Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2012 z dne 27. 1. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2012 z dne 27. 1. 2012

Kazalo

239. Uredba o ureditvi trga z vinom, stran 460.

Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga z vinom
I. poglavje: VSEBINA
1. člen
(vsebina)
Ta uredba ureja ukrepe za ureditev trga z vinom, podporo vinarskemu sektorju za sejemske in promocijske dejavnosti na ciljnih trgih ter organizacije proizvajalcev vina za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo, dodeljeno v okviru nemškega alkoholnega monopola (UL L št. 346 z dne 30. 12. 2010, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1234/2007/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L št. 170 z dne 30. 6. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L št. 232 z dne 2. 9. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 555/2008/ES) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES).
2. člen
(splošne določbe)
(1) Za izvajanje te uredbe se uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) in registru kmetijskih gospodarstev.
(2) Vinsko leto po tej uredbi je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta.
(3) Za pridobitev sredstev po tej uredbi ni treba vložiti zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
II. poglavje: UKREPI ZA UREDITEV TRGA
3. člen
(financiranje ukrepov za ureditev trga)
Ukrepi za ureditev trga iz 4. do 18. člena te uredbe se izvajajo na podlagi petletnega podpornega programa, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v skladu s 103.k členom Uredbe 1234/2007/ES, in se v celoti financirajo iz sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, dodeljenih Republiki Sloveniji v skladu s prilogo Xb Uredbe 1234/2007/ES. Sredstva za ukrepe po tej uredbi se v posameznem proračunskem letu izplačajo do 15. oktobra.
1. Podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin
4. člen
(pogoji)
(1) Pridelovalci vinskega grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec), ki so vpisani v register, lahko v skladu s 103.q členom Uredbe 1234/2007/ES uveljavljajo podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin (v nadaljnjem besedilu: podpora za prestrukturiranje), ki vključuje:
– zamenjavo sort, spremembo lokacije vinogradov ali izboljšavo tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov, pri čemer mora biti pri nadomestitvi obstoječega vinograda ta starejši od desetih let, mlajši pa le, če je bil uničen zaradi posledic izrednih vremenskih pojavov ali naravne nesreče, ugotovljene v skladu s predpisom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ali
– zamenjavo sort s precepljanjem, če je izvedeno v vinogradu ali delu vinograda, ki ni mlajši kot pet let in starejši kot 20 let, na strnjeni površini iz druge alineje četrtega odstavka tega člena in s cepiči sort vinske trte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja, in izpolnjujejo zahteve predpisov, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin in zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Prestrukturiranje vinogradniških površin lahko vključuje enega ali več naslednjih ukrepov:
– priprava zemljišča,
– ureditev nasada v terasah,
– postavitev opore,
– posaditev cepljenk,
– navoz zemlje na pridelovalnem območju Kras,
– postavitev latnikov na pridelovalnem območju Kras,
– naprava ozkih teras,
– precepljanje.
(3) Podpora za prestrukturiranje se pridelovalcu dodeli za delež priznanih stroškov prestrukturiranja, pri čemer se upoštevajo stroški prestrukturiranja glede na težavnost obnove vinograda. Pri vinogradu, posajenem v skladu z dovoljenjem za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev, se upošteva tudi vrednost izpada dohodka v času, ko posajen vinograd še ne rodi. Stroški prestrukturiranja in vrednost izpada dohodka iz tega odstavka se izračunajo v skladu z 10. členom te uredbe. Prestrukturiranje vinograda se mora izvesti na način in najmanj v obsegu, navedenem v vlogi za podporo za prestrukturiranje iz 5. člena te uredbe, razen če ni s to uredbo določeno drugače.
(4) Podporo za prestrukturiranje lahko uveljavljajo pridelovalci, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ki:
– obdelujejo skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,85 ha vinogradov,
– prestrukturirajo strnjeno površino, veliko najmanj 0,1 ha, določeno v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES, in
– prestrukturirajo vinograd, za katerega je bilo izdano dovoljenje za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda ali na podlagi pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic, razen pri zamenjavi sort s precepljanjem.
(5) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka lahko podporo za prestrukturiranje uveljavljajo tudi pridelovalci, ki obdelujejo skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,6 ha vinogradov in:
– prestrukturirajo vinograd v vinorodnem okolišu Kras, Dolenjska, Bela krajina ali Prekmurje ali vinorodnem podokolišu Haloze, ali
– če je bil vinograd, ki je predmet prestrukturiranja, uničen zaradi naravne nesreče, ugotovljene v skladu s predpisom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.
(6) Če podporo za prestrukturiranje uveljavlja pridelovalec, ki je v preteklih petih letih izkrčil del ali vse vinograde zaradi odrejenega uničenja trt zaradi ugotovljene navzočnosti škodljivega organizma v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz prve alineje četrtega odstavka tega člena ali iz prejšnjega odstavka upošteva površina vinogradov, vpisana v register pred izkrčitvijo.
5. člen
(vloga)
(1) Pridelovalec, ki želi uveljavljati podporo za prestrukturiranje, pošlje med 1. oktobrom in 15. decembrom v vinskem letu, v katerem se začne izvajati prestrukturiranje, na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) vlogo za podporo za prestrukturiranje na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Če se v obstoječem vinogradu hkrati obnavljata ločena dela vinograda, za katera sta v register vpisana ločena GERK v obnovi v skladu s predpisom, ki ureja register (v nadaljnjem besedilu: GERK v obnovi), se za vsak del vinograda pripravi ločena vloga za podporo za prestrukturiranje. Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja le na delu vinograda, je sestavni del vloge za podporo za prestrukturiranje tudi skica z grafičnim prikazom vinograda z ustrezno označeno površino, na kateri se izvaja precepljanje, in navedbo števila trsov po sortah in letu sajenja, na katerih se izvaja precepljanje. Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja na ločenih strnjenih površinah istega vinograda, se za vsak del vinograda pripravi ločena vloga za podporo za prestrukturiranje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko vloga za podporo za prestrukturiranje vloži tudi za prestrukturiranje, izvedeno v preteklem vinskem letu, če ta podpora zanj še ni bila dodeljena.
(3) V vlogi za podporo za prestrukturiranje mora pridelovalec navesti tudi podatek o nameravanem uveljavljanju podpore za postavitev opore, ki jo lahko uveljavlja v vinskem letu vložitve vloge ali v naslednjih dveh vinskih letih. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo pri zamenjavi sort s precepljanjem.
(4) Če pridelovalec uveljavlja podporo za prestrukturiranje za vinograd, ki je bil uničen zaradi naravne nesreče, to navede v vlogi za podporo za prestrukturiranje. Agencija v postopku preveritve vloge preveri, ali vinograd, ki je predmet prestrukturiranja, leži na območju nastanka naravne nesreče, ugotovljenem v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč.
(5) Če pridelovalec uveljavlja podporo za prestrukturiranje za vinograd, ki je bil uničen zaradi posledic izrednih vremenskih pojavov, vlogi za podporo za prestrukturiranje priloži dokazilo o poškodovanosti vinograda (zapisnik zavarovalnice ali komisije za odpravo posledic škode).
6. člen
(vrednosti)
Vlada s sklepom vsako leto do 15. marca predpiše vrednosti, potrebne za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja in izpada dohodka, za vloge za podporo za prestrukturiranje, vložene v naslednjem vinskem letu, in sicer:
– tabelo za izračun stroškov prestrukturiranja na podlagi povprečja dejanskih kalkulativnih stroškov, pripravljenih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji,
– višino priznane vrednosti izpada dohodka, določeno na podlagi podatkov o povprečni doseženi ceni vina iz tržnoinformacijskega sistema in povprečnih kalkulativnih stroškov pridelave vina, pripravljenih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji, in
– najvišjo višino priznanih stroškov prestrukturiranja.
7. člen
(izjava)
(1) Pridelovalec, ki je vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje, pošlje na agencijo v istem vinskem letu med 1. aprilom in 15. junijem tudi izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Za izjave, vložene pred 1. aprilom, se šteje, da so vložene 1. aprila.
(2) Pridelovalec mora v izjavi iz prejšnjega odstavka navesti:
– da je prestrukturiranje zaključeno ali
– da je prestrukturiranje začel izvajati in bo na poziv agencije položil varščino v višini podpore.
(3) Če so ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje trsne cepljenke v vinogradu posajene, mora pridelovalec podatke o dejanskem stanju vinograda prijaviti v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(4) Če prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje še ni zaključeno, ga mora pridelovalec zaključiti do konca drugega vinskega leta po prejemu podpore za prestrukturiranje. V tem primeru mora po zaključku prestrukturiranja agenciji še enkrat predložiti izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje na obrazcu iz priloge 2 te uredbe.
(5) Zaradi naravnih nesreč, izrednih vremenskih pojavov ali ukrepov pristojnih organov zaradi bolezni in škodljivcev na vinski trti lahko agencija na zahtevo pridelovalca rok za zaključitev prestrukturiranja iz prejšnjega odstavka izjemoma podaljša, vendar največ za dve vinski leti. Pridelovalec mora zahtevo za podaljšanje roka zaključitve prestrukturiranja vložiti na agencijo pred iztekom drugega vinskega leta po prejemu podpore za prestrukturiranje.
(6) Če pridelovalec v vlogi za podporo za prestrukturiranje navede, da bo podporo za postavitev opore uveljavljal v naslednjih dveh vinskih letih po vložitvi vloge, mora po postavitvi opore agenciji še enkrat predložiti izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje na obrazcu iz priloge 2 te uredbe.
(7) Če je prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje zaključeno, razen v delu, ki se nanaša na postavitev opore, in se pridelovalec ob oddaji vloge za podporo za prestrukturiranje odloči, da bo podporo za postavitev opore uveljavljal v vinskem letu vložitve vloge, za ta del podpore položi varščino v višini podpore, ki ustreza postavitvi opore.
(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se varščina v primeru opore za latnik položi le v višini podpore, ki ustreza dodatku za oporo za latnik, če je osnovna opora že postavljena.
(9) Agencija pred odločitvijo o vlogah za podporo za prestrukturiranje k pologu varščine pozove vse pridelovalce, ki ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje prestrukturiranja še niso zaključili. V pozivu agencija določi znesek in rok za plačilo varščine, ki je pogoj za dodelitev podpore za prestrukturiranje.
(10) Varščina iz drugega, sedmega in osmega odstavka tega člena, namenjena zagotovitvi izvedbe prestrukturiranja, se vrne pridelovalcu po prejeti izjavi o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje in po zaključenem prestrukturiranju, kar ugotovi agencija z ogledom na kraju samem iz 8. člena te uredbe. Pri vračilu varščine se upoštevajo določbe drugega odstavka 9. člena Uredbe 555/2008/ES. Preostanek varščine agencija zaseže.
(11) Pri prestrukturiranju vinograda s cepljenkami kategorije bazni material pridelovalec izjavi iz prvega odstavka tega člena priloži kopijo prijave o nameri sajenja matičnega nasada, vložene v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje vinske trte.
8. člen
(ogled)
(1) Po prejemu izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz prejšnjega člena agencija opravi ogled na kraju samem, pri katerem v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES določi prestrukturirano površino, in o ogledu sestavi zapisnik. V primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena agencija opravi ogled šele po prejemu ponovne izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje.
(2) Pridelovalec mora agenciji v času, ki ga ta določi, omogočiti ogled iz prejšnjega odstavka. Ob ogledu prestrukturirane površine mora biti navzoč tudi pridelovalec, ki lahko za navzočnost pooblasti tudi drugo osebo. Če pridelovalec v času ogleda, ki ga določi agencija, ne zagotovi navzočnosti, ni upravičen do podpore za prestrukturiranje.
(3) Če se pri ogledu na kraju samem za posamezno prestrukturirano površino ugotovi odstopanje od površine vinograda, prijavljene v registru kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, agencija zapisnik iz tega člena in grafične podatke o izmeri prestrukturirane površine, vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu, v elektronski obliki pošlje pristojnim upravnim enotam, ki te podatke uporabijo za morebitne spremembe podatkov o površini in legi vinograda v registru kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(4) Pri zamenjavi sort s precepljanjem je sestavni del ogleda na kraju samem tudi preveritev etikete in potnega lista za kupljene cepiče, oziroma če se uporabijo lastni cepiči, zapisnika o pregledu vinograda, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte, opravi:
– organ za potrjevanje, ki ima javno pooblastilo za vodenje postopka uradne potrditve materiala za vegetativno razmnoževanje trte na podlagi zakona, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, (za certificirane cepiče) ali
– inšpektor, ki je v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, pristojen za uradne preglede standardnega materiala trte (za standardne cepiče).
(5) Pri prestrukturiranju vinograda s cepljenkami kategorije bazni material je sestavni del ogleda na kraju samem tudi preveritev etikete za bazni material, izdane v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte.
9. člen
(odločitev o podpori)
(1) Agencija vsako leto po prejemu izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje do 30. septembra odloči o vlogah za podporo za prestrukturiranje tako, da določi dokončno višino podpor glede na skupno višino sredstev za ta ukrep, ki jih ministrstvo določi v podpornem programu iz 103.k člena Uredbe 1234/2007/ES, priznane celotne stroške prestrukturiranja in dovoljen delež sofinanciranja v skladu s 103.q členom Uredbe 1234/2007/ES. Priznani celotni stroški prestrukturiranja se določijo kot vsota priznanih stroškov prestrukturiranja in vrednosti izpada dohodka za površino, določeno v zapisniku agencije iz prvega odstavka prejšnjega člena, ob upoštevanju morebitnega zvišanja podpore iz drugega odstavka tega člena.
(2) Če pridelovalec skupaj z obnovljeno površino obdeluje najmanj 3 ha vinogradov, se mu podpora za prestrukturiranje zviša za 10 %, kar ne velja pri uveljavljanju podpore za prestrukturiranje za zamenjavo sort s precepljanjem.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v primeru, da je glede na razpoložljiva sredstva dokončna višina podpor v posameznem letu nižja od 35 % priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja, dokončno višino podpore določi kot 35 % priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja, izplačilo podpore pa se izvede v dveh delih: prvi del do skupne višine sredstev, namenjenih za ta ukrep v tekočem letu, do 15. oktobra, preostanek pa po 15. oktobru tekočega leta, iz sredstev, namenjenih za ta ukrep v naslednjem letu, pri čemer se za ta sredstva zniža skupna višina sredstev za ta ukrep v naslednjem letu.
(4) Če je prestrukturirana površina večja od površine iz vloge za podporo za prestrukturiranje, se podpora dodeli le za površino, navedeno v vlogi za podporo.
(5) Šteje se, da je prestrukturiranje vinograda izvedeno v skladu s to uredbo tudi, če se v postopku dodeljevanja podpore za prestrukturiranje ugotovi, da je vinograd posajen s sortami vinske trte, ki so sicer različne od sort iz dovoljenja za obnovo vinograda, vendar so to sorte vinske trte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije.
(6) Če je prestrukturiranje vinograda zaključeno, vendar niso izvedeni vsi ukrepi, navedeni v vlogi za podporo za prestrukturiranje, agencija pri odločanju o podpori upošteva stroške dejansko izvedenih ukrepov v skladu z 10. členom te uredbe, določene za vinsko leto vložitve vloge za podporo.
(7) Če se v času od oddaje vloge za podporo za prestrukturiranje do oddaje izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje spremeni pridelovalec, ki prestrukturira vinograd, mora novi pridelovalec ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje o tej spremembi obvestiti agencijo. K obvestilu o spremembi mora biti priloženo tudi soglasje pridelovalca, ki je vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje, razen v primeru smrti pridelovalca, ko novi pridelovalec dokaže pravico do obdelave zemljišča, ki je predmet obnove, z vpisom tega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev.
10. člen
(stroški prestrukturiranja in vrednost izpada dohodka)
(1) Višina priznanih stroškov prestrukturiranja iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi kot višina stroškov na hektar prestrukturiranega vinograda, z upoštevanjem tabele za izračun stroškov prestrukturiranja iz prve alineje 6. člena te uredbe in nagiba GERK v obnovi pred izvedenim prestrukturiranjem, dobljenega na podlagi podatkov digitalnega modela reliefa. Izračuna se kot seštevek vrednosti iz navedene tabele, dobljenih na podlagi podatkov o dejansko izvedenih ukrepih iz zapisnika v skladu z 8. členom te uredbe.
(2) Priznani stroški prestrukturiranja na hektar ne morejo preseči višine, predpisane v skladu s tretjo alinejo 6. člena te uredbe.
(3) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi z upoštevanjem predvidenega dohodka v treh letih po posaditvi oziroma v dveh letih po precepljanju. Izračuna se kot zmnožek priznane vrednosti izpada dohodka iz druge alineje 6. člena te uredbe in površine, za katero se uveljavlja izpad dohodka.
(4) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prejšnjega odstavka se pridelovalcu prizna, če je zadnja tri leta pred odločitvijo o podpori za prestrukturiranje v register redno prijavljal letni pridelek grozdja. Površina, ki se upošteva pri izračunu vrednosti izpada dohodka, je površina izkrčenega vinograda, ki je vpisan v register in je predmet prestrukturiranja, ali površina upravičena do podpore, če je ta manjša od površine izkrčenega vinograda.
2. Podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav
11. člen
(pogoji)
(1) V skladu s 103.p členom Uredbe 1234/2007/ES se za povečanje konkurenčnosti vina s poreklom iz Evropske unije na trgih tretjih držav uvede podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav za naslednje dejavnosti:
– objava oglasov v medijih (tiskani, televizijski, radijski, internetni),
– izdelava reklamnega gradiva za prodor na trge tretjih držav,
– udeležba na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih dogodkih,
– izdelava raziskav trga tretjih držav,
– organizacija seminarjev za novinarje, uvoznike, strokovno javnost in potrošnike tretjih držav.
(2) Podpora iz prejšnjega odstavka se dodeli za povrnitev upravičenih stroškov v zvezi z zasnovo, izvedbo in objavo posamezne dejavnosti. Davek na dodano vrednost se ne šteje za upravičeni strošek.
(3) Promocija vina na trgih tretjih držav se mora nanašati na kakovostno ali namizno vino z oznako porekla, pridelano v Republiki Sloveniji, na prikaz značilnosti vinorodnih območij Republike Slovenije in sort grozdja, pridelanega v Republiki Sloveniji, ter na povezave tega vina s kulinariko, vinsko arhitekturo ali vinskim turizmom. Oznaka porekla vina mora biti del promocijske dejavnosti.
(4) Upravičenci do podpore za promocijo vina na trgih tretjih držav iz tega člena so:
– pridelovalci, vpisani v register, ki letno pridelajo najmanj 30 000 litrov vina, ali
– združenja pridelovalcev, vpisanih v register, ki so pravne osebe in združujejo najmanj pet pridelovalcev, s skupno letno pridelavo najmanj 75 000 litrov vina.
(5) Pri ugotavljanju količine vina iz prejšnjega odstavka se upošteva povprečje v register prijavljene količine vina zadnjih treh let pred oddajo predloga programa za promocijo.
12. člen
(javni poziv)
(1) Ministrstvo v sodelovanju z agencijo pripravi in na svoji spletni strani vsako leto objavi javni poziv za zbiranje programov za promocijo vina na trgih tretjih držav. Programi se vložijo na agencijo najpozneje do 31. marca v letu začetka izvajanja programa na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Programi promocije se lahko nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v enem, dveh ali treh zaporednih vinskih letih.
(2) V javnem pozivu se objavijo:
– podrobnejša vsebina programa promocije,
– podrobnejši upravičeni stroški za izvedene dejavnosti in
– podrobnejša merila za ocenitev programov promocije, ki vključujejo predvsem vrsto načrtovanih dejavnosti in njihovo usklajenost z zadanim ciljem, ciljno skupino, ki so ji namenjene promocijske dejavnosti, obseg pridelave vina, raziskanost trga tretje države, ki zagotavlja ciljno usmerjene dejavnosti in tako večjo verjetnost uspeha programa, ter trajanje programa za promocijo na določenem trgu.
(3) Programe za promocijo vina na trgih tretjih držav, prispele na agencijo, preuči in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje direktor agencije. Komisijo sestavljata najmanj dva predstavnika agencije in najmanj en predstavnik ministrstva. Komisija oceni prispele programe na podlagi meril za ocenitev programov promocije iz tretje alineje prejšnjega odstavka in odobri tiste programe, ki dosežejo najmanj 70?% % od najvišjega števila možnih točk.
(4) Višina podpore znaša do 50?% % upravičenih stroškov in se določi glede na razpoložljiva sredstva za ta ukrep.
(5) O ustreznosti programa za promocijo vina na trgih tretjih držav in višini sredstev za odobrene programe odloči agencija najpozneje do 31. julija v letu vložitve programa.
(6) Če je upravičenec že tri leta prejemal podporo za promocijo vina na trgih tretjih držav in jo v skladu s točko (d) prvega odstavka 4. člena Uredbe 555/2008/ES želi prejemati še v obdobju, ki ni daljše od dveh let, mora kot sestavni del predloga programa predložiti tudi analizo rezultatov že izvedenih dejavnosti, za katere je bila upravičencu dodeljena podpora na podlagi odobrenih programov za promocijo vina v tej tretji državi. Za izvedbo točke (e) prvega odstavka 5. člena Uredbe 555/2008/ES komisija iz tretjega odstavka tega člena preuči analizo rezultatov in o njej poda mnenje, ki se upošteva pri odločitvi o ustreznosti programa iz prejšnjega odstavka.
(7) Če se po prejemu odločbe iz petega odstavka tega člena dejavnosti iz odobrenega programa spremenijo, mora upravičenec o tem obvestiti agencijo najmanj 30 dni pred pričetkom izvajanja posamezne dejavnosti. Sprememba dejavnosti ne sme vplivati na višino sredstev, dodeljenih z navedeno odločbo. O ustreznosti spremembe programa odloči agencija.
13. člen
(dodelitev podpore)
(1) Upravičenec uveljavlja podporo za promocijo vina na trgih tretjih držav na podlagi zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa, ki jih na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, vloži na agencijo v naslednjih rokih:
– med 1. in 20. aprilom za dejavnosti, izvedene med 1. avgustom preteklega in 31. marcem tekočega leta, in
– med 20. julijem in 5. avgustom za dejavnosti, izvedene med 1. aprilom in 31. julijem tekočega leta.
(2) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti poročilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški v zahtevku, in kopije računov za upravičene stroške, ki se glasijo na upravičenca in na katere se nanaša zahtevek, skupaj z dokazili o plačilu računov. Podrobnejšo vsebino poročila določi ministrstvo v javnem pozivu iz prejšnjega člena.
(3) Skupni znesek podpore, izračunane ob upoštevanju vseh upravičenih stroškov vloženih zahtevkov upravičenca na podlagi odobrenega programa, mora znašati najmanj 80 % z odločbo odobrenih sredstev za zadevno vinsko leto. Če je skupni znesek podpore nižji, agencija zavrne zahtevke za povrnitev upravičenih stroškov, vložene na podlagi istega programa v naslednjem letu. Če je skupni znesek podpore nižji od 60 %, agencija zavrne zahtevek, o katerem še ni bilo odločeno, upravičenec pa mora vrniti vsa že pridobljena sredstva na podlagi odobrenega programa za zadevno vinsko leto, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od dneva vročitve odločbe o vračilu sredstev.
(4) Ne glede na določbo drugega stavka prejšnjega odstavka agencija odobri zahtevke, vložene na podlagi istega večletnega programa v letu, ki sledi zavrnitvi zahtevkov iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni ostali pogoji iz te uredbe.
(5) Določbe tretjega odstavka tega člena se ne uporabijo v primeru, če upravičenec pisno obvesti agencijo, da odstopa od programa, odobrenega z odločbo. Če upravičenec o odstopu obvesti agencijo do 15. marca, se obvestilo upošteva za tekoče vinsko leto in v primeru večletnega programa za naslednja vinska leta. Upravičenec v teh vinskih letih ne more uveljavljati z odločbo dodeljenih nepovratnih sredstev za ta program.
14. člen
(nadzor in dokumentacija)
(1) Nadzor nad izvajanjem programov promocije vina na trgih tretjih držav opravlja agencija tako, da preveri resničnost dejstev, navedenih v programu in na zahtevku za podporo, verodostojnost listin, priloženih vlogi za podporo, in skladnost izvedbe programa z odobrenim programom. Nadzor iz prejšnjega stavka lahko agencija opravi tudi na kraju samem.
(2) Upravičenci, ki pridobijo sredstva za promocijo vina na trgih tretjih držav, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izplačilo sredstev, hraniti še najmanj pet let od datuma izplačila zadnjega zneska iz odločbe.
3. Podpora za zeleno trgatev
15. člen
(pogoji)
(1) Z namenom uravnavanja ponudbe in povpraševanja na trgu z vinom lahko v skladu s 103.r členom Uredbe 1234/2007/ES v posameznem letu uveljavljajo podporo za zeleno trgatev pridelovalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– obdelujejo najmanj 8 ha vinogradov in izvajajo zeleno trgatev na najmanj 10 % površin vinogradov, ki jih obdelujejo,
– v registru imajo v letu pred letom uveljavljanja podpore prijavljene zaloge vina v količini najmanj 70 % povprečnega v register prijavljenega pridelka vina pridelovalca zadnjih treh let.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko podporo za zeleno trgatev uveljavljajo tudi pridelovalci, ki imajo s pravnimi osebami, ki izpolnjujejo pogoj iz druge alineje prejšnjega odstavka, sklenjene pogodbe o oddaji grozdja.
(3) Najmanjša strnjena površina, določena v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES, na kateri se lahko uveljavlja podpora za zeleno trgatev, znaša 0,1 ha in ne sme biti na več kot 10 % površine zasajena s trsi, mlajšimi od štirih let. Vinogradi, na katerih se uveljavlja podpora za zeleno trgatev, morajo biti tudi v letu uveljavljanja podpore ustrezno vzdrževani, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. V primeru izvedbe zelene trgatve s kemičnimi sredstvi se lahko uporabljajo le sredstva, registrirana za ta namen v skladu z zakonom, ki ureja fitofarmacevtska sredstva. Uporaba teh sredstev ne sme negativno vplivati na okolje, kar pridelovalec dokazuje z evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja fitofarmacevtska sredstva.
16. člen
(višina podpore)
(1) Višina podpore za zeleno trgatev znaša 50 % vsote neposrednih stroškov zaradi odstranitve grozdov in izgube dohodka zaradi odstranitve grozdov. Ministrstvo vsako leto do 20. aprila na svoji spletni strani objavi višino neposrednih stroškov zaradi odstranitve grozdov in izgube dohodka zaradi odstranitve grozdov, ki se upošteva pri določitvi višine podpore v tekočem letu.
(2) Pri določitvi višine podpore se upoštevajo:
– neposredni stroški izvedbe zelene trgatve glede na uporabljeno metodo, pripravljeni v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji,
– dohodek pridelave vina, določen v povprečnih kalkulativnih stroških pridelave vina, pripravljenih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji, in
– povprečen hektarski pridelek zadnjih treh let iz registra.
17. člen
(vloga)
(1) Vlogo za dodelitev podpore za zeleno trgatev se vloži na agencijo med 20. in 30. aprilom v letu izvedbe zelene trgatve na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Agencija popolne vloge obravnava po vrstnem redu njihove oddaje do porabe razpoložljivih sredstev, predvidenih za podporo za zeleno trgatev v podpornem programu iz 3. člena te uredbe. Največja višina podpore za zeleno trgatev, ki jo lahko v posameznem letu prejme pridelovalec, znaša 100.000 eurov.
(2) Vrstni red oddaje popolnih vlog se določi po datumu in uri, ki sta razvidna iz priporočene pošiljke. Za vloge, vložene pred 20. aprilom, se šteje, da so vložene 20. aprila ob 00:00. Če ura oddaje pošiljke ni razvidna, se kot čas oddaje upošteva ura 23:59. Če je več pošiljk, pri katerih ura oddaje ni razvidna, ali pošiljk z istim datumom in uro oddaje, njihov vrstni red določi agencija z žrebom in o tem sestavi zapisnik.
(3) Agencija do 25. maja na svoji spletni strani objavi vrstni red oddaje popolnih vlog, vključno s podatkom o predvidenih prejemnikih podpor glede na razpoložljiva sredstva.
18. člen
(izvedba, kontrola in odločitev o podpori)
(1) Zelena trgatev mora biti v celoti izvedena do 15. junija.
(2) Agencija opravi kontrolo na kraju samem po izvedeni zeleni trgatvi, pri kateri poleg nadzora iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 555/2008/ES v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES določi tudi površino, upravičeno do podpore. Agencija lahko opravi kontrolo na kraju samem tudi med izvedbo ukrepa zelene trgatve.
(3) Agencija odloči o podpori do 15. septembra v letu oddaje vloge. Vloge za podporo za zeleno trgatev, za katere sredstev zmanjka, agencija zavrne. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se vloga za podporo za zeleno trgatev, za katero razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev podpore v celoti, lahko odobri le za del površine, do višine razpoložljivih sredstev, če se pridelovalec s tem strinja.
(4) Pridelovalec je dolžan še pet let po izvedbi zelene trgatve hraniti dokazila o stroških za izvedbo zelene trgatve, iz katerih je razvidna uporabljena metoda izvedbe zelene trgatve, in jih na zahtevo agencije predložiti na vpogled.
4. Umik stranskih proizvodov
19. člen
(umik stranskih proizvodov)
(1) Zaradi preprečevanja presežka pridelka in izplena se tropine in droži umaknejo pod nadzorom v skladu z določili 22. člena Uredbe 555/2008/ES. Pri tem morajo tropine in droži vsebovati najmanj 0,5 vol. % alkohola.
(2) Če se v postopku pridelave grozdja in vina prekorači predpisani hektarski pridelek grozdja oziroma izplen stiskanja grozdja tako, da se preseže 14 000 litrov vina na hektar, ali če tropine in droži vsebujejo manj kot 0,5 vol. % alkohola, mora pridelovalec količino vina, ki predstavlja razliko med dejansko dobljeno količino grozdja oziroma vina in največjo dovoljeno količino grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: presežna količina), obvezno destilirati.
(3) Zavezanec za obvezno destilacijo vina je pridelovalec grozdja in vina iz prejšnjega odstavka, ki prekorači predpisani hektarski pridelek oziroma predpisani izplen, ali pridelovalec vina, ki od pridelovalca grozdja odkupi in prijavi v register pridelek s presežno količino.
(4) Destilacijo presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina izvesti na svoj račun, najpozneje en mesec po prijavi pridelka v register.
(5) O datumu in kraju destilacije presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo najmanj deset dni prej. O izvedbi destilacije naredi kmetijski inšpektor zapisnik, iz katerega so razvidni podatki o vinogradu, v katerem je bil pridelek presežen, o količinah pridelka in o presežnih količinah. Zapisnik kmetijskega inšpektorja zavezanec za obvezno destilacijo vina predloži ob prijavi ustreznega zmanjšanja pridelka v registru, kar je pogoj za trženje drugega pridelka tega pridelovalca. Do ustreznega zmanjšanja prijave pridelka pooblaščena organizacija za oceno vina ne sme izdati odločbe o ocenitvi katerega koli njegovega pridelka.
(6) Zavezanec za obvezno destilacijo vina mora destilat, pridobljen v skladu s tem členom, hraniti še najmanj dve leti po njeni izvedbi.
III. poglavje: PODPORA VINARSKEMU SEKTORJU ZA SEJEMSKE IN PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI NA CILJNIH TRGIH
20. člen
(uporabljeni izrazi)
V tem poglavju imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
– podjetje pomeni podjetje, kakor je opredeljeno v 1. členu priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES);
– mikro, mala in srednje velika podjetja so mikro, mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v 2. členu priloge I Uredbe 800/2008/ES;
– novo tržišče za določeno vino posameznega pridelovalca pomeni natančno opredeljeno tržišče, na katerem vina tega pridelovalca, ki je predmet prodaje, še ni. Vino, ki je predmet prodaje, se mora glede bistvenih značilnosti (sorta, blagovna znamka oziroma tehnologija pridelave) razlikovati od vin istega pridelovalca, ki se že prodajajo na območju novega tržišča;
– uvajanje vina na novem tržišču pomeni dejavnosti, ki se izvajajo, da se na novem tržišču začne prodaja določenega vina posameznega pridelovalca;
– enotna podoba pomeni najmanj uporabo enotne promocijske oznake, ki označuje državo porekla vina in se pojavlja na vseh predstavitvenih materialih in prostorih;
– podjetje v težavah pomeni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2).
21. člen
(vrste in oblika pomoči)
(1) Za uresničitev ciljev kmetijske politike ter zagotavljanje možnosti za razvoj in prilagajanje razmeram na trgu ministrstvo zagotovi upravičencem iz 23. člena te uredbe sredstva za naslednje vrste pomoči:
– pomoč za sodelovanje na specializiranih sejmih Prowein v Dusseldorfu, Nemčija, LIWF v Londonu, Velika Britanija, in Vinitaly v Veroni, Italija (v nadaljnjem besedilu: sodelovanje na sejmih),
– pomoč za promocijske dejavnosti na trgih Velike Britanije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga ter
– pomoč za svetovanje zaradi uvajanja vina na novem tržišču oziroma svetovanje iz enologije in izobraževanje.
(2) Pomoč iz tega poglavja se dodeli kot pomoč de minimis na podlagi Uredbe 1998/2006/ES.
22. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški sodelovanja na sejmih iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena so:
– stroški najema oziroma zakupa sejemskega prostora za stojnico oziroma razstavnih površin, vključno s stroški kotizacije, stroški zavarovalnine za čas sodelovanja na sejmu in stroški navedbe v skupnem katalogu,
– stroški oblikovanja stojnice, njene izdelave, postavitve in podiranja, stroški prevoza stojnice na sejem in nazaj, stroški njenega upravljanja (energija, ogrevanje in voda), najem preprog, pohištva in opreme, stroški čiščenja, stroški priključitve in uporabe telefona ali interneta, stroški najema kozarcev, tehničnih pripomočkov za predstavitev (zasloni, računalniki, projektorji in podobno), stroški nabave ledu za hlajenje vina, stroški ravnanja z odpadki, stroški parkiranja na sejemskem parkirišču, stroški prevoza sejemskih eksponatov in sejemskega materiala, prevoza nazaj in zavarovanja med prevozom ter okoljske takse,
– stroški nastanitve oziroma prevoza s sredstvi javnega prometa oseb, redno zaposlenih pri upravičencu, oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva zaradi sodelovanja na sejmu, za največ tri osebe, in sicer nastanitveni stroški med sejmom ter za največ en dan pred začetkom in po koncu sejma, ki se priznajo do višine največ 150 EUR/dan/osebo, ter stroški letalske vozovnice za ekonomski razred (eno potovanje/osebo/sejem) ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda ali vozovnice za potovanje z drugim javnim prevozom, razen s taksijem,
– stroški dela pomožnega osebja v zvezi s postavitvijo in ureditvijo sejemskega prostora ter v zvezi s sodelovanjem oziroma predstavljanjem na sejmu, ki se priznajo do višine največ 12 EUR/uro/osebo,
– stroški najema dodatnih prostorov za izvedbo vzporednih predstavitvenih dogodkov, ki so običajne dejavnosti sodelovanja na sejmih,
– stroški dela oseb iz tretje alineje tega odstavka za redno zaposlene pri upravičencu, oziroma za nosilce in člane kmetijskega gospodarstva na sejmu, ki nastanejo v času sodelovanja upravičenca na sejmu. Stroški se priznajo za največ tri osebe, in sicer za povprečno največ 12 ur/dan do višine največ 12 EUR/uro/osebo,
– potni stroški največ treh oseb iz tretje alineje tega odstavka, redno zaposlenih pri upravičencu, oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva v zvezi s prisotnostjo na sejmu, ki zajemajo kilometrino, cestnino in parkirnino do višine dejansko plačanih stroškov (parkirnina in cestnina) ali do višine, ki se kot povračilo stroškov za službena potovanja ne všteva v davčno osnovo na podlagi predpisa o višini povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (kilometrina). Pri izračunu kilometrine se upošteva razdalja, ki je običajna med dvema krajema.
(2) Upravičeni stroški za promocijske dejavnosti iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena so:
– stroški objav v specializiranih vinskih medijih (v nadaljnjem besedilu: objave v medijih), ki vključujejo idejno zasnovo in produkcijo, zakup medijskega prostora, honorarje za pripravo besedil, stroške nastanitve avtorja objave v Republiki Sloveniji in njegove potne stroške, ki se določijo v skladu z omejitvami iz tretje in sedme alineje prejšnjega odstavka,
– stroški izvedbe predstavitev vin za trgovce, novinarje, gostince ali strokovno javnost (v nadaljnjem besedilu: predstavitve vin), ki vključujejo najem prostorov za izvedbo promocijskih dejavnosti, izdelavo kataloga vin in stroške nastanitve oziroma prevoza, določene v skladu z omejitvami iz tretje in sedme alineje prejšnjega odstavka,
– stroški tržnih raziskav zaradi uvajanja vina na novem tržišču (v nadaljnjem besedilu: tržne raziskave), ki vključujejo plačilo dela avtorju raziskave.
(3) Upravičeni stroški svetovanja zaradi uvajanja vina na novem tržišču oziroma svetovanja iz enologije iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: svetovanje) so:
– plačilo svetovalcu, ki ima znanje o zadevnem tržišču, za opravljeno svetovanje,
– stroški nastanitve svetovalca med opravljanjem svetovanja in za največ en dan pred začetkom in po koncu svetovanja, ki se priznajo do višine največ 150 EUR/dan/osebo,
– stroški prevoza svetovalca zaradi izvedbe svetovanja, in sicer letalske vozovnice za ekonomski razred ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda in stroški prevoza svetovalca s sredstvi javnega prometa med opravljanjem svetovanja od mesta nastanitve do kraja svetovanja, razen s taksijem.
(4) Upravičeni stroški izobraževanja iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje) redno zaposlenih pri upravičencu oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva glede tehnologije pridelave vina, izboljšanja kakovosti vina in trženja vina so:
– plačilo tečaja, šolnine oziroma kotizacije,
– stroški namestitve med potekom izobraževanja in za največ en dan pred začetkom in po koncu izobraževanja, ki se priznajo do višine 150 EUR/dan/osebo,
– stroški prevoza zaradi udeležbe na izobraževanju, in sicer letalske vozovnice za ekonomski razred (eno potovanje/osebo/izobraževanje) ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda in stroški prevoza s sredstvi javnega prometa med opravljanjem izobraževanja od mesta nastanitve do kraja izobraževanja, razen s taksijem.
(5) Pomoč iz tega poglavja se dodeli le za sodelovanje na sejmih, pri katerih upravičenci na skupnem prostoru uporabljajo enotno podobo, in za promocijske dejavnosti iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena, pri katerih upravičenci uporabljajo enotno podobo. Uporaba enotne podobe je obvezna tudi, če se posameznega dogodka udeleži le en upravičenec.
(6) Če upravičenci iz 23. člena te uredbe sodelujejo na istem sejmu ali skupaj izvajajo promocijske dejavnosti, se lahko eden ali več istih stroškov iz prve, druge, četrte oziroma pete alineje prvega odstavka tega člena oziroma iz drugega odstavka tega člena nanaša na več upravičencev, pri čemer lahko:
– eden izmed upravičencev zahteva plačilo pomoči za celotni skupni strošek ali
– vsak izmed upravičencev zahteva plačilo pomoči za svoj del stroškov.
(7) Če podjetje, na katerega se glasi račun za celotni skupni strošek, izda račune posameznim upravičencem za plačilo njihovega dela stroška, lahko vsak upravičenec vloži zahtevek le za svoj del stroškov, vsota teh stroškov iz njihovih zahtevkov pa ne sme presegati zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek. Če ga presega, se upravičeni strošek vsakemu upravičencu sorazmerno zniža, tako da skupna vsota tako znižanih stroškov ne presega zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek.
(8) Stroški iz prvega do četrtega odstavka tega člena se lahko nanašajo izključno na dejavnosti, povezane z vinom.
(9) Pomoč iz tega poglavja se lahko dodeli za stroške iz prvega do četrtega odstavka tega člena, ki so nastali v letu, v katerem se vlaga zahtevek, oziroma v letu, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, za katere je bilo dokazilo iz petega in šestega odstavka 26. člena te uredbe izdano med 1. junijem leta, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, in 31. majem leta, v katerem se vlaga zahtevek.
(10) Davek na dodano vrednost in vino ali drugi kmetijski proizvodi se ne štejejo za upravičeni strošek na podlagi tega poglavja.
(11) Stroški iz tretje, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena, stroški iz druge alineje drugega odstavka tega člena in stroški iz četrtega odstavka tega člena, ki se nanašajo na nosilca oziroma člane kmetijskega gospodarstva oziroma na redno zaposlene pri upravičencu, so upravičeni le, če so nastali v času, ko je zadevna oseba imela status nosilca oziroma člana kmetijskega gospodarstva oziroma je bila redno zaposlena pri upravičencu.
(12) Ne glede na določbo devetega odstavka tega člena se v primeru, ko upravičenec vnaprej plača del ali celotne stroške iz tega člena, pomoč iz tega poglavja lahko dodeli le za stroške iz prvega do četrtega odstavka tega člena, za katere je bilo dokazilo o vnaprejšnjem plačilu izdano največ 18 mesecev pred vložitvijo zahtevka.
23. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenec do pomoči iz tega poglavja je podjetje, ki je:
a) gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali zadruga v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, s sedežem v Republiki Sloveniji, vpisana v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino;
b) kmetijsko gospodarstvo, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo, izpolnjuje še naslednje pogoje:
– je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,
– njegov nosilec je vpisan v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino,
– povprečna letna v register prijavljena količina vina v zadnjih treh letih pred letom oddaje zahtevka iz 26. člena te uredbe znaša najmanj 20 000 litrov, razen pri kmetijskem gospodarstvu, ki prideluje tudi vino iz ekološko pridelanega grozdja ali vrhunska vina posebnih kakovosti, pri katerem mora povprečna letna v register prijavljena količina vina v zadnjih treh letih pred letom oddaje zahtevka iz 26. člena te uredbe znašati najmanj 10 000 litrov; ali
c) podjetje, ki je gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji in ni vpisano v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino, če je imelo pred 1. januarjem leta, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, in na dan oddaje zahtevka iz 26. člena te uredbe med družbeniki, ki imajo v njem poslovne deleže, najmanj štiri gospodarske družbe oziroma zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma posameznike, vpisane v register kot pridelovalci, ki pridelujejo in stekleničijo vino.
(2) Za potrebe tega člena se šteje, da je vino pridelano iz ekološko pridelanega grozdja, če je pridelano iz grozdja, pridelanega na kmetijskem gospodarstvu, ki je prijavljeno v kontrolo ekološke pridelave grozdja pooblaščeni organizaciji za kontrolo najpozneje do 1. januarja v letu pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, in je neprekinjeno vključeno v kontrolo do vložitve zahtevka.
(3) Za potrebe tega člena se šteje, da kmetijsko gospodarstvo prideluje vrhunska vina posebnih kakovosti, če ta predstavljajo najmanj 30 % količine vina, prijavljene v register.
24. člen
(višina pomoči)
(1) Za določitev višine pomoči iz tega poglavja se uporabijo določbe Uredbe 1998/2006/ES.
(2) Pomoč iz tega poglavja se dodeli posameznemu upravičencu do višine, ki skupaj z vsemi sredstvi, dodeljenimi upravičencu iz naslova katere koli pomoči de minimis, v obdobju zadnjih treh proračunskih let ne presega 200.000 eurov bruto zneska oziroma, če podjetje deluje v cestnoprometnem sektorju, ne presega 100.000 eurov bruto zneska.
(3) Izplačana pomoč v skladu s tem poglavjem lahko znaša:
– do 80 % priznane vrednosti stroškov za sodelovanje na sejmih, objave v medijih, predstavitve vin in izobraževanje,
– do 50 % priznane vrednosti stroškov za tržne raziskave in svetovanje.
25. člen
(pogoji za pridobitev pomoči)
(1) Pomoč iz tega poglavja se dodeli, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v tej uredbi in Uredbi 1998/2006/ES.
(2) Upravičenec iz prvega odstavka 23. člena te uredbe mora imeti na podlagi evidence Davčne uprave Republike Slovenije plačane vse davke in druge obvezne dajatve.
26. člen
(postopek in dodelitev sredstev)
(1) Pomoč iz tega poglavja se dodeli na podlagi zahtevka in dokazil, ki jih upravičenec iz prvega odstavka 23. člena te uredbe vloži na agencijo. Zahtevek in dokazila morajo biti speti ali vloženi v mapo po posameznih dejavnostih in vrstnem redu dokazil iz zahtevka.
(2) Rok za vlaganje zahtevkov iz prejšnjega odstavka je od 1. do 5. junija.
(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega člena se vloži na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Zahtevku je treba priložiti tudi:
– izjave, ki so kot priloga 7 sestavni del te uredbe,
– izjavo o številu zaposlenih v podjetju iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe, če gre za podjetja iz točke a) prvega odstavka 23. člena te uredbe,
– izjavo gospodarske družbe o njenih družbenikih iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe, če zahtevek vloži gospodarska družba iz točke c) prvega odstavka 23. člena te uredbe,
– izjavo upravičencev o sodelovanju na sejmu oziroma skupnem izvajanju drugih dejavnosti v primeru iz šestega odstavka 22. člena te uredbe,
– fotokopije plačanih računov, ki se glasijo na ime upravičenca oziroma na nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki je upravičenec, in dokazila o plačilu teh računov,
– fotokopije plačanih vozovnic za javni prevoz,
– fotokopije potnih nalogov ter dokazil o plačilu cestnin in parkirnin, če gre za upravičene stroške iz sedme alineje prvega odstavka 22. člena te uredbe,
– fotokopijo računa, ki se neposredno nanaša na celotni skupni strošek, če gre za zahtevke iz šestega odstavka 22. člena te uredbe, podjetje, na katerega se glasi račun za celotni skupni strošek, pa mora predložiti tudi seznam vseh podjetij, ki jim je izstavilo račun za plačilo njihovega dela stroškov, z zneski teh računov,
– fotokopije plačanih letalskih vozovnic oziroma plačanih elektronskih letalskih vozovnic,
– fotografijo razstavnega prostora, s katere je razvidna enotna podoba,
– originalno dokazilo pristojnega davčnega organa, da ima upravičenec poravnane vse obveznosti iz naslova davkov in drugih obveznih dajatev, ki ni starejše od 30 dni od datuma vložitve zahtevka, ali pisno dovoljenje upravičenca, da lahko agencija neposredno od pristojnega davčnega organa pridobi podatke, ali ima upravičenec poravnane obveznosti iz naslova davkov in drugih obveznih dajatev, ki se priloži na obrazcu, ki ga agencija objavi na svojih spletnih straneh. Agencija je dolžna ravnati s podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pomoč za povrnitev stroškov iz šeste in sedme alineje prvega odstavka 22. člena te uredbe dodeli na podlagi upravičenčevega obračuna teh stroškov, ki se morajo ujemati z dokazili o udeležbi na sejmu, kot so dokazila o prevoznih stroških, namestitvi in podobno.
(6) Če upravičenec vnaprej plača del ali celotne stroške iz prvega do četrtega odstavka 22. člena te uredbe, se morajo dokazila predložiti v prvem naslednjem s to uredbo predpisanem roku za vložitev zahtevka, potem ko je bila udeležba na sejmu ali promocijska dejavnost dejansko izvedena.
(7) Pri izračunu zahtevka iz prvega odstavka tega člena upravičenec upošteva sredstva, porabljena za posamezne upravičene stroške iz prvega do četrtega odstavka 22. člena te uredbe, in največji delež sofinanciranja iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe.
27. člen
(odločitev o zahtevkih)
(1) O zahtevku, priznanju posameznih stroškov in višini pomoči odloči agencija v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) Dejanski delež pomoči se določi na naslednji način:
– če je skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz vloženih zahtevkov z upoštevanjem največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe, nižja ali enaka skupni višini razpoložljivih sredstev, se pri izračunu dejanske višine pomoči upoštevata največja deleža sofinanciranja, določena v tretjem odstavku 24. člena te uredbe;
– če skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz vloženih zahtevkov z upoštevanjem največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe, presega razpoložljiva sredstva, se pri izračunu dejanske višine pomoči za sodelovanje na sejmih, objave v medijih, predstavitev vin in izobraževanje upošteva delež sofinanciranja iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe, delež sofinanciranja pomoči za tržne raziskave in svetovanje pa se vsem upravičencem sorazmerno zniža glede na razpoložljiva sredstva;
– če skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz vloženih zahtevkov za pomoč za sodelovanje na sejmih, objave v medijih, predstavitev vin in izobraževanje z upoštevanjem največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe, presega razpoložljiva sredstva, se pomoč za tržne raziskave in svetovanje ne dodeli, pri izračunu dejanske višine pomoči za sodelovanje na sejmih se upošteva delež sofinanciranja iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe, delež sofinanciranja pomoči za objave v medijih, predstavitev vin in izobraževanje pa se zniža sorazmerno glede na razpoložljiva sredstva;
– če skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz vloženih zahtevkov za pomoč za sodelovanje na sejmih z upoštevanjem največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe, presega razpoložljiva sredstva, se pomoči za objave v medijih, predstavitev vin, izobraževanje, tržne raziskave in svetovanje ne dodelijo, delež sofinanciranja pomoči za sodelovanje na sejmih pa se zniža sorazmerno glede na razpoložljiva sredstva.
(3) Če bi bila pri posameznem upravičencu zaradi deleža sofinanciranja, izračunanega v skladu s prejšnjim odstavkom, presežena meja iz drugega odstavka 24. člena te uredbe, se dejanski delež sofinanciranja za tega upravičenca izračuna posebej, tako da ne presega te meje, kar se upošteva pri izračunu dejanskega deleža sofinanciranja za druge upravičence, ki se izračuna skladno s prejšnjim odstavkom tega člena.
(4) Če se na podlagi pritožbe v zvezi z odločitvijo iz prvega odstavka tega člena upravičencu pozneje odobri zahtevek ali del zahtevka, mora biti delež sofinanciranja enak, kot je bil za posamezno pomoč določen za zadevno leto, v katerem je bil vložen zahtevek, na katerega se nanaša pritožba.
28. člen
(sredstva)
(1) Sredstva za pomoč iz tega poglavja zagotovi ministrstvo v okviru podpor dejavnostim vinogradniško-vinarskega sektorja do višine s proračunom Republike Slovenije zagotovljenih sredstev za ta namen v posameznem proračunskem letu.
(2) Sredstva iz tega poglavja se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
(3) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti strošek samo enkrat. Do sredstev ni upravičen tisti, ki je za stroške, ki jih navaja v vlogi za pridobitev pomoči po tej uredbi, že prejel sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije.
(4) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je pomoč iz tega poglavja pridobil nezakonito oziroma nenamensko, da ni upošteval določb iz te uredbe oziroma je dal lažno izjavo oziroma lažna dokazila ali je ravnal v nasprotju z dano izjavo, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa nezakonito oziroma nenamensko pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila pomoči.
(5) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti nove pomoči iz tega poglavja dve leti od dokončnosti odločbe o vračilu sredstev.
(6) O vračilu sredstev iz tega člena odloči agencija.
29. člen
(kontrola)
(1) Agencija opravlja administrativno preverjanje in po potrebi tudi preverjanje oziroma pregled na kraju samem glede resničnosti navedb v vlogi za pridobitev pomoči, izpolnjevanja pogojev za dodelitev pomoči in dokazil o stroških.
(2) Upravičenec mora hraniti izvirne račune in drugo dokumentacijo v zvezi z izvedenimi dejavnostmi še najmanj pet let po izplačilu sredstev.
30. člen
(poročanje)
(1) Poročilo o višini dodeljenih in o višini izplačanih sredstev po upravičencih in namenih pomoči mora agencija posredovati ministrstvu v 60 dneh po izdaji odločb o dodelitvi sredstev in 30 dneh po izplačilu upravičencem.
(2) Agencija mora na ministrstvu, pristojnem za finance, preveriti podatke o dodeljenih pomočeh de minimis posameznemu upravičencu zaradi izpolnjevanja pogojev iz 3. člena Uredbe 1998/2006/ES in jim posredovati podatke o pomoči de minimis, ki jih dodeli na podlagi te uredbe. Agencija pisno obvesti prejemnika sredstev, da je dobil pomoč po pravilu de minimis.
IV. poglavje: ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV VINA
31. člen
(priznavanje organizacij proizvajalcev)
Ministrstvo na pobudo pridelovalcev kot organizacijo proizvajalcev vina (v nadaljnjem besedilu: organizacija proizvajalcev) prizna pravno osebo, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjuje pogoje, predpisane z Uredbo 1234/2007/ES in s to uredbo.
32. člen
(dokazila za priznanje)
Vlogi iz prejšnjega člena morajo biti priloženi:
– seznam članov organizacije proizvajalcev s številkami vpisa v register,
– identifikacijski podatki pravne osebe, ki namerava biti priznana kot organizacija proizvajalcev, in opredelitev pravne oblike organizacije proizvajalcev,
– statut in drugi akti, ki urejajo pravila delovanja organizacije proizvajalcev,
– seznam ciljev, ki jih želi doseči organizacija proizvajalcev z opisom njihovega uresničevanja, med katerimi mora biti najmanj eden od ciljev iz četrtega odstavka 122. člena Uredbe 1234/2007/ES,
– opis stanja glede zaposlenih in tehničnih sredstev, s katerimi razpolaga organizacija proizvajalcev in so na voljo za zagotavljanje tehnične pomoči članom, ki je potrebna za okolju prijazne načine pridelave, za uresničevanje ciljev organizacije proizvajalcev ter trajno in učinkovito opravljanje njenih dejavnosti, vključno s koncentracijo ponudbe (navedba zasedenih delovnih mest in delovnih nalog, število zaposlenih in njihova usposobljenost, seznam tehničnih sredstev, vključno z objekti).
33. člen
(članstvo v organizaciji proizvajalcev)
(1) Član organizacije proizvajalcev je lahko le tisti pridelovalec, ki je vpisan v register.
(2) Pridelovalec je lahko član organizacije proizvajalcev le z vsemi vinogradi, ki se obdelujejo v okviru njegovega kmetijskega gospodarstva, in s celotno pridelavo vinskega grozdja, mošta oziroma vina s tega kmetijskega gospodarstva.
(3) Pridelovalec je lahko član samo ene organizacije proizvajalcev, ki je priznana v skladu s to uredbo, o čemer mora predložiti izjavo svoji organizaciji proizvajalcev. Tako izjavo mora organizacija proizvajalcev hraniti še pet let po prenehanju članstva.
(4) Organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu s to uredbo, ne more biti član druge, v skladu s to uredbo priznane organizacije proizvajalcev.
(5) Članstvo v organizaciji proizvajalcev je prostovoljno in ne more biti krajše od enega leta, odpovedni rok za izstop pa mora biti določen tako, da ne ovira njenega poslovanja.
34. člen
(pogoji za priznanje)
(1) Organizacija proizvajalcev mora za priznanje, poleg pogojev iz prejšnjega člena in pogojev iz Uredbe 1234/2007/ES, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– imeti mora najmanj pet članov in skupaj s svojimi člani najmanj 15 ha vinogradov, vpisanih v register,
– imeti mora letno tržno proizvodnjo najmanj 75 000 litrov vina, namenjenega prodaji, ki ga pridela sama organizacija proizvajalcev oziroma njeni člani, pri čemer se upošteva članstvo ob zaključku leta, v postopku priznanja organizacije proizvajalcev pa ob oddaji vloge za priznanje,
– ne sme biti v stečajnem postopku, postopku likvidacije oziroma postopku prisilne poravnave,
– svojim članom mora omogočati, da so deležni tehnične pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave,
– imeti mora pravila delovanja, ki izkazujejo trajnost in uspešnost poslovanja organizacije proizvajalcev,
– imeti mora na voljo osebje, infrastrukturo in opremo za ustrezno trajno in učinkovito opravljanje svojih dejavnosti.
(2) Kot letna količina tržne proizvodnje iz prejšnjega odstavka se šteje prijavljena količina pridelanega vina v zadevnem letu, vpisana v register, ki ni namenjena za lastno porabo, pri čemer se uporabljajo določbe iz predpisa, ki ureja prijavo pridelka v register.
(3) Količina letne tržne proizvodnje vina je lahko manjša od predpisane meje iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če je to zmanjšanje posledica škode zaradi naravne nesreče, ki jo prizna pristojna komisija Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode zaradi naravne nesreče, ali zavarovalnica in bi bila letna tržna proizvodnja vina, če te škode zaradi naravne nesreče ne bi bilo, nad predpisano mejo. Pri izračunu pridelka, ki bi bil dosežen, če škode zaradi naravne nesreče ne bi bilo, se upošteva izpad pridelka, ocenjen na podlagi ugotovljene škode zaradi naravne nesreče in dejansko doseženega pridelka, oziroma če tega ni, povprečni letni pridelek vina v zadevnem letu v Republiki Sloveniji iz registra.
(4) Pri izračunu minimalnega števila članov iz prve alineje prvega odstavka tega člena se pravna oseba, ki je sama priznana kot organizacija proizvajalcev, ne upošteva.
(5) Pri izračunu minimalnega števila članov iz prvega odstavka tega člena se z istega kmetijskega gospodarstva upošteva le en član organizacije proizvajalcev.
(6) Pri izračunu minimalnega obsega površin in tržne proizvodnje iz prvega odstavka tega člena se lahko upoštevajo tudi površine, ki jih ima v lasti ali najemu pravna oseba, priznana kot organizacija proizvajalcev, in količine, ki jih pridela na teh površinah.
(7) Organizacija proizvajalcev mora v 30 dneh sporočiti na ministrstvo vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacije proizvajalcev. Če spremembe ne vplivajo na izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacije proizvajalcev, te spremembe sporoči v poročilu iz 35. člena te uredbe.
(8) Ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka tega člena ima organizacija proizvajalcev po priznanju izjemoma lahko najmanj štiri člane, če je to posledica začasnih sprememb v članstvu in če tako stanje ne traja nepretrgoma dlje kot štiri mesece, skupaj s svojimi člani pa mora imeti ob zaključku vsakega leta najmanj 15 ha vinogradov vpisanih v register.
35. člen
(poročanje)
(1) Organizacija proizvajalcev mora vsako leto do 31. marca predložiti na ministrstvo poročilo o njenem delovanju, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
– navedbo dejavnosti, ki so v zvezi z uresničevanjem ciljev organizacije proizvajalcev,
– navedbo aktivnosti oziroma storitev, ki jih je organizacija proizvajalcev opravljala za svoje člane,
– navedbo aktivnosti v zvezi s koncentracijo ponudbe,
– opis vključenosti osebja in tehničnih sredstev v dejavnosti organizacije proizvajalcev,
– opis in časovni pregled realizacije ciljev organizacije proizvajalcev, ki obsega zlasti izvedene ukrepe in aktivnosti ter opis učinkov in doseženih rezultatov,
– podatke o realizirani prodaji vina na domačih in tujih trgih preko organizacije proizvajalcev oziroma njenih članov.
(2) Ministrstvo na svojih spletnih straneh objavi obrazce za poročilo iz prejšnjega odstavka in navodila za njihovo izpolnjevanje, ki se lahko smiselno uporabljajo za pripravo vsebin poročila.
(3) Če ministrstvo na podlagi poročila iz tega člena ugotavlja, da cilji organizacije proizvajalcev ne bodo doseženi ali da se njenim članom ne omogoča tehnična pomoč pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave, pozove organizacijo proizvajalcev, da sprejme ustrezne ukrepe. Ob napakah ali pomanjkljivostih poročila ministrstvo pozove organizacijo proizvajalcev k popravku ali odpravi pomanjkljivosti.
36. člen
(odvzem priznanja organizaciji proizvajalcev)
(1) Minister, pristojen za kmetijstvo, odvzame priznanje organizaciji proizvajalcev v naslednjih primerih:
– če zamudi s pošiljanjem poročila za več kakor 30 dni,
– če niso več izpolnjeni pogoji za priznanje iz 34. člena te uredbe,
– če se pravila delovanja organizacije proizvajalcev tako spremenijo, da ne opravlja več nalog, za katere je ustanovljena,
– če ne omogoči pregleda na kraju samem iz 37. člena te uredbe,
– če napake ali pomanjkljivosti poročila tudi po popravku iz prejšnjega člena niso bile odpravljene,
– na zahtevo organizacije proizvajalcev.
(2) Organizacija proizvajalcev, ki ji je bilo odvzeto priznanje, ne more biti ponovno priznana v enem letu od dokončnosti odločbe o odvzemu priznanja.
37. člen
(nadzor)
(1) Ministrstvo lahko pri organizaciji proizvajalcev kadar koli opravi administrativni pregled oziroma pregled na kraju samem.
(2) Organizacija proizvajalcev mora omogočiti pregled na kraju samem in vpogled v zahtevano dokumentacijo iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Organizacija proizvajalcev mora hraniti dokumentacijo v zvezi s svojim članstvom, uresničevanjem ciljev, omogočanjem članom, da so deležni pomoči, potrebne za okolju prijazne načine pridelave, ter statut in druge akte, ki urejajo pravila organizacije proizvajalcev, še najmanj pet let po odvzemu priznanja.
38. člen
(seznam organizacij proizvajalcev)
Na podlagi odločb o priznanju organizacij proizvajalcev vodi ministrstvo seznam organizacij proizvajalcev s podatki v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ga objavi na spletni strani ministrstva.
V. poglavje: SKUPNE DOLOČBE
39. člen
(letna pridelava vina)
(1) Za določitev povprečne letne v register prijavljene količine vina iz petega odstavka 11. člena ter tretje alineje točke b) prvega odstavka 23. člena te uredbe se ne upošteva leto, v katerem je pridelovalec utrpel škodo zaradi naravne nesreče, če je ta vplivala na količino pridelka grozdja in vina. Pridelovalec, ki je utrpel škodo zaradi naravne nesreče, mora ob oddaji zahtevka ali vloge za podporo priložiti oceno škode pristojne komisije Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode zaradi naravne nesreče, ali uradni dokument zavarovalnice, iz katerega je razvidna ocena škode.
(2) Če je bil pridelovalec vpisan v register manj kot tri leta pred uveljavljanjem podpor iz te uredbe, vendar ima prijavljen pridelek v letu pred uveljavljanjem podpore, se za določitev količine povprečne letne v register prijavljene količine vina iz petega odstavka 11. člena in tretje alineje točke b) prvega odstavka 23. člena ter vrednosti izpada dohodka iz 10. člena te uredbe upošteva le povprečje let, ko je pridelovalec vpisan v register.
40. člen
(prijava cen in prodanih količin)
(1) Prejemniki podpore za promocijo vina na trgih tretjih držav iz 2. točke II. poglavja in podpore vinarskemu sektorju za sejemske in promocijske dejavnosti na ciljnih trgih iz III. poglavja te uredbe morajo agenciji prijaviti cene in prodane količine vina v skladu s predpisom, ki ureja register, ne glede na letno pridelano količino vina.
(2) Prejemniki podpore za promocijo vina na trgih tretjih držav iz 2. točke II. poglavja te uredbe morajo cene in prodane količine vina prvič prijaviti do 10. oktobra v letu prejema podpore. Prejemniki podpore vinarskemu sektorju za sejemske in promocijske dejavnosti na ciljnih trgih iz III. poglavja te uredbe pa morajo cene in prodane količine vina prvič prijaviti do 10. januarja v letu, ki sledi letu prejema podpore. Cene in prodane količine vina so dolžni prejemniki podpore za promocijo vina na trgih tretjih držav in prejemniki podpore vinarskemu sektorju za sejemske in promocijske dejavnosti na ciljnih trgih prijavljati še tri leta po zadnjem prejemu podpore.
41. člen
(obveza navzkrižne skladnosti)
Pri izvajanju kontrole za izvedbo navzkrižne skladnosti iz 103.z člena Uredbe 1234/2007/ES se uporabljajo podatki registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
VI. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(vloge za podporo prestrukturiranju)
Vloge za podporo za prestrukturiranje, vložene na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08, 77/08, 27/09, 29/10 in 35/11), se obravnavajo v skladu s to uredbo.
43. člen
(promocijske, izobraževalne in svetovalne dejavnosti)
(1) Promocijske, izobraževalne in svetovalne dejavnosti, izvedene v skladu s III. poglavjem Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08, 77/08, 27/09, 29/10 in 35/11) in za katere so dokazila izdana do 15. 2. 2012, se obravnavajo v skladu z določili Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08, 77/08, 27/09, 29/10 in 35/11).
(2) Sredstva za podporo dejavnostim iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz sredstev, namenjenih za podporo vinarskemu sektorju iz III. poglavja te uredbe za leto 2012. Če skupna vrednost zahtevkov za podporo dejavnostim iz prejšnjega odstavka in podporo vinarskemu sektorju iz III. poglavja te uredbe, za katere so dokazila izdana med 16. 2. in 31. 5. 2012, presega razpoložljiva sredstva za leto 2012, se delež sofinanciranja za dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi po postopku iz 27. člena te uredbe, ki velja za sofinanciranje pomoči za objave v medijih in predstavitev vin.
44. člen
(že priznane organizacije proizvajalcev)
Organizacije proizvajalcev, ki so ob uveljavitvi te uredbe že priznane, ostanejo priznane kot organizacije proizvajalcev in se šteje, da so priznane v skladu s to uredbo.
45. člen
(prehodne določbe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08, 77/08, 27/09, 29/10 in 35/11).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe 14. do 28. člena in priloge 1 do 5 Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08, 77/08, 27/09, 29/10 in 35/11) uporabljajo za dejavnosti, za katere so bila dokazila izdana do 15. 2. 2012, določbe 31. in 34. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 69/08, 77/08, 27/09, 29/10 in 35/11) pa se uporabljajo do 31. 7. 2012.
(3) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o vsebini programov dela, spremembah programov dela in poročilih organizacij proizvajalcev vina (Uradni list RS, št. 9/09).
46. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-1/2012
Ljubljana, dne 26. januarja 2012
EVA 2011-2311-0115
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister

AAA Zlata odličnost