovno-rekreacijsko površino, južni del območja pa je namenjen ureditvi otroškega igrišča.
Dostopi za potrebe pešcev in kolesarjev so urejeni preko dveh poti. Osrednja pot poteka v smeri sever–jug, med športnimi površinami in objektom B. Druga pot poteka po južni strani območja in se priključi osrednji poti na jugozahodni strani do parkirišča ob objektu C in se nadaljuje proti Šolski ulici.
V območju sprememb in dopolnitev UN se za potrebe prehajanja pešcev v območje preuredi obstoječi podhod pod Šolsko ulico.
Zazidalna zasnova je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Zazidalna situacija s prikazom zelenih površin«.
8. člen
V 4.b členu, ki se nanaša na pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, se v prvem odstavku besedilo prve alineje nadomesti z naslednjim besedilom:
– »začasni objekti, namenjeni prireditvam, npr. kiosk oziroma tipski zabojnik,«
doda se alineja:
»– enoetažne pritlične lope, namenjene shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno ter senčnice, največje površine do 15 m2.«
V drugem odstavku se besedilo prve alineje nadomesti z naslednjim besedilom:
»– začasni objekti – oder z nadstreškom ter začasna tribuna za gledalce na prostem,«
Črta se tretji odstavek.
9. člen
V 4.c členu, ki se nanaša na pogoje za oblikovanje objektov v območju sprememb in dopolnitev, se črta naslov prvega odstavka »Prostorska enota P1« in se ga nadomesti z naslovom »Objekt A«. Na koncu besedila prvega odstavka se črta izraz »prostorske enote P1« in nadomesti z besedo »območja«.
Celotno besedilo za prvim odstavkom se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Objekt B
Zasnova objekta B izhaja iz obstoječega šolskega objekta ob Šutni, ki se ohranja. Za rušitev sta predvidena ožji trakt s stopniščem in obstoječa telovadnica.
Oblikovanje volumnov in fasad:
Obstoječemu volumnu se na južni strani doda s cezuro umaknjen nov volumen šolskih prostorov ter povezovalni trakt z glavnim vhodom, ki poveže volumen nove telovadnice z učilnicami.
Arhitekturno je šola sestavljena iz treh traktov, šolske telovadnice ter povezovalnega upravnega dela. Ovoj stavbe z mostovži povezuje obstoječi šolski trakt z novim učilniškim.
Na dvorišču se nahaja paviljon, kjer je predvidena kolesarnica ter servisni prostor.
Fasada obstoječega objekta se prenovi v skladu s smernicami in soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora. Lahko se predvidi toplotna izolacija in finalni omet.
Fasade novega dela objekta B se lahko toplotno izolirajo in finalno obdelajo s finalnim ometom, obešenimi fasadnimi ploščami, ki so podobne ometu ali steklenimi in alu ploščami v alu okvirjih.
Glavni vhod je na severovzhodni strani in je ločen od vhoda za I. triado, ki je predviden na južni strani objekta.
Novi del šol se z višinskim gabaritom podreja obstoječi šoli. Nad obstoječim šolskim delom se ohranja štirikapna opečnata streha. Novi učilniški trakt ter šolska telovadnica z dodatnimi učilnicami imata ravno streho.
Objekt C
Objekt C sestavljajo obstoječa športna dvorana z novo vhodno avlo in spremljajočimi prostori in nove učilniške lamele (a, b, c, d).
Oblikovanje volumnov in fasad:
Pravokotne lamele a, b, c v obliki črke U tvorijo osrednji šolski atrij z dvoriščem, ki je obrnjen proti reki Kamniški Bistrici. Na severni strani se kompozicija lamel priključuje na športno dvorano, ki je na zahodni strani zaključena z lamelo d.
Fasade se lahko po predhodni izvedbi toplotne izolacije finalno obdelajo s finalnim ometom ali materiali kot so pločevina, steklo, aluminij, les, keramika, beton, kompozitni materiali (vlakno cementne in lesnomelaminske plošče), ki se po ovoju stavbe menjujejo, glede na namen in specifične tehnološke zahteve.
Streha na vseh delih objekta je ravna, z minimalnim naklonom, razen na športni dvorani, kjer je streha v naklonu.
Objekt D
V območju objekta D je predvidena ureditev športnih igrišč, tekaške steze in tribun za spremljanje dogajanja na igriščih in prizoriščih.«
10. člen
V prvem odstavku 4.d člena, ki se nanaša na pogoje za oblikovanje zunanjih površin v območju sprememb in dopolnitev UN, se črta stavek, ki se glasi:
»Tlakovane površine morajo biti enotno oblikovane tako, da je med njimi vzpostavljeno zvezno prehajanje«. Na koncu prvega odstavka se doda stavek: »Možna je uporaba travnatih površin in površin iz umetnih mas.«
V drugem odstavku se črta del besedila, ki se glasi: »v vseh prostorskih enotah«.
Celotno besedilo za tretjim odstavkom, ki se nanaša na prostorske enote P1, P2, P3 in P4, se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Zunanje površine okoli objekta A ostajajo namenjene pretežno krožni enosmerni poti in mirujočemu prometu. Na vzhodni strani se povečajo površine za mirujoči promet.
Ohranja se visoko vegetacijo ob Ljubljanski cesti in kjer je mogoče ob Kajuhovi poti. V največji možni meri se ohranja visoko vegetacijo ob severnem in vzhodnem robu, ki se jo dopolni z novimi zasaditvami.
Park s kamnitim mostovžem in obstoječo vegetacijo pred objektom B ob Ljubljanski cesti in Šutni se ohranja. Šolsko dvorišče pred glavnim vhodom na severu je predvideno kot tlakovana in ozelenjena površina. Tlakovan je tudi dostop do vhoda in dvorišče na južni strani ter otroško igrišče, ki je delno tlakovano in delno ozelenjeno.
V jugozahodnem delu objekta je asfaltirana površina za dostavo, ki se navezuje na manipulacijsko površino okoli objekta A. Severno od objekta B je urejen širok asfaltiran dostop do šole, telovadnice in objekta D ter vzporedno z njim dovoz do parkirišč.
Na severni strani objekta C se obstoječi drevored ob Šolski ulici ohranja in dopolni z novimi zasaditvami. Osrednje dvorišče objekta C je umeščeno na vzhodno stran v atrij, ki je omejen na sever, jug in zahod, na vzhod pa se odpira proti Kamniški Bistrici. Dvorišče je urejeno s tlakovanimi površinami in travnatimi hribčki ter zamejeno z ograjo. Južno in vzhodno od lamele c je predvidena parkovna ureditev in ureditev otroških igrišč. Na zahodni strani objekta C (ob glavnem vhodu) je predvideno dvorišče kot tlakovana vstopna ploščad in parkovna ureditev.
Med objektom C in reko Kamniško Bistrico se obstoječe površine za mirujoči promet preoblikujejo v pešpot in kolesarsko stezo ob objektu in dvosmerno cesto, ki je namenjena za napajanje preoblikovanega parkirišča in za dostop do obstoječih stanovanjskih objektov na jugu.
V območju objekta D so po obodu predvidene večnamenske parkovne površine, v osrednjem delu pa športna igrišča s tribunami. Dostopnost je urejena preko peš in kolesarskih poti, ki se povezane tudi s potmi okoli objekta C.
Kvalitetna drevesa v območju se ohranijo in po potrebi sanirajo. Posamezna drevesa je možno nadomestiti z novimi. Možna je zasaditev dodatnih dreves, grmovnic in ureditev gredic. V času gradnje je drevesa potrebno zaščititi.«
Zadnji odstavek, ki se nanaša na grafični prikaz zunanje ureditve, se nadomesti z naslednjim odstavkom:
»Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Zazidalna situacija s prikazom zelenih površin«.«
11. člen
Besedilo 4.e člena, ki se nanaša na lokacijske pogoje za projektiranje in gradnjo, se v celoti črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Tlorisni gabariti objektov, absolutne kote terena, višinski gabariti in etažnost objektov:
Objekt B
– tlorisni gabarit objektov, etažnost in višina venca
športna dvorana:         8,0 x 36,2 m; (K delno)+P+1;
                         + 8,85;
povezovalni trakt:       8,8 x 17,7 m; K+P+1; + 8,85;
učilniški trakt:         50,3 x 8,3 m; (K delno)+P+3;
                         + 17,40;
povezovalna cezura:      55,1 x 4,7 m; K+P+1;
vhodni paviljon:         5,0 x 26,0 m; P;
paviljon:                2,8 x 4,2 m; P;
 
– višinska kota: +-0,00 (+373,00 m) toleranca ±1,0 m.
Objekt C:
– tlorisni gabarit objektov
lamela a:                46,5 x 17,0 m; K+P+2; +14,25
lamela b:                21,0 x 71,4 m; K+P+2; +14,25
lamela c:                37,0 x 18,8 m; K+P+1; +9,60
lamela d:                 9,0 x 38,8 m; K+P+2; +14,25
športna dvorana:         58,6 x 38,8 m; P+2; +14,25
– višinska kota: +–0,00 (+372,50 m) toleranca ±1,0 m.
višina venca: +18,0 za tehnične prostore in naprave
Objekt D:
– višinska kota: +–0,00 (+371,70 m) toleranca ±1,0 m.
višina venca: +18,0 za tehnične prostore in naprave.«
12. člen
Drugi odstavek 4.f člena, ki se nanaša na grafični prikaz odstranitve objektov, se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Odstranitve objektov so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.5 »Prikaz odstranitve objektov«.«
13. člen
Tretji in četrti odstavek 4.g člena se črtata in nadomestita z besedilom:
»Dopustni posegi na delu objekta B, ki se ohrani, so: redna in investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcije, adaptacije in sanacije, ki ohranjajo zunanjo podobo objekta v skladu s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Dopustni posegi na športni dvorani objekta C so: redna in investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcije, adaptacije, sanacije, dozidave, nadzidave in izgradnja medetaž.
Možna je tudi rušitev in izgradnja nove športne dvorane. V tem primeru je možna tudi podkletitev novega objekta.«
14. člen
Črta se besedilo od prvega do šestega odstavka 4.h člena.
V zadnjem odstavku 4.h člena, ki se nanaša na načrt parcelacije, se besedilo zadnjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom, ki se glasi:
»Obodna parcelacija zemljišča je razvidna iz grafičnega načrta številka 3.3. Načrt obodne parcelacije na katastrskem načrtu«.
15. člen
4.i člen, ki se nanaša na javne površine, se v celoti črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Vse površine v območju sprememb in dopolnitev UN so javne.«
IV. KOMUNALNA UREDITEV
16. člen
5. člen, ki se nanaša na komunalno ureditev, se v celoti črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»1. Komunalna ureditev
A. Splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje v območju sprememb in dopolnitev UN
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju sprememb in dopolnitev UN so:
– Novi objekti znotraj območja sprememb in dopolnitev UN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer na kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje.
Objekti so lahko priključeni na vročevodno ali plinovodno omrežje ali na oba.
Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
– Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur.
– Gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno.
– Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
– V primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
– Dovoljena je gradnja in ureditve naslednjih infrastrukturnih objektov: cestne ureditve, gradnja pomožnih energetskih objektov (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin), pomožnih telekomunikacijskih objektov (razen baznih postaj), pomožnih komunalnih objektov, tipske greznice ali čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja.
– Možno je prilagajanje poteka podzemne in nadzemne infrastrukturne napeljave glede na terenske zahteve pred in med gradnjo.
B. Vodovodno omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Predvidena je gradnja, rekonstrukcija in dograditev vodovodnega omrežja skladno s pogoji upravljavca. Izvesti je potrebno:
– Obnovo javnega vodovoda LŽ 150 in PE d160 z duktilno cevjo v dolžini, kot je razvidno iz grafične priloge.
– Zamenjati obstoječ priklop za glasbeno šolo z novo cevjo.
– Nov priključek DN 80 za objekt B se izvede po trasi obstoječega vodovodnega priključka na severni strani objekta, mesto vstopa v objekt pa se izvede v območju šolskega dvorišča na severni strani objekta.
– Nov priključek DN 80 za objekt C se izvede na vzhodni fasadi (na lameli a).
– Prestavitev obstoječega vodovoda PE 63, ki poteka skozi območje novega stadiona v novo projektirano kolesarsko stezo dimenzije DN 100.
– Izgradnja zunanjega hidrantnega omrežja za potrebe predvidene gradnje (kolikor ni zadostne količine požarne vode, je potrebno zgraditi požarni bazen ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom).
Objekti morajo biti od glavnega voda oddaljeni najmanj 3.0 m, deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi najmanj 5.0 m, ograje in drevesa 2.0 m, oporni zidovi oziroma druge arhitektonske ovire najmanj 1.0 m. Kolikor so odmiki manjši, je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
C. Kanalizacijsko omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Fekalna kanalizacija
– V območju objekta D poteka kolektor DN 800, DN 700, fekalni kanal DN 250, meteorna kanalizacija DN 700 in DN 1200 in objekt RVV ter priključki do objektov.
– Objekt B in objekt C se priključujeta na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
– Objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni minimalno 3.0 m. V varstvenem pasu 5.0 m od osi kanalizacije ni dovoljeno saditi drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino.
– V območju povoznih površin se cevi polno obbetonirajo.
– Predvideti je potrebno rekonstrukcijo RVV tako, da se v odtok iz njega vgradi cevno dušilko DN 400 dolžine 10.0 m.
– Obstoječi kanalizacijski sistem na območju sprememb in dopolnitev UN se mora dograditi tako, da bo zagotovljeno ločeno odvajanje komunalne in padavinske vode.
– Komunalna voda iz objektov se mora odvajati preko kolektorja v CČN Domžale - Kamnik.
Meteorna kanalizacija
Odvodnjavanje prometnih površin se uredi z odtokom vode v meteorni kanal ali ponikovalnico preko lovilca olja v skladu z veljavnimi predpisi. Meteorne vode iz strešin se odvede v ponikanje. Če ponikanje ni možno, je dovoljeno padavinske in zaledne vode speljati v vodotok v skladu z veljavnimi predpisi.
D. Plinovodno omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Predvidena je gradnja, rekonstrukcija in dograditev plinovodnega omrežja skladno s pogoji upravljavca. Na območju ureditvenega načrta poteka od Kajuhove poti na jugu do Šolske ulice na severu obstoječ plinovod CF-PE225 Ø225 (p=100 mbar), na katerega se navezuje na severni strani objekta C plinovod CF1-PE160- Ø160.
Predvideni so sledeči priključki:
– priključek DN 80 za objekt B,
– priključek DN 80 za objekt C.
Za vse novo načrtovane in rekonstruirane objekte se lahko predvidi energetsko oskrbo z zemeljskim plinom (v kombinaciji z obnovljivimi viri energije za ogrevanje).
Zaradi poteka obstoječega plinovoda na območju predvidenega športnega igrišča je predvidena prestavitev le tega v novo predvideno kolesarsko stezo in pešpot.
Za vse načrtovane posege na plinovodnem omrežju je potrebno predhodno uskladiti z distributerjem skladno z zakonsko predvidenimi postopki.
Za vsak objekt je dovoljeno namestitev ene plinske glavne požarne zaporne pipe. Lokacija odjemnih merilnih mest mora biti na javno dostopnih mestih v neposredni bližini energetskih naprav.
Merilna mesta morajo biti izvedena po zahtevah sistemskega operaterja, stalno dostopna, ne smejo biti na evakuacijskih poteh in ne smejo biti neposredno dostopna šolskim otrokom.
E. Toplovodno omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Obstoječ toplovod poteka v območju gradnje objekta C (severozahodni del prizidka telovadnice), zato ga je potrebno prestaviti. Odcep za obstoječo šolo se blindira in ukine, vod za napajanje objekta Metalka se ohrani.
Ob rušitvi stare šole Frana Albrehta se preveže toplovod za objekt B, ki je trenutno napajan iz stare šole Frana Albrehta na dovodno cev za staro šolo Frana Albrehta.
Za objekt C se izvede nov priklop na toplovod po parkirišču na vzhodni strani šporne dvorane.
F. Elektroenergetsko omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Potrebno je zagotoviti ustrezno minimalno oddaljenost elektro energetske infrastrukture do načrtovanih objektov skladno z zahtevami veljavnih tehničnih predpisov in standardov ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.; kjer to ni mogoče doseči, je potrebno obstoječe vode zaščititi oziroma prestaviti.
Predvideni so sledeči priključki na distribucijsko omrežje: objekt B – 217 kW (3x315A), objekt C – 217 kW (3x315A), športna dvorana – 86 kW (3x125A). Napajanje se izvede iz obstoječe TP 20/0,4 kV Zdravstveni dom. Za ta namen bo potrebna rekonstrukcija transformatorske postaje, ki bo vključevala vgradnjo nadomestne transformacije ustrezne moči in predelavo NN stikalnega bloka za potrebe priključevanja obnovljenega NN omrežja.
Vsi predvideni zemeljski vodi se uvlečejo v kabelsko kanalizacijo.
Izvedba posameznih meritev (Pk>130 kW) je možna na samem objektu (fasadna omarica), oziroma v TP na NN zbiralkah. Posamezna merilna mesta se določijo v soglasju za priključitev.
G. Telekomunikacijsko omrežje v območju sprememb in dopolnitev UN
Na obravnavanem območju se bo gradilo optično telekomunikacijsko omrežje. Pred objektom se predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in cevno povezavo med omarico in objektom. Do TK omarice mora biti zagotovljen 24 urni dostop. Pri izgradnji cestne infrastrukture je potrebno zagotoviti koridor za TK kanalizacijo.
Obstoječe telekomunikacijske vode, ki potekajo na obravnavanem območju, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Na območju ureditvenega načrta potekajo zemeljski in zračni vodi kabelsko komunikacijskega sistema Kamnik. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KKS.
H. Alternativni viri energije v območju sprememb in dopolnitev UN
Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri zasnovi novih objektov naj se upoštevajo principi za zmanjšanje porabe energije.
Možna je namestitev sončnih sprejemnikov na strešinah in južno usmerjenih fasadah objektov.
I. Javna razsvetljava v območju sprememb in dopolnitev UN
Obstoječa javna razsvetljava se odstrani. Vse javno prometne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, tako da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Za napajanje razsvetljave je potrebno predvideti novo odjemno mesto. Pri načrtovanju se morajo upoštevati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja, zato se morajo predvideti okolju prijazne svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Vsi objekti morajo imeti zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča internega značaja, ki mora biti v skladu z javno razsvetljavo na tem območju. Vsa instalacija v cestnem svetu mora biti v zaščitnih ceveh.«
Potek komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz grafičnega načrta številka 4.4. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
2. Prometna ureditev
»A. Motorni promet v območju sprememb in dopolnitev UN
Prometna ureditev območja UN se navezuje na Kajuhovo pot ter na rekonstruirano Šolsko ulico in Šutno, ki morajo omogočiti uvoze in izvoze v območje UN.
Na južnem delu je dostop zagotovljen preko javne poti JP 660331 (Kajuhova pot), na zahodnem delu preko priključka javne poti JP660332 na lokalno cesto LC 160011 (Šutna) in na severu preko priključka javne poti JP 660333 na lokalno cesto LC 160011 (Šolska ulica).
Objekt A se iz južne smeri napaja preko Kajuhove poti. Ohranja se enosmerna ureditev prometa okrog objekta A. Obstoječe površine za mirujoči promet se dopolni.
Objekt B se iz severozahodne smeri napaja preko obstoječega priključka s Šutne po dvosmerni javni poti do površin za mirujoči promet. Vozišče javne poti se rekonstruira in se niveletno prilagodi ureditvi šolskega dvorišča. Širina vozišča je najmanj 5,0 m. Dostava, dovoz in kratkotrajno parkiranje se vrši preko Kajuhove poti.
Objekt C se iz severne smeri napaja preko dvosmerne dovozne ceste s Šolske ulice, ki se rekonstruira tako, da je širina vozišča najmanj 6,0 m. Potrebna je še razširitev vozišča Šolske ulice za pas levih zavijalcev in razširitev priključka na dovozno cesto. Priključek mora biti opremljen s semaforjem. Dvosmerni del dovozne ceste se zaključi z obračališčem, na katerega se navezuje tudi za dovozna cesta do parkirišča in dostop do dovozne ceste na jugovzhodni strani do stanovanjskih objektov.
B. Mirujoči promet v območju sprememb in dopolnitev UN
Vse površine za mirujoči promet za potrebe programov znotraj območja sprememb in dopolnitev UN se zagotavljajo na nivoju terena.
Za potrebe mirujočega prometa v območju sprememb in dopolnitev UN se uredijo dodatne površine ob objektu A, tako da bo skupaj urejenih 89 PM. Uredi se tudi parkirišče ob objektu B s 34 PM in parkirišče na vzhodni strani objekta C s 76 PM.
Za potrebe programov znotraj območja sprememb in dopolnitev UN se zagotavlja ustrezno število parkirnih mest skladno z občinskim predpisom, ki določa minimalno število parkirnih mest.
C. Kolesarski in peš promet v območju sprememb in dopolnitev UN
Osrednja steza za pešce in kolesarje poteka krožno od Kajuhove poti proti severu med objektom B in objektom D in se nadaljuje severno od objekta C, nato na severovzhodnem vogalu objekta C zavije proti jugu in se po južni strani zopet priključi na Kajuhovo pot. Širina steze je 3,75 m.
Obstoječe pešpoti v parku zahodno od objekta B se rekonstruira ter prilagodi zasnovi skupne zunanje ureditve.
Glavni dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane osebe.
Za potrebe prehajanja pešcev v območje sprememb in dopolnitev UN se preuredi obstoječ podhod pod Šolsko ulico.«
Potek motornega in mirujočega prometa ter kolesarskih in peš poti je razviden iz grafičnega načrta številka 4.3 »Prikaz prometne ureditve in idejne višinske regulacije«.
V. ETAPNOST IZVAJANJA NAČRTA
17. člen
6. člen, ki se nanaša na etapnost gradnje, se v celoti črta in nadomesti z besedilom:
»Z ureditvenim načrtom predvidena gradnja se lahko izvede etapno ob pogoju, da lahko vsaka etapa funkcionira samostojno. Predhodno je potrebno izvesti ureditev pripadajoče komunalne, energetske in telekomunikacijske ter prometne infrastrukture.«
18. člen
6.a členu, ki se nanaša na celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, se prvemu odstavku doda:
»– 27778 – Kamnik – Osnovna šola Toma Brejca
– 12021 – Kamnik – Spominska plošča in doprsje Tomu Brejcu – Pavletu
– 490677 – predlog – Kamnik – Doprsni kip Frana Albrehta
Za vsak poseg in vsa investicijska vzdrževalna dela na evidentiranih enotah kulturne dediščine, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.«
Za prvim odstavkom se doda nov, drugi odstavek:
»V čim večji meri naj se ohranja vegetacija ob Kamniški Bistrici in visoko debelna vegetacija v območju sprememb in dopolnitev UN.«
Celotno besedilo dosedanjega drugega odstavka se črta.
19. člen
6.b člen, ki se nanaša na varstvo okolja in naravnih virov, se v celoti črta in nadomesti z besedilom:
»1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu s predpisi o vodah pridobiti vodno soglasje.
2. Varstvo vode in podtalnice
Območje sprememb in dopolnitev UN se nahaja v III. območju vodovarstvenega pasu varovanja podtalnice. Za gradnje v varstvenih območjih vodnih virov je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov o varovanju vodnih virov.
Podtalnica se nahaja v globinah pod +367,9 m.
Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah I. reda 15 m od vodotoka, je prepovedana, razen za izjeme, določene v predpisih o vodah.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu s predpisi, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je možno padavinske in zaledne vode speljati v bližnji vodotok. V tem primeru morajo biti vodne količine v projektni dokumentaciji natančno določene in ovrednoten njihov vpliv. Izpustna glava kanala v vodotok mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
V projektni dokumentaciji morajo biti predvideni in zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
Investitor je dolžan poskrbeti, da se po končani gradnji odstranijo vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov in umazanega zraka nad strehe objektov.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z zakonodajo, ki ureja področje varstva zraka.
V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečiti raznos materiala z gradbišča.
4. Varstvo pred hrupom
Za doseganje predpisanih nivojev hrupa v prostorih posameznih objektov je potrebna pasivna zaščita objektov, ki se jo dosega z ustreznim stavbnim pohištvom in fasadnimi sestavi. Prezračevanje vseh delov objekta nad nivojem terena je treba speljati tako, da ne ogroža sosednjih objektov in prezračevalne naprave opremiti z dušilci zvoka.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirno in odjemno mesto za odpadke objekta B je locirano na terenu ob jugozahodnem robu objekta ob servisnem vhodu.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke objekta C je na zunanjem nadstrešenem dvorišču na zahodni strani, med športno dvorano in lamelo a.
Zbirna in odjemna mesta za odpadke so urejena na nivoju terena. Urejenost zbirnih in odjemnih mest mora biti urejeno v skladu s predpisi. Za objekte je treba zagotoviti zadostno število posod za komunalne odpadke glede na program in potrebe.«
20. člen
6.c člen, ki se nanaša na rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, se v celoti črta in nadomesti z besedilom:
»1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– dostope, dovoze in delovne površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V času gradnje je treba zagotoviti dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce. Za potrebe zagotavljanja varstva pred požarom je potrebno dograditi mrežo intervencijskih poti in hidrantnega omrežja.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
2. Varstvo pred potresom
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditve zaklonišč.
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja 8 in projektnega pospeška 0,225 g.
Za potrebe objektov B in C je treba zgraditi dvonamenska zaklonišča. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
3. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami, peskolovi in lovilci olj, ki preprečujejo morebitno razlitje nevarnih snovi v podtalnico.
4. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov je treba predvideti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Dovozne poti za gasilska vozila so po SIST DIN 14090 definirane kot utrjene površine v višini terena, ki so neposredno povezane z javnimi prometnimi površinami. Omogočajo dostop do postavitvenih in delovnih površin za gasilska vozila.
Dostopi na območje obravnavanih objektov so predvideni preko javnih cest, ki omejujejo gradbeno parcelo ter preko internih povoznih površin znotraj območja. V sklopu urejenih intervencijskih površin so predvidene krožne dovozne poti za dostop do delovnih in postavitvenih površin. Širine ravnih delov dovoznih poti so projektirane na širino najmanj 3,0 m, krožnih pa na širino, ki skladno z določili SIST DIN 14090 ustreza danemu zunanjemu premeru posamezne poti (rajdni krogi).
– Dovozne poti za gasilska vozila povezujejo postavitvene in delovne površine z javno cesto;
– Širina ravnega dela dovozne poti mora biti najmanj 3 m. Če je ravna dovozna pot na dolžini več kot 12 m omejena s stenami, oboki ali podobnimi elementi, je treba pot razširiti na najmanj 3,5 m;
– Po standardu določena širina ravnega dela dovozne poti 3,0 m zadostuje za vozila, široka do 2,5 m, kar je normalna širina v cestnem prometu;
– Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenit­vijo do 10 t;
– Zapornice ali zaporni količki na dovoznih poteh se morajo odpreti s ključem za nadzemne hidrante po DIN 3223 (obešenke so dovoljene le, če premer zatiča ne presega 5 mm);
– Dovozne poti morajo biti označene skladno z določili predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah oziroma z napisom »Dovozna pot za gasilska vozila« na opozorilnih tablah;
Intervencijske poti so predvidene:
– iz Kajuhove poti krožno okoli objekta A,
– iz Ljubljanske ulice in Šutne po javni poti do športnih površin in nato po zahodni strani objekta B do peš in kolesarske steze na južni strani območja,
– po novi servisni cesti ob Šolski ulici severno od obstoječe športne dvorane objekta C,
– iz Šolske ulice po javni poti do obstoječih stanovanjskih objektov na jugovzhodu in nato proti zahodu po peš in kolesarski stezi do objekta A.
5. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem, in sicer s talnimi hidranti. Razmestitev hidrantov mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi smernicami s področja požarne varnosti. Za potrebe gašenja požara mora biti zagotovljenih najmanj 15 l/s vode. Premer hidranta mora biti minimalno DN 80, tlak na hidrantu mora znašati najmanj 2,5 bara.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidne iz grafičnih načrtov št. 5.1 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.«
21. člen
7. člen, ki se nanaša na režim in začasno namembnost zemljišč, se črta v celoti.
VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
22. člen
8. člen, ki se nanaša na obveznosti investitorjev in izvajalcev, se v celoti črta in nadomesti z besedilom:
»Investitor in izvajalci morajo med gradnjo zagotoviti prometno varnost ter kakovost bivalnega okolja, zato morajo:
– organizirati promet tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter infrastrukturne vode takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– paziti, da niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za IV. stopnjo varovanja pred hrupom,
– sanirati zaradi gradnje poškodovane objekte ter pripadajoče ureditve in naprave, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
– material od izkopa gradbene jame je potrebno deponirati na trajno deponijo ali uporabiti za nasutje.«
Črta se drugi del naslova v poglavju z naslovom: TOLERANCA PRI GABARITIH IN NAMEMBNOSTI OBJEKTOV IN ZEMLJIŠČ, ki se glasi: »VII. TOLERANCE PRI GABARITIH«
23. člen
Črta se besedilo prvega odstavka 9. člena, ki se glasi: »Kolesarske steze in komunalni priključki imajo lahko odstopanja od predvidenih tras za max 200 cm, če ni cestnih in drugih omejitev.«
Spremeni se 1. točka drugega odstavka 9. člena, tako da se novo besedilo glasi:
»1. Tlorisni gabariti objektov v območju sprememb in dopolnitev UN
Tlorisni gabariti objektov se smejo spremeniti do +2 m po dolžini in širini objekta kolikor je zagotovljen odmik 4 m od parcelne meje sosednjega lastnika. Dovoljeni so tudi previsi v etažah iz osnovnega gabarita objekta do +2,5 m, kolikor le ti ne segajo v navpični projekciji bližje kot 4 m od parcelne meje sosednjega lastnika. Odmik, manjši od 4 m, je možen, kolikor se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Velikost kleti se lahko poveča od tlorisne velikosti objekta na terenu, kolikor je to mogoče glede na komunalno ureditev okoli objekta. V primeru odmika kleti do parcelne meje za manj kot 4 m je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Objekti so lahko manjši od predpisanih gabaritov glede na arhitekturno zasnovo objekta.«
Črta se zadnji stavek 4. točke drugega odstavka 9. člena odloka, ki se nanaša na zunanje ureditve in se za prvim stavkom doda naslednje besedilo: »Razporeditev športnih igrišč, otroških igrišč in dvorišč se lahko spreminja znotraj območij, ki so namenjena za njihovo ureditev.«
VIII. KONČNE DOLOČBE
24. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0003/2011-3
Kamnik, dne 26. aprila 2012
Župan
Občine Kamnik
Marjan Šarec l.r.