Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2012 z dne 20. 4. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2012 z dne 20. 4. 2012

Kazalo

1238. Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Gorenja vas - Poljane, stran 2562.

Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 22/99, Uradni list RS, št. 80/01) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 3. korespondenčni seji dne 19. 4. 2012 sprejel
P R A V I L N I K
o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Gorenja vas - Poljane
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa cilje in ukrepe za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja, upravičence, upravičene stroške, pogoje in postopke za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov ter nadzor nad izvajanjem ukrepov na območju Občine Gorenja vas - Poljane na podlagi:
– Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006, str. 3–22; v nadaljevanju: Uredba 1857/2006/ES) (v nadaljevanju: državna pomoč) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči »de minimis« (UL L št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5–10; v nadaljevanju: Uredba 1998/2006/ES).
2. člen
(Način zagotavljanja sredstev in višina sredstev za posamezne ukrepe)
(1) Pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja po tem pravilniku se zagotavljajo iz proračuna Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju: občine).
(2) Višina sredstev in nabor ukrepov se za vsako leto določi s proračunom občine in z javnim razpisom.
3. člen
(Oblika in višina pomoči)
(1) Pomoči po tem pravilniku so nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo v obliki dotacije.
(2) Pomoči, ki se dodeljujejo preko ukrepov od 10. do 13. člena tega pravilnika, so državne pomoči.
4. člen
(Opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, kot so opredeljeni v 2. točki 2. člena Uredbe 1857/2006/ES;
– »kmetijska gospodarstva« pomenijo kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v 2. točki 2. člena Uredbe 1857/2006/ES, v Republiki Sloveniji in so mala ali srednja podjetja, kot so opredeljena v 2. členu Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008/ES z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214, z dne 9. 8. 2008, str. 3–47) (v nadaljevanju: Uredba 800/2008/ES);
– »mala in srednja podjetja« pomeni podjetja, kot so opredeljena v 2. členu Uredbe 800/2008/ES;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kot so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 1698/2005/ES), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3);
– »podjetje v težavah« je podjetje oziroma kmetijsko gospodarstvo, za katero se šteje, da je v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2);
– »dopolnilna dejavnost« pomeni dopolnilno dejavnost na kmetiji v smislu Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05);
– »člani kmetijskega gospodinjstva oziroma družinski člani« so člani družine, ki imajo enak naslov stalnega bivališča, kot je sedež kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega kandidirajo za sredstva po tem pravilniku.
5. člen
(Upravičenci do pomoči in izvajalci subvencioniranih storitev)
A. DRŽAVNE POMOČI
(1) Upravičenci do pomoči iz 10. in 11. člena tega pravilnika so:
– kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in so mala ali srednja podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I Uredbe 800/2008/ES, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine,
– kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in so mala ali srednja podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I Uredbe 800/2008/ES, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, nimajo stalnega bivališča oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine,
– člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine.
(2) Upravičenci do pomoči iz 12. in 13. člena tega pravilnika so:
– kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in so mala ali srednja podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I Uredbe 800/2008/ES, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine,
– člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine.
(3) Izvajalci subvencioniranih storitev oziroma pomoči iz 13. člena tega pravilnika so:
– organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev iz področij pomoči,
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva in prehrane na območju občine.
B. POMOČI »de minimis«
(1) Upravičenci do pomoči iz 15. člena tega pravilnika so:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine.
(2) Upravičenci do pomoči iz 16. člena tega pravilnika so:
– kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne parcele/površine, člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine.
(3) Upravičenci do pomoči iz 17. člena tega pravilnika so:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo oziroma imajo v lasti gozdne parcele/površine, člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine.
(4) Izvajalci subvencioniranih storitev oziroma pomoči iz 17. člena tega pravilnika so:
– organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev iz področij pomoči,
– registrirana stanovska ter interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva na območju občine.
(5) Upravičenci do pomoči iz 18. člena tega pravilnika so:
– kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti oziroma zakupu gozdne parcele/površine na območju občine, in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
C. Do pomoči iz 20. člena tega pravilnika so upravičeni dijaki poklicnih in srednješolskih programov ter študentje višješolskih in visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov (1. bolonjska stopnja) s področja kmetijstva in gozdarstva.
D. Do pomoči iz 21. člena tega pravilnika so upravičena društva in njihova združenja, ki so registrirana za delovanje ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja.
E. Do pomoči iz 22. člena tega pravilnika so upravičeni šole, dijaki in študentje.
G. Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni subjekti:
– v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji;
– podjetja v težavah;
– ki so velika podjetja, oziroma podjetja nad 250 zaposlenimi ter letnim prometom, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR;
– ki so za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije;
– ki so nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali proračuna Evropske unije v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti;
– za katere veljajo omejitve poslovanja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
6. člen
(Cilji)
Cilji pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v obdobju 2012–2013 so:
– zagotoviti večjo konkurenčnost, ohranjanje ter ustvarjanje delovnih mest v podeželskem prostoru,
– ohraniti kulturno in bivanjsko dediščino podeželskega prostora,
– spodbuditi učinkovitost in strokovnost kmetijstva in gozdarstva,
– izboljšati uspešnost kmetijskih gospodarstev.
7. člen
(Nujnost državnih pomoči)
Državna pomoč iz 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika bo odobrena le za dejavnosti in storitve, opravljene oziroma prejete po izdelavi in objavi tozadevne sheme pomoči v skladu z Uredbo 1857/2006/ES, pravilno predloženi vlogi za pomoč ter po izdanemu pravnemu aktu, s katerim se pomoč odobri (sklep ali odločba) in sklenitvi pogodbe.
8. člen
(Splošna določila)
– Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v 5. členu tega pravilnika oziroma v okviru posameznega ukrepa.
– Upravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira oziroma v primeru, da je sredstva pridobil oziroma je v postopku pridobivanja le-teh, navesti višino sredstev.
– Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške. Podrobna vsebina in zahtevane priloge se določijo z javnim razpisom.
– Odobrene naložbe oziroma dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti zaključene pred izplačilom zahtevka.
– Če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
– Po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev.
– Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega pravilnika, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom. Dokumentacijo in pogodbo o dodelitvi sredstev mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.
– Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.
– Upravičenec, ki je že pridobil pomoč iz tega pravilnika, za isto naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let (ne velja za ukrepe »de minimis«).
– Upravičenec mora ob prijavi na razpis (izjava) navesti, pri katerih dajalcih pomoči in v kakšnem znesku kandidira oziroma je kandidiral za dodelitev pomoči po pravilu »de minimis« v tekočem koledarskem letu (velja za ukrepe »de minimis«),
9. člen
(Vrste ukrepov)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko naslednjih ukrepov:
A. Državne pomoči za:
1. naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo;
2. varstvo tradicionalne krajine in stavb;
3. pomoč za arondacijo – zaokrožitev zemljišč;
4. zagotavljanje tehnične podpore v primarnem kmetijstvu
B. Izvajajo se naslednje pomoči de minimis:
1. naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah;
2. nove investicije za delo v gozdu;
3. nova znanja na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva;
4. sofinanciranje izgradnje ali rekonstrukcije gozdnih vlak.
C. Ostali ukrepi:
1. šolanje na poklicnih in srednješolskih ter višješolskih in visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programih (1. bolonjska stopnja) s področja kmetijstva in gozdarstva;
2. delovanje društev in njihovih združenj;
3. raziskovalne naloge.
II. UKREPI
II A. DRŽAVNE POMOČI
10. člen
(Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo)
Predmet pomoči je posodobitev kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo.
Namen:
Z ukrepom se bo dvignila konkurenčnost primarnega sektorja, saj sta na majhnih kmetijah naše občine dvig produktivnosti z novimi tehnologijami ključnega pomena za ohranitev in razvoj primarne dejavnosti na kmetijah ter predpogoj za izboljšanje okolja, varnosti, higiene in dobrobiti živali. Ukrep bo prispeval k zmanjšanju proizvodnih stroškov, izboljšanju in preusmeritvi proizvodnje, izboljšanju kakovosti, ohranjanju in izboljšanju naravnega okolja ali izboljšanju higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec mora imeti v času oddaje vloge za investicijo MID številko ter v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin. Za en ha primerljivih površin se po podatkih GERK štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin;
– naložba mora ustrezati veterinarsko sanitarnim, zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam (napisana in podpisana izjava s strani upravičenca o ustreznosti naložbe);
– za naložbo morajo upravičenci predložiti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje ...) – kjer je to potrebno;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– kot zaključek naložbe se šteje vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih v proizvodni proces ali vpis intenzivnih sadovnjakov ali nasadov v register, ki ga vodi ministrstvo pristojno za kmetijstvo.
Posebni pogoji upravičenosti:
– Upravičenec mora poleg vloge, zahtevane z javnim razpisom, predložiti mnenje kmetijsko svetovalne službe in načrte ureditve, kjer je to potrebno, kar se določi z javnim razpisom, in sicer:
– za obnovo namakalnih sistemov: načrt obnove s popisom del, opreme in tehnično specifikacijo, iz katere je razvidno, da taka naložba vodi k zmanjšani porabi vode za 25 odstotkov.
– Ostali podrobnejši pogoji upravičenosti se določijo z javnim razpisom.
Upravičeni stroški vključujejo:
– gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin;
– nakup ali zakup strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga; drugi stroški v zvezi z zakupno pogodbo (davek, marža najemodajalca, stroški za refinanciranje obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja itd.) ne spadajo med upravičene stroške;
– naložbe v urejanje kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih (za izvedbo agromelioracijskih del, razen za drenažna dela in material za drenažo);
– splošne stroške na področju izdatkov iz zgornjih točk, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev (strokovnih in podjetniških), stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc.
Pomoč se ne dodeli:
– podjetjem oziroma kmetijskim gospodarstvom v težavah;
– za nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin;
– za zasaditev letnih rastlin;
– za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 odstotkov;
– za preproste naložbe za nadomestitev;
– za nakup zemljišč v vrednosti nad 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;
– za nakup zemljišč za gradnjo;
– za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode;
– za davke, razne takse in režijske stroške;
– za stroške zavarovanja;
– za stroške za refinanciranje obresti;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije v povezavi z naložbo;
– za investicije v naložbe trgovine;
– za naložbe, ki se izvajajo izven območja občine;
– za naložbe, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in Evropske unije.
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi;
– do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za ostala območja.
Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 EUR, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
11. člen
(Varstvo tradicionalne krajine in stavb)
Cilji:
Z ukrepom bo občina podprla manjše investicije v obnovo objektov, ki imajo poseben pomen za ohranjanje stavbne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, povezanih z osnovno dejavnostjo na kmetiji (kozolci, kašče, sušilnice sadja, čebelnjaki, žage, mlini ...) in pripravljalno dokumentacijo, če je povezana z začetno naložbo.
Predmet:
Pomoči so namenjene obnovi tradicionalnih stavb/objektov, in sicer:
– za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja na kmetijskih gospodarstvih in ki je povezana z osnovno dejavnostjo na kmetiji: kozolci, kašče, sušilnice sadja, čebelnjaki, žage, mlini … (arheološke, zgodovinske znamenitosti, tradicionalni izgled …),
– za naložbe, namenjene ohranjanju proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 5. člena tega pravilnika in imajo v lasti tradicionalno stavbo (objekt).
Splošni pogoji upravičenosti:
– dokazilo o vpisu stavbe/objekta v register nepremične dediščine;
– pred obnovo tradicionalnih stavb nepremične dediščine upravičenec predloži izjavo, da bo pri obnovi sledil usmeritvam Zavoda za naravno in kulturno dediščino, če so le-te za posamezno obnovo potrebne;
– v primeru, da gre za rekonstrukcijo, zgodovinsko izpričano lokacijo in obstoj objekta (fotodokumentacija, zemljiškonjižni izpisek, katastrski načrt);
– vsa potrebna dovoljenja za obnovo objekta.
Posebni pogoji upravičenosti:
– pomoč se ne dodeli za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije v povezavi z naložbo;
– do pomoči niso upravičeni objekti, ki so sofinancirani s strani Republike Slovenije in Evropske unije.
Upravičeni stroški:
– priprava dokumentacije za rekonstrukcijo oziroma ponovno postavitev ali obnovo oziroma sanacijo objekta;
– nabava materiala za obnovo;
– stroški gradbenih in obrtniških del. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), njihova montaža in stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– ostali podrobnejši upravičeni stroški se določijo z javnim razpisom.
Bruto intenzivnost pomoči:
– za naložbe v neproizvodne objekte do 100 odstotkov upravičenih stroškov,
– za naložbe v proizvodne objekte na kmetijah do 60 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do 75 odstotkov na območjih z omejenimi možnostmi, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
12. člen
(Pomoč za arondacijo – zaokrožitev zemljišč)
Predmet pomoči je sofinanciranje stroškov, nastalih z menjavo oziroma zaokrožitvijo kmetijskih zemljišč.
Namen pomoči je vzpodbuditi menjavo kmetijskih zemljišč med kmetijskimi gospodarstvi v občini.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v drugem pododstavku prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– Upravičenec predloži dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bila izvedena menjava zemljišč (notarsko overjena menjalna pogodba o menjavi zemljišč).
– Ostali podrobnejši pogoji upravičenosti bodo opredeljeni z javnim razpisom.
Upravičeni stroški so stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč.
Pomoč se ne dodeli:
– za že izvedena dela,
– za aktivnosti, ki so sofinancirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in Evropske unije.
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 odstotkov dejansko nastalih pravnih in upravnih stroškov.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
13. člen
(Zagotavljanje tehnične podpore v primarnem kmetijstvu)
Namen pomoči je doseči boljšo učinkovitost in strokovnost primarnih kmetijskih pridelovalcev in s tem dolgoročno sposobnost preživetja kmetijskega gospodarstva.
Predmet podpore:
– izobraževanje in usposabljanje kmetov na kmetijskem gospodarstvu,
– svetovalne storitve,
– organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih,
– publikacije, kot so katalogi in spletišča,
– storitve nadomeščanja oziroma opravljanja dela na kmetiji v primeru več kot 30-dnevne bolezni ali nezmožnosti za delo nosilca ali ožjega družinskega člana na kmetijskih gospodarstvih, kjer nosilec ali njegov ožji družinski član živi le od kmetijstva in je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v drugem pododstavku prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Izvajalci subvencioniranih storitev oziroma pomoči so opredeljeni v tretjem pododstavku prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– izvajalec pomoči mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem upravičencem in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če je izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč, mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev;
– izvajalec pomoči je dolžan po zaključenem usposabljanju, izobraževanju, svetovalni storitvi, forumu, tekmovanju, razstavi, sejmu, naročniku – občini predložiti seznam vseh udeležencev z naslednjimi podatki: ime, priimek in naslov ter MID kmetijskega gospodarstva; udeleženci (upravičenci) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani;
– upravičenec do povračila stroškov nadomeščanja (iz pete alinee drugega odstavka tega člena z naslovom »predmet podpore«) mora k vlogi predložiti dokazila o bolezni oziroma nezmožnosti za delo, daljše od 30 dni, in potrdilo o kmečkem zavarovanju.
Posebni pogoji upravičenosti:
– Pomoč se izvajalcem dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju.
– Za predstavitev v publikacijah, kot so katalogi ali spletišča, mora izvajalec zagotoviti, da material na kateremkoli mediju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih z določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo.
Upravičeni stroški:
– Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja in izvajanja programa za usposabljanje (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije ...):
– najem prostora,
– honorar izvajalcu,
– oglaševanje,
– gradiva za udeležence,
– pisarniške in poštne storitve,
– stroški izvedbe strokovnih ekskurzij.
– Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se pomoč dodeli za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
– Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih se med upravičene stroške štejejo:
– stroški udeležbe,
– potni stroški,
– stroški publikacij,
– najemnine razstavnih prostorov,
– simbolične nagrade, podeljene v okviru tekmovanj do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
– Stroški publikacij, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji.
– Na področju storitev nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom se pomoč dodeli za:
– stroške dela najete delovne sile,
– stroške strojnih storitev.
Pomoč se ne dodeli:
– za že izvedene aktivnosti;
– za stroške za storitve, povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
– za tiste aktivnosti (na primer svetovanje), ki jih izvajajo javne službe in so financirane s strani državnega proračuna.
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 odstotkov upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
14. člen
(Kumulacija oziroma združevanje pomoči)
(1) Najvišji zneski državne pomoči iz 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v Uredbi 1857/2006/ES ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(2) V zvezi z istimi stroški se državna pomoč iz 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika ne sme kumulirati (v nadaljevanju: združevati) z drugo državno pomočjo po prvem odstavku 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali s finančnimi prispevki Republike Slovenije, vključno s tistimi iz drugega pododstavka prvega odstavka 88. člena Uredbe 1698/2005/ES, ali s finančnimi sredstvi Evropske unije v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo 1857/2006/ES.
(3) Državna pomoč iz 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika se ne sme združevati s pomočjo de minimis v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 35) glede na iste upravičene odhodke in naložbeni projekt, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo 1857/2006/ES in s tem pravilnikom.
(4) V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme združevati z državno pomočjo, če bi bila s takšnim združevanjem presežena intenzivnost pomoči, določena za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o izvzetju iz obveznosti priglasitve ali v odločbi, ki jo je sprejela Evropska komisija.
II B. POMOČI DE MINIMIS
15. člen
(Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah)
Namen:
Z ukrepom se prispeva k ustvarjanju pogojev in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizaciji poslovnih idej nosilcev in članov kmečkega gospodarstva. Občina podpira kmetijska gospodarstva, ki bodo obstoječo primarno dejavnost z zagonom in širjenjem dopolnilne dejavnosti dvignili, povečali konkurenčnost kmetije in zagotovili dodatni vir dohodka, kar bo dolgoročno vplivalo na obstoj primarne dejavnosti na kmetiji. Z ukrepom želi občina vzpodbuditi tudi konkurenčnost kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo ter z naložbami zagotoviti varnejše delo v gozdu.
Predmet podpore:
Podpore bodo dodeljene naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in širjenje že obstoječe dopolnilne dejavnosti:
– predelava kmetijskih pridelkov (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov,
– prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,
– turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost),
– dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic),
– pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov,
– storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem,
– izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,
– zbiranje in kompostiranje organskih snovi,
– druge dopolnilne dejavnosti.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenci morajo imeti registrirano dopolnilno dejavnost;
– upravičenci morajo imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Če le-tega še nimajo, ga morajo predložiti v 12 mesecih po odobritvi pomoči;
– upravičenec mora imeti v času oddaje vloge MID številko ter v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin. Za en ha primerljivih površin se po podatkih GERK štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin;
– naložba mora ustrezati veterinarsko sanitarnim, zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam;
– upravičenci morajo imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje – kjer je to potrebno);
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih v proces dela dopolnilne dejavnosti;
– po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev;
– dopolnilno dejavnost, za katero je upravičenec pridobil sredstva po tem pravilniku, mora upravičenec opravljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji.
Posebni pogoji upravičenosti:
– Upravičenci morajo predložiti mnenje kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti naložbe kadar je to potrebno.
– Za dopolnilno dejavnost predelava živil rastlinskega izvora morajo lastne surovine predstavljati najmanj 50 % količine potrebnih surovin, ostale pa izhajati od drugih kmetij.
– Za dopolnilno dejavnost predelava živil živalskega izvora morajo pri neposredni prodaji končnemu potrošniku lastne surovine predstavljati 100 % potrebnih surovin, v drugih primerih pa najmanj 50 % količine. Za dopolnilno dejavnost prodaja pridelkov in izdelkov kmetij mora vrednost prodaje lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov znašati najmanj 30 % celotne vrednosti prodaje na kmetiji. Za dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji – gostinska dejavnost se mora zagotoviti takšen obseg kmetijske dejavnosti, ki zagotavlja najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.
– Za dopolnilno dejavnost predelave medu mora končni prejemnik imeti ob času oddaje vloge v lasti vsaj 10 čebeljih družin.
– Za dopolnilno dejavnost predelava gozdnih sortimentov in za dopolnilno dejavnost pridobivanje energije iz biomase morajo lastne surovine predstavljati najmanj 20 % količine potrebnih surovin. Pri dopolnilni dejavnosti ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib mora biti vodno zemljišče sestavni del kmetije.
Upravičeni stroški vključujejo:
– gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin;
– nakup strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi, ki je nujno potrebna in neposredno povezana s tehnološkim postopkom in trženjem glede na vrsto dopolnilne dejavnosti;
– splošne stroške na področju izdatkov iz zgornjih točk: honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev (strokovnih in podjetniških), stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc.
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi;
– do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za ostala območja.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
16. člen
(Nove investicije za delo v gozdu)
Namen:
Z ukrepom se prispeva k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.
Predmet:
Podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v drugem pododstavku drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel;
– kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu;
– s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji.
Upravičeni stroški:
– gozdarski stroji in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci in zaščitna oprema za delo v gozdu …).
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi;
– do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za ostala območja.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
17. člen
(Nova znanja na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva)
Namen pomoči je podpirati usposabljanje, izobraževanje, prenos dobrih praks in novih znanj ter promocijo na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva, kar bo doprineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.
Predmet podpore:
– izobraževanje in usposabljanje kmetov s področja dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva,
– svetovalne storitve,
– organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih,
– publikacije, kot so katalogi in spletišča.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v tretjem pododstavku drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Izvajalci subvencioniranih storitev oziroma pomoči so opredeljeni v četrtem pododstavku drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– izvajalec pomoči mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem upravičencem in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če je izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč, mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev;
– izvajalec pomoči je dolžan za vsako usposabljanje/izobraževanje/svetovalno storitev/forum/tekmovanje/razstavo/sejem naročniku – občini predložiti seznam vseh udeležencev z naslednjimi obveznimi podatki: ime, priimek in naslov ter MID kmetijskega gospodarstva; udeleženci (upravičenci) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani.
Posebni pogoji upravičenosti:
– Pomoč se dodeli izvajalcem pomoči oziroma kmetijskim gospodarstvom.
– Za predstavitev v publikacijah, kot so katalogi ali spletišča, mora izvajalec zagotoviti, da material na kateremkoli mediju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih z določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo.
Upravičeni stroški:
– Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov s področja dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva se pomoč dodeli za:
– kritje stroškov organiziranja in izvajanja programa za usposabljanje (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije …):
– najem prostora,
– honorar izvajalcu,
– oglaševanje,
– gradiva za udeležence,
– pisarniške in poštne storitve,
– stroški izvedbe strokovnih ekskurzij;
– kritje stroškov izobraževanja/usposabljanja (tečaji, seminarji, krožki …).
– Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se pomoč dodeli za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
– Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih se med upravičene stroške štejejo:
– stroški udeležbe,
– potni stroški,
– stroški publikacij,
– najemnine razstavnih prostorov,
– simbolične nagrade, podeljene v okviru tekmovanj do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
– Stroški publikacij, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji.
Pomoč se ne dodeli:
– za stroške za storitve, povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
18. člen
(Sofinanciranje izgradnje ali rekonstrukcije gozdnih vlak)
Namen pomoči je podpora občine pri izgradnji in rekonstrukciji gozdnih vlak.
Predmet podpore: Sofinanciranje stroškov, ki nastanejo z izgradnjo ali rekonstrukcijo gozdnih vlak.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v petem pododstavku drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– kmetijska gospodarstva morajo biti vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev,
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.
Posebni pogoji upravičenosti:
Upravičenci morajo predložiti mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.
Upravičeni stroški so vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali rekonstrukcijo gozdne vlake.
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi;
– do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za ostala območja.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
19. člen
(Kumulacija oziroma združevanje pomoči)
Pri pomoči de minimis iz 15., 16., 17. in 18. člena tega pravilnika skupna vrednost pomoči, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. Izjema velja za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, kjer skupna pomoč de minimis ne sme presegati 100.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
II C. OSTALI UKREPI
20. člen
(Šolanje na poklicnih in srednješolskih ter višješolskih in visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programih (1. bolonjska stopnja) s področja kmetijstva in gozdarstva)
Namen pomoči:
Zagotoviti usposobljene kadre za delo v kmetijstvu in gozdarstvu.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v tretjem odstavku 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– dijak/študent mora imeti stalno bivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva.
Posebni pogoji upravičenosti:
– potrdilo vpisu;
– uspešno zaključeno šolanje v preteklem letu.
Bruto intenzivnost pomoči:
– do 400 EUR/dijaka/študenta (neto) v šolskem letu.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
21. člen
(Delovanje društev in njihovih združenj)
Namen pomoči:
Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. Z ukrepom se spodbuja delovanje društev in s tem se dolgoročno dvigne kvaliteto življenja na podeželju.
Predmet podpore:
Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v četrtem odstavku 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji upravičenosti:
– društva, registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine;
– sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev.
Posebni pogoji upravičenosti:
– odločba o vpisu v register društev;
– seznam vseh članov društva (ime in priimek ter naslov), na katerem so posebej označeni člani iz območja občine.
Upravičeni stroški:
– Materialni stroški za delovanje društev: najem prostora za delovanje društva, pisarniški material, poštne storitve, fotokopiranje, elektrika, telefon, internet, komunalne storitve, računovodske storitve, članarina – vključitev v razne zveze/združenja s področja kmetijstva in gozdarstva, naročnina na strokovno publikacijo (revije …) s področja kmetijstva in gozdarstva (1 izvod), izdajanje društvenega glasila, promocijski material, potni stroški ipd.;
– sofinanciranje strokovnega dela oziroma pomoči v društvu (plačilo tajnici …);
– sofinanciranje stroškov izvedbe občnega zbora, seje nadzornega ali upravnega odbora ipd. društva/združenja oziroma stroškov udeležbe na občnih zborih drugih društev/združenj.
Pomoč se ne dodeli za:
– izvajanje izobraževanj, usposabljanj, tečajev ipd.;
– sofinanciranje stroškov organiziranja raznih sejmov, razstav, delavnic, prireditev, kvizov, strokovnih ekskurzij ipd. oziroma stroški udeležbe na njih (vključno s potnimi stroški);
– sofinanciranje promocijskega materiala (reklamne majice …) za potrebe udeležbe članov društva na raznih sejmih, razstavah, delavnicah, prireditvah, kvizih, srečanjih, igrah, strokovnih ekskurzijah …;
– sofinanciranje stroškov srečanj članov društva;
– sofinanciranje stroškov izpolnjevanja vlog s strani javnih služb (npr. zavodov) za potrebe prijave društva na razpise;
– sofinanciranje stroškov nakupa priložnostnih daril za člane društva/združenja.
Bruto intenzivnost pomoči:
– višina sofinanciranja do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
22. člen
(Raziskovalne naloge)
Namen pomoči:
Vzpodbuditi kakovostne raziskovalne naloge s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja.
Upravičenci do pomoči so opredeljeni v petem odstavku 5. člena tega pravilnika.
Splošni pogoji:
– časovno definirana in finančno ovrednotena izdelava naloge.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave raziskovalnih nalog.
Bruto intenzivnost pomoči:
– višina sofinanciranja do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
Znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
III. POSTOPKI ZA DODELITEV POMOČI IN IZBOR UPRAVIČENCEV
23. člen
(Postopek za dodelitev pomoči)
(1) Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi letno izvedenega javnega razpisa, v katerem občina podrobneje določi kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev. Za izvedbo postopka župan imenuje komisijo.
(2) Občina poroča ministrstvu, pristojnemu za nadzor državnih pomoči, o višini dodeljenih sredstev po upravičencih in namenih, kot je to določeno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
24. člen
(Javni razpis)
(1) Javni razpis določi višino razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep, višino dodeljene pomoči za posamezen ukrep, kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev.
(2) Javni razpis je objavljen na krajevno običajen način in vsebuje:
– ime oziroma naziv in sedež občine, ki dodeljuje sredstva; pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
– predmet javnega razpisa,
– navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev,
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa,
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev,
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,
– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh,
– rok, v katerem bodo potencialni prejemniki – upravičenci obveščeni o izidu javnega razpisa,
– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo,
– druga obvezna določila, navedena v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(3) Če je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
25. člen
(Pregled in ocena vlog)
(1) Vloge, prispele na javni razpis, pregleda in oceni pristojni odbor.
(2) O pregledu in oceni vlog odbor sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
– kraj, datum in uro pregleda ter oceno vlog,
– imena članov odbora,
– seznam vlagateljev prispelih vlog,
– seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti,
– predlog upravičencev do pomoči po tem pravilniku in predlagana višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu,
– pripombe.
(3) Zapisnik podpišejo vsi člani odbora.
26. člen
(Odločitev o vlogah)
(1) Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku, ki je določen z javnim razpisom.
(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo.
(3) Na podlagi predloga odbora iz 25. člena tega pravilnika o vloženih zahtevkih odloči in izda sklep o dodelitvi sredstev direktor občinske uprave najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka.
(4) V sklepu o dodelitvi sredstev se opredeli namen, višino odobrenih sredstev in opravičljive stroške za posamezen ukrep.
(5) Zoper sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve. Pritožbo je potrebno poslati priporočeno po pošti na občino.
(6) Pristojni organ za pritožbe na II. stopnji je župan občine.
27. člen
(Sklepi in pogodba)
Na podlagi izdanih sklepov o dodelitvi sredstev občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.
28. člen
(Vračilo sredstev)
(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ali storitev ni izvršil v skladu s pogodbenimi določili, mora občini vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Natančni pogoji vrnitve sredstev, dodeljenih upravičencu, se določijo v pogodbi.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz tega pravilnika še 5 let po vračilu vseh nezakonito pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
IV. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(Začetek uporabe)
(1) Določbe 10., 11., 12. in 13. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati po objavi vpisne številke in povzetka podatkov zadevne sheme pomoči na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije, s čimer se šteje, da je shema pomoči objavljena v skladu z Uredbo 1857/2006/ES. Župan o tem objavi obvestilo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ta pravilnik se uporablja za programsko obdobje 2012–2013.
30. člen
(Začetek veljavnosti)
(1) Ta pravilnik začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 55/07).
Št. 330-002/2012-001
Gorenja vas, dne 19. aprila 2012
Župan
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Čadež l.r.