Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2011 z dne 18. 2. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2011 z dne 18. 2. 2011

Kazalo

Št. 1811-11-0078 Ob-1540/11 , Stran 320
Št. 1811-11-0078 Ob-1540/11
Na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju (Uradni list RS, št. 70/06), Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 (Uradni list RS, št. 73/08), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (Uradni list RS, št. 96/10) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08) Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije objavlja
javni razpis
za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči v letih 2011, 2012 in 2013
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Ministrstvo). 2. Predmet razpisa Ministrstvo s tem razpisom vabi nevladne organizacije v Sloveniji, da aktivno sodelujejo pri izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Predmet tega razpisa je sofinanciranje razvojnih in humanitarnih projektnih dejavnosti nevladnih organizacij Republike Slovenije v državah prejemnicah uradne razvojne pomoči za 5 sklopov. Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) so pomemben element izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja. Aktivnosti NVO pogosto omogočajo doseganje rezultatov na geografskih področjih in v sredinah, ki jih drugi viri in orodja mednarodnega razvojnega sodelovanja ne dosežejo. Posebna vrednost razvojnega sodelovanja, ki ga izvajajo NVO, se kaže v neposrednih povezavah, ki se oblikujejo med NVO države, ki nudi razvojno pomoč, in NVO partnerske države prejemnice razvojne pomoči. V okviru razvojnega sodelovanja skozi projekte NVO Ministrstvo promovira neposredno interakcijo z državami v razvoju, povečuje poznavanje razmer in potreb držav v razvoju ter z razpisi krepi podporo tovrstnemu sodelovanju. Projekti NVO predstavljajo pomemben element bilateralnega razvojnega sodelovanja. Projekti, s katerimi želijo NVO kandidirati na javnem razpisu, morajo biti v skladu s prioritetami slovenske politike razvojnega sodelovanja, ki so opredeljene v Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju (v nadaljevanju ZMRS) in Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 (Uradni list RS, št. 73/08,v nadaljevanju Resolucija). V omenjenem okviru se prednostno izpostavljajo teme: 1. dobro upravljanje ter krepitev pravne države s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanja enakih možnosti (s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic žensk in otrok ter izobraževanju), 2. varovanje okolja s poudarkom na trajnostnem upravljanju z vodami, 3. krepitev enakosti spolov. Upoštevajoč mednarodne okvire slovenskega razvojnega sodelovanja, se s tem razpisom spodbuja aktivnosti nevladnih organizacij za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov (v nadaljevanju MDG), predvsem ciljev: 1, 2, 3, 4 in 7. Podrobnejše informacije o MDG so dostopne na spletnem naslovu: http://www.milenijski-cilji.si/. Prostovoljstvo je ena od ključnih razsežnosti aktivnega državljanstva in demokracije, s katero se uresničujejo vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, in ki prispeva k blaginji posameznikov ter k usklajenemu razvoju družbe. Prostovoljstvo ima tri pomembne vidike: gospodarski – z odpiranjem delovnih mest, socialni – kot prispevek k opredelitvi socialne politike in s tem k družbenemu napredku, ter politični vidik – v smislu krepitve demokracije, državljanstva in državljanske udeležbe. Leto 2011 je Evropsko leto prostovoljstva, zato Ministrstvo NVOje s tem razpisom spodbuja, da pri pripravi projektnih predlogov v največji možni meri upoštevajo pomen prostovoljstva za doseganje razvojnih ciljev na prednostnih področjih razpisa. Projekti, ki bodo kandidirali na razpisu, morajo biti trajnostno naravnani, morajo biti kvalitetni, inovativni ter morajo v vseh fazah (priprava in izvedba) v največji možni meri vključevati človekove pravice, enakost spolov in prostovoljstvo. Pri posameznih državah oziroma regijah, na katere se nanaša razpis, so poleg ključnih prioritetnih tem izpostavljene še konkretnejše teme za projekte. A. Razvojni projekti v državah Zahodnega Balkana Zahodni Balkan ostaja prioritetno področje interesa in delovanja Republike Slovenije. Izhajajoč iz spoznanja o soodvisnosti naše varnosti in blagostanja z razmerami v regiji naš odnos do držav Zahodnega Balkana označuje velika naklonjenost, pripravljenost pomagati in iskrena želja prispevati k stabilnosti ter gospodarskemu in družbenemu razvoju držav v najbližji soseščini, s katerimi nas povezuje tudi skupna zgodovina, kultura in jezikovna sorodnost. Da bi bile dejavnosti Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu bolj sistematične, so bile oblikovane smernice za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana, leta 2010 pa je bila sprejeta tudi deklaracija o Zahodnem Balkanu, ki na simbolični ravni potrjuje zavezanost Republike Slovenije k sodelovanju, pomoči in razvoju regije Zahodnega Balkana. Med ostalimi zavezami, ki izhajajo iz deklaracije, je izpostavljena tudi vloga civilne družbe v procesih, usmerjenih v razvoj držav regije. Republika Slovenija si bo skladno s potrebami držav prizadevala za koordinirano in učinkovito izvajanje mednarodne razvojne pomoči v državah Zahodnega Balkana. Svoje aktivnosti v državah Zahodnega Balkana bo Republika Slovenija osredotočala predvsem na vzpostavljanje in krepitev družbenih storitev, na področje gospodarskih storitev in javne infrastrukture (energetske in okoljske), na področje človekovih pravic ter na področje trajnostnega okoljskega razvoja. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo po 1 triletni razvojni projekt v vsaki izmed držav: Bosni in Hercegovini, Republiki Srbiji, Republiki Makedoniji, Republiki Kosovo in Črni gori do skupne višine 500.000 EUR. Cilji projektov morajo izhajati iz razvojnih potreb skupnosti. Posebej se spodbuja projekte, ki bodo vključevali oziroma povezovali več prioritetno izpostavljenih tematik v posamezni državi. A.1. Razvojni projekt v Bosni in Hercegovini Prednost bodo imeli ekološko naravnani projektni predlogi, usmerjeni v ozaveščanje javnosti pri ravnanju z odpadki in pravice do čiste pitne vode na lokalni ravni. Projekti, ki se prijavljajo, naj vključujejo: – Inovativen in vsestranski pristop: inovativni in lokalno relevantni pristopi oziroma aktivnosti. Projekt prispeva k oblikovanju ukrepov v okviru lokalnih načrtov ter strategij na področju ravnanja z odpadki. Naslavlja vse lokalno relevantne ciljne skupine (tako civilno družbo kot tudi lokalne strukture, po potrebi pa tudi vladne in regionalne). – Lokalno lastništvo in vključenost: projekt na primeren in učinkovit način vključi lokalne NVO ter druge relevantne lokalne deležnike, kot npr. organe lokalne uprave. – Praktičnost in izvedljivost: projekt je usmerjen na lokalni nivo. Je ciljno usmerjen, rezultati so merljivi v smislu spremembe vzorca obnašanja (npr. zavedanje o potrebi za izboljšanje sistema zbiranja odpadkov, ločevanje, reciklaža). Kažejo se tudi v povečani javni zavesti in odgovornosti gospodinjstev za ravnanje z odpadki. Rezultati pripomorejo k vzpostavitvi integriranega sistema ravnanja z odpadki (k potrošnikom naravnane in stroškovno učinkovite občinske storitve ravnanja z odpadki, ki temeljijo na učinkoviti organizaciji in managementu, učinkoviti rabi tehničnih in finančnih virov, jasno opredeljenih odgovornostih ter učinkovitih okoljskih, socialnih, sanitarnih in ekonomskih principih). – Mreženje (»networking«): projekt vključuje dobre prakse in pozitivne izkušnje iz Slovenije oziroma iz regije. Upošteva ne samo nacionalne, regionalne in lokalne, ampak tudi širše regijske že potekajoče ali načrtovane aktivnosti. Skozi izmenjavo izkušenj in strukturne rešitve na lokalni in državni ravni, izobraževalne modele in kurikulume se spreminja vzorec obnašanja širše javnosti. – Trajnost: projekt vsebuje elemente, ki bodo zagotavljali trajnost aktivnosti tudi po zaključku samega projekta. Trajnost naj se zagotavlja tudi preko usposabljanj lokalnih NVO v Bosni in Hercegovini za izvajanje aktivnosti s področja ozaveščanja javnosti. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo 1 triletni projekt do višine 100.000 EUR. A.2. Razvojni projekt v Republiki Srbiji Prednost bodo imeli projektni predlogi, usmerjeni v enega ali več naslednjih področij: Trajnostni razvoj s poudarkom na varstvu okolja, predvsem na ravnanju z odpadki in vodami: Projekt naj bo usmerjen v spremembo vzorca obnašanja širše javnosti glede varstva okolja, ravnanja z odpadki in varstva voda. Predstavlja naj prispevek pri vzpostavljanju integralnega sistema upravljanja z odpadki, ki temelji na povečanju količine zbranih odpadkov, zmanjšanja količine odpadkov pri viru njihovega nastanka ter razvoju reciklaže. Trajnost rezultatov projekta naj se kaže v spremembi vzorca obnašanja širše javnosti, čistem okolju in s tem večji kvaliteti življenja, v posrednem prispevku k oblikovanju novih delovnih mest. Medetnični dialog pri osnovnošolski in srednješolski mladini na etnično mešanih področjih južne in/ali jugozahodne Srbije: Med šolajočimi se otroci in mladostniki se pogosto pojavljajo različne oblike nasilja in napetosti, ki se odražajo kot fizično nasilje in psihično nasilje (žalitve, ponižanja, diskriminacija, zanemarjanje, trpinčenje). Posledice vseh oblik nasilja in napetosti, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, škodijo njihovemu osebnemu razvoju in družbenim odnosom. Tovrstne oblike vedenja bi morale biti popolnoma netolerirane, tako s strani otrok, kot tudi učiteljev in drugih socializatorjev, ki bi morali opredeliti sprejemljivo in nesprejemljivo vedenje v šoli kot tudi zunaj nje, ter promovirati nediskriminacijo in medsebojno spoštovanje ne glede na spol, raso, nacionalnost in versko prepričanje. Tovrstne aktivnosti so v postkonfliktnih in etnično mešanih območjih – kamor sodi tudi Republika Srbija – bistvenega pomena za preprečevanje nadaljnjih konfliktov in oblikovanje pozitivnega ozračja za trajnostni razvoj multietnične družbe ter promocijo človekovih pravic. Pri tem je še toliko bolj pomemben sistematični pristop, ki se bo problematike lotil »od spodaj navzgor« in na ta način stimuliral ozaveščenost o človekovih pravicah, motiviral aktivno vlogo različnih etničnih skupin in civilne družbe kot celote. Projekt naj se izvaja na šolah, ki se nahajajo na etnično mešanih območjih južne in/ali jugozahodne Srbije. Spodbuja naj medsebojno strpnost in sodelovanje. Vključuje naj tako učence/dijake in učitelje, kot tudi psihologe in druge strokovne delavce, starše ter ostale socializatorje, kot aktivne sodelujoče pri promociji medetničnega dialoga. Od vlagateljev se pričakuje inovativen in kulturno prilagojen pristop k tematiki. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo 1 triletni projekt do višine 100.000 EUR. A.3. Razvojni projekt v Črni gori Prednost bodo imeli projektni predlogi, usmerjeni v enega ali več naslednjih področij: Trajnostni razvoj s poudarkom na varstvu okolja, predvsem na ravnanju z odpadki in vodami: Črna gora je v ustavi opredeljena kot ekološka država. Prizadeva si za spoštovanje ključnih principov trajnostnega razvoja in varstva okolja, zagotavljanje univerzalne pravice za zdravo življenjsko okolje in kot vsesplošno obvezo postavlja zaščito in izboljšanje okolja. Nacionalni okoljski program določa ključne naloge in prioritete za zaščito okolja in za krepitev črnogorskega zakonodajnega in institucionalnega okvira. Eden večjih problemov Črne gore na tem področju so odpadki. Kljub določenemu napredku, ki ga je v svojem analitičnem poročilu v letu 2010 zabeležila Evropska komisija, je pred Črno goro še veliko dela, povezanega z implementacijo zakonodaje ter vzpostavitvijo potrebnih kapacitet. Kot pomemben del teh prizadevanj je mogoče razumeti tudi aktivnosti, usmerjene v kampanje za dvigovanje zavesti javnosti o pomenu trajnostnega razvoja s poudarkom na varstvu okolja, predvsem ravnanju z odpadki in vodo. Projekt naj predstavlja prispevek pri vzpostavljanju integralnega sistema upravljanja z odpadki, ki temelji na povečanju količine zbranih odpadkov, zmanjšanja količine odpadkov pri viru njihovega nastanka, ter razvoju reciklaže. Projekt naj predstavlja tudi ustrezen prispevek pri reševanju problematike odlagališč odpadkov. Trajnost rezultatov projekta naj se kaže v spremembi vzorca obnašanja širše javnosti, čistem okolju in s tem večji kvaliteti življenja, v posrednem prispevku k oblikovanju novih delovnih mest. Promocija nediskriminacije, enakost spolov: Vlada Črne gore je sprejela vrsto zakonov in pravnih aktov, usmerjenih v odpravo vseh oblik diskriminacije. V praksi so še vedno močno zasidrani diskriminatorni vzorci do določenih kategorij prebivalcev, kot npr. do pripadnikov določenih etničnih skupin, invalidnih oseb in oseb drugačne spolne usmerjenosti. Evropska komisija je v analitičnem poročilu v letu 2010 zabeležila nezadostnost kampanj, usmerjenih v dvigovanje zavesti za promocijo nediskriminacije. Pravice žensk so zagotovljene z ustavo, sprejeta pa sta bila zakon o enakosti spolov in relevanten akcijski načrt. Z zakonom zagotovljene pravice bi bilo potrebno dodatno promovirati, saj je v praski še vedno zaznati odstopanja (še posebej v ruralnih območjih). Ženske se z neenakim položajem v družbi soočajo na različnih področjih in so pogosto izpostavljene tudi družinskemu nasilju. Projekt naj prispeva k spoštovanju enakosti spolov in promovira nediskriminacijo za vse socialne in etnične skupine v državi. Projekt naj pomeni prispevek k prizadevanjem za učinkovito implementacijo zakonodajnega okvira Črne gore o nediskriminaciji in enakosti spolov ter naj bo usmerjen v spreminjanje miselnega vzorca širše družbe. Od vlagateljev se pričakuje inovativen in kulturno prilagojen pristop k tematiki. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo 1 triletni projekt do višine 100.000 EUR. A.4. Razvojni projekt v Republiki Makedoniji Prednost bodo imeli projektni predlogi, usmerjeni v enega ali več naslednjih področij: Medetnični dialog pri osnovnošolski in srednješolski mladini na območjih z etnično mešanim prebivalstvom: Makedonsko družbo poleg večinskega makedonskega prebivalstva sestavljajo tudi albanska, turška in druge manjšine. Projekt naj izhaja iz predpostavke, da sprejemanje drugačnosti in razlik vodi do sodelovanja med različnimi družbenimi skupinami. Tovrstne aktivnosti so v postkonfliktnih in etnično mešanih območjih bistvenega pomena za preprečevanje nadaljnjih konfliktov in oblikovanje pozitivnega ozračja za trajnostni razvoj multietnične družbe ter promocijo človekovih pravic. Pri tem je še toliko bolj pomemben sistematični pristop, ki se bo problematike lotil »od spodaj navzgor« in na ta način stimuliral ozaveščenost o človekovih pravicah, motiviral aktivno vlogo različnih etničnih skupin in civilne družbe kot celote. V okviru medetničnega dialoga je eden – vsekakor ne izključni – od izzivov tudi družbena in ekonomska integracija Romov, tudi na evropski ravni. Trajnostni razvoj s poudarkom na varstvu okolja, predvsem na ravnanju z odpadki in vodami: Makedonija se – podobno kot nekatere druge države v regiji – sooča s problemom trajnega ravnanja s komunalnimi odpadki. Izvajanje sprejete zakonodaje s področja upravljanja z odpadki je nezadovoljiva in neučinkovita. Poleg zaščite javnega zdravja je čisto okolje predpogoj za uspešen razvoj turizma, za katerega ima Makedonija zelo dobra izhodišča in pogoje. Projekti naj bodo usmerjeni v izobraževanje in osveščanje otrok in mladine na področju varstva okolja. S tem se bo začela graditi zavest o pomenu čistega okolja in pomenu ponovne rabe odpadnih surovin. Tako zasnovan projekt bo vseboval elemente, ki bodo zagotavljali trajnost aktivnosti tudi po zaključku samega projekta. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo 1 triletni projekt do višine 100.000 EUR. A.5. Razvojni projekt v Republiki Kosovo Prednost bodo imeli projektni predlogi, usmerjeni v enega ali več naslednjih področij: Spodbujanje vloge žensk: Stanje na področju pravic žensk v Republiki Kosovo je v dokumentu Evropske unije (v nadaljevanju EU) o napredku za leto 2010 izpostavljeno kot področje, kjer je še vedno premalo napredka. Sprejet je bil zakon o zaščiti pred domačim nasiljem, Urad za enake možnosti je nadaljeval s pospeševanjem, promocijo in monitoringom implementacije programa za enakost spolov. Kot eden od problemov se npr. beleži pomanjkanje dostopa do sodišč za žrtve domačega nasilja, neuspešen pregon storilcev teh dejanj, zastaranje pregona storilcev, itd. Poleg tega tudi same ženske niso ustrezno seznanjene s svojimi pravicami, zato jih pogosto ne uveljavljajo. Ker je eden od razvojnih ciljev tisočletja zagotavljanje enakosti med spoloma in opolnomočenje žensk, naj bo projekt usmerjen v dosego večje ekonomske in socialne samostojnosti žensk. Od vlagateljev se pričakuje inovativen, trajnostno naravnan in kulturno prilagojen pristop k tematiki. Medetnični dialog v etnično mešanih okoljih: Med šolajočimi se otroci se pogosto pojavljajo različne oblike nasilja in napetosti, ki se odražajo kot fizično nasilje in psihično nasilje (žalitve, ponižanja, diskriminacija, zanemarjanje, trpinčenje). Vzroke za različne oblike nasilja je mogoče iskati tudi v slabih medetničnih odnosih v etnično mešanih okoljih. Posledice vseh oblik nasilja in napetosti, s katerimi se soočajo otroci, nedvomno škodijo njihovemu osebnemu razvoju. Tovrstne oblike obnašanja bi morale biti popolnoma netolerirane tako s strani otrok kot tudi učiteljev, ki bi morali opredeliti sprejemljivo in nesprejemljivo vedenje v šolah ter promovirati nediskriminacijo in medsebojno spoštovanje ne glede na spol, raso, nacionalnost in versko prepričanje. Tovrstne aktivnosti so v postkonfliktnih in etnično mešanih območjih – kamor sodi tudi Republika Kosovo – bistvenega pomena za preprečevanje nadaljnjih konfliktov in oblikovanje pozitivnega ozračja za trajnostni razvoj multietnične družbe ter promocijo človekovih pravic, v tem okviru še posebej tudi otrokovih pravic. Pri tem je še toliko bolj pomemben sistematični pristop, ki se bo problematike lotil »od spodaj navzgor« in na ta način stimuliral ozaveščenost o človekovih pravicah, motiviral aktivno vlogo različnih etničnih skupin in civilne družbe kot celote. Projekt naj se izvaja na osnovnih šolah, ki se nahajajo na etnično mešanih področjih Kosova. Naj spodbuja medsebojno strpnost in sodelovanje ter prispeva k preprečevanju etnične nestrpnosti med otroci in učitelji. Vključuje naj tako učence in učitelje, pa tudi psihologe in druge strokovne delavce, starše in širšo družbo, kot aktivne sodelujoče pri promociji medetničnega dialoga. Od vlagateljev se pričakuje inovativen in kulturno prilagojen pristop k tematiki. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo 1 triletni projekt do višine 100.000 EUR. B. Razvojni projekt v Moldovi Moldova je država v evropski soseščini, ki ji EU namenja posebno pozornost v okviru Instrumenta Evropske sosedske politike (ENPI), Slovenija pa v okviru Sporazuma o razvojnem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Moldove (Uradni list RS, št. 58/07 z dne 2. 7. 2007). Na evropski ravni je romska skupnost obravnavana kot etnična skupina, ki se sooča z največjimi eksistencialnimi težavami, socialno izključenostjo, diskriminacijo in segregacijo in ima prav na podlagi teh dejstev poseben status v okviru dokumentov (npr. Sveta Evrope). Pripadniki romske skupnosti so v drugačnem položaju od pripadnikov ostalih etničnih in narodnih manjšin, saj njihovih interesov ne varuje nobena matična država. Republika Slovenija tudi zato v okviru mednarodne skupnosti posveča potrebno pozornost krepitvi političnih zavez držav, ko gre za zaščito pripadnikov romske skupnosti. Izzivi v zvezi z ureditvijo položaja pripadnikov romske etnične skupnosti se nanašajo na njihovo izobraževanje, bivanjske pogoje, zaposlitvene možnosti in politično participacijo. Pri izboru bodo imeli prednost projekti, ki so usmerjeni v zagotavljanje pomoči na področju reševanja romske problematike, so dolgoročno naravnani ter imajo jasne in ambiciozne cilje. V tem kontekstu so pomembne izkušnje, ki jih je pridobila Republika Slovenija. Splošni cilj projekta mora izhajati iz razvojnih potreb skupnosti. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo 1 triletni projekt do višine 100.000 EUR. C. Razvojni projekti v Podsaharski Afriki Podsaharska Afrika ostaja največji globalni razvojni izziv. Slovenija se je na ravni EU obvezala, da bo polovico porasta sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje do leta 2015 namenila za podsaharsko Afriko in s tem odločneje prispevala k uresničevanju MDG. V skladu z Resolucijo bodo prednost imeli projektni predlogi, ki bodo prispevali k uresničevanju MDG na področjih: Zaščite in dobrobiti otrok: Zaščita in dobrobit otrok se poskuša doseči predvsem z dosego naslednjih ciljev: prepoloviti število ljudi, ki živijo z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan; prepoloviti število ljudi, ki trpijo lakoto; zagotoviti, da bodo vsi otroci kjerkoli in ne glede na spol lahko zaključili osnovnošolsko izobraževanje; zmanjšati stopnjo smrtnosti otrok mlajših od pet let; zaustaviti in zmanjševati širjenje virusa HIV/aidsa; zaustaviti in začeti zmanjševati širjenje malarije ter drugih bolezni; zmanjšati število ljudi brez dostopa do pitne vode in osnovnih sanitarij; izboljšati življenjske razmere prebivalcev barakarskih naselij. Ekonomskega in političnega opolnomočenja žensk: Doseganje ciljev: odpraviti neenakost med spoloma pri zagotavljanju osnovne in srednješolske izobrazbe. Zagotavljanja okoljske varnosti: Doseganje ciljev: zmanjšati število ljudi brez dostopa do pitne vode in osnovnih sanitarij; izboljšati življenjske razmere prebivalcev barakarskih naselij. Podrobnejše informacije o Razvojnih ciljih tisočletja Združenih narodov so dostopne na spletnem naslovu: http://www.milenijski-cilji.si/. Splošni cilj projekta mora izhajati iz razvojnih potreb skupnosti. Da bi se zagotovili kvalitetnejši in dolgoročnejši učinki projektov, bo ministrstvo predvidoma sofinanciralo 4 dvoletne projekte v posamični vrednosti do 50.000 EUR. Ministrstvo bo predvidoma podprlo 1 projekt v posamezni državi. Č. Razvojni projekti v ostalih regijah – Afganistan Resolucija predvideva, da se bo okrog 80 odstotkov razpoložljive uradne razvojne pomoči Slovenije usmerilo v programe oziroma projekte v prioritetnih geografskih regijah – Zahodni Balkan, Vzhodna Evropa, Kavkaz in Srednja Azija, Afrika. Z razpisom želi ministrstvo spodbuditi razvojne aktivnosti nevladnih organizacij tudi v drugih regijah in državah prejemnicah razvojne pomoči, kot npr. Afganistan oziroma njena provinca Herat. Tam so kot posebej ranljiva skupina izpostavljeni begunci oziroma povratniki. Provinca je namreč zaradi svoje lege in za afganistanske razmere relativno živahnega ekonomskega življenja ter relativne fizične varnosti prvo pribežališče za begunce, ki se vračajo iz Irana. Poleg beguncev, ki se iz Irana vračajo prostovoljno, se Herat sooča tudi z begunci, ki jih Iran množično vrača v državo preko mejnega prehoda Islam Qala. Kljub naporom vladnih in nevladnih mednarodnih organizacij ter afganistanskih oblasti za reintegracijo beguncev v afganistansko družbo, so potrebe za pomoč na tem področju še vedno zelo velike. Prizadete so vse starostne skupine, še posebej pa otroci in ženske. Prisiljeni so v otroško delo, pogosto v zgodnje in prisilne poroke, so lahke žrtve tihotapljenja in trgovine z belim blagom. Pomoč ranljivim družinam, ki so se vrnile kot begunci, pri zagotovitvi njihovega preživetja, je tudi po mnenju UNHCR (United Nations High Commissioner for Refugees) eden od ključev za spremembo ekonomskih dejavnikov tveganja za omenjena kršenja človekovih pravic. Pri tem sta ključnega pomena izobraževanje in usposabljanje za poklice, ki bodo omogočili ustvarjanje prihodka za preživetje teh družin. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo usmerjeni v pomoč in reintegracijo beguncev v afganistansko družbo z izobraževanjem in usposabljanjem. V razvojnih načrtih države (in province) je izobraževanje mladih in starejših identificirano kot osnovno dolgoročno orodje za družbeni in gospodarski napredek. Projekti naj bodo osredotočeni na kreativne in celovite rešitve pri naslednjih nalogah: – razvoj trajnega programa usposabljanja za tržno zanimivo poklicno področje, – vzpostavitev fizične infrastrukture za izvajanje programa poklicnega usposabljanja, – vključitev čim večjega števila beguncev v procese izobraževanja in usposabljanja (s posebnim poudarkom na ženskah), – osveščanje javnosti v Republiki Sloveniji o problematiki. Splošni cilj projekta mora izhajati iz razvojnih potreb skupnosti. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo 1 dvoletni projekt v višini do 70.000 EUR. D. Projekti humanitarne pomoči v Podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu Namen humanitarne dejavnosti je reševati življenja, zmanjšati trpljenje in ohraniti človekovo dostojanstvo v in po kriznih razmerah, ki jih je povzročil človek, ter ob in po naravnih nesrečah. Prav tako je namen humanitarne dejavnosti preprečevati nastanek takih razmer in povečati pripravljenost nanje oziroma zmanjšati tveganja za njihov nastanek. Humanitarna dejavnost temelji na humanitarnih načelih človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti. Slovenske nevladne humanitarne organizacije želimo z razpisom spodbuditi predvsem k razvoju sposobnosti za izvajanje dejavnosti preprečevanja katastrof oziroma pripravljenosti na katastrofe ter dejavnosti pokatastrofne rehabilitacije, pri čimer se lahko nekatere od teh aktivnosti dolgoročno razvijejo v razvojne projekte. Pri tem želimo spodbuditi povezovanje slovenskih nevladnih humanitarnih organizacij ter sodelovanje le-teh z nevladnimi humanitarnimi organizacijami drugih držav donatoric. V skladu z Resolucijo bodo imeli prednost humanitarni projekti, ki bodo usmerjeni predvsem v zmanjševanje revščine in lakote ter v pomoč otrokom in drugim ranljivim skupinam. Ministrstvo bo predvidoma sofinanciralo do 4 enoletne projekte v skupni višini do 90.000 EUR. V tem okviru bo Ministrstvo predvidoma sofinanciralo dva projekta v posamični vrednosti do 20.000 EUR in predvidoma dva projekta v posamični vrednosti do 25.000 EUR. 3. Pogoji za prijavo Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, Zakona o ustanovah in Zakona o zavodih (samo zasebni zavodi), humanitarne organizacije, ki imajo uradni sedež na ozemlju Republike Slovenije in so vpisane v razvid v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah, ter verske skupnosti in njihovi sestavni deli, ki jim je Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti izdal potrdilo o pravni osebnosti. Za NVO se za potrebe tega razpisa šteje organizacija civilne družbe, ki je prostovoljna, neodvisna in nepridobitna, s statusom pravne osebe, ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava, je ustanovljena in deluje po načelu svobodne odločitve, deluje po načelu nepridobitnosti, je neodvisna, zlasti od vlade in drugih organov oblasti, političnih strank in gospodarskih družb. Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen. NVO, ki se bodo prijavljale na razpis, morajo izkazati kontinuirano delovanje na področju mednarodnega razvoja oziroma nudenja mednarodne humanitarne pomoči ter imeti ustrezne izkušnje in reference izvedenih projektov, financiranih na podlagi predhodnih javnih razpisov ministrstev v Republiki Sloveniji, javnih razpisov Evropske komisije oziroma razpisov drugih donatorjev. Navedeno vlagatelj izkazuje z vsaj dvema projektoma z omenjenih področij ter izobraževanja za razvoj, financiranima iz slovenskih ali drugih javnih sredstev v zadnjih 5 letih. Izkušnje z delovanjem na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko izkaže tudi samo vodja projekta, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, pri čemer mora vodja projekta izkazati vodenje vsaj 4 razvojnih projektov v zadnji 5 letih. Vlagatelj mora pri izvedbi projekta zagotoviti vsaj 10% lastnih sredstev ter izpolnjevati pogoj, da je imel v letu 2009 ali 2010 vsaj 20.000 EUR prihodka iz naslova pridobljenih donacij. Spodbuja se sodelovanje in povezovanje z drugimi slovenskimi nevladnimi organizacijami. Vloge drugih subjektov, bodisi pravnih bodisi fizičnih oseb, bodo zavrnjene. Vlagatelji lahko na razpis prijavijo projekte, ki bodo potekali v naslednjih obdobjih: – Sklop A: projekti, ki bodo potekali v letih 2011, 2012, 2013 in bodo zaključeni do 1. oktobra 2013; – Sklop B: projekt, ki bo potekal v letih 2011, 2012, 2013 in bo zaključen do 1. oktobra 2013; – Sklop C: projekti, ki bodo potekali v letih 2011, 2012 in bodo zaključeni do 1. oktobra 2012; – Sklop Č: projekt, ki bo potekal v letih 2011, 2012 in bo zaključen do 1. oktobra 2012; – Sklop D: projekti, ki bodo potekali v letu 2011 in bodo zaključeni do 1. oktobra 2011. 4. Merila za ocenjevanje Postopek ocenjevanja posamezne vloge bo izveden po naslednjih merilih: 4.1. Kvaliteta predloga (do 50 točk) 4.2. Trajnost rezultatov projekta (do 15 točk) 4.3. Proračun in stroškovna učinkovitost (do 20 točk) 4.4. Reference in status (do 15 točk). Sofinancirali se bodo tisti projekti nevladnih organizacij, ki bodo na podlagi ovrednotenja meril iz predhodnega odstavka tega razpisa pri vsakem sklopu dobili največ točk. 5. Okvirna višina sredstev Ministrstvo bo za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na podlagi tega razpisa v letih 2011, 2012 in 2013 namenilo skupno okvirno 960.000 EUR, od tega za sklop A okvirno 500.000 EUR, za sklop B okvirno 100.000 EUR, za sklop C okvirno 200.000 EUR, za sklop Č okvirno 70.000 EUR, in za sklop D okvirno 90.000 EUR. Skupna sredstva bodo po dodatnem ključu razdeljena med projektne predloge na naslednji način: – Sklop A: predvidoma 5 projektov v državah Zahodnega Balkana – skupna vrednost sredstev: 500.000 EUR v obdobju 2011-2013 (vrednost posameznega projekta za obdobje 3 let je do 100.000 EUR); – Sklop B: predvidoma 1 projekt v Moldovi – skupna vrednost sredstev: do 100.000 EUR v obdobju 2011-2013; – Sklop C: predvidoma 4 projekti v Podsaharski Afriki – skupna vrednost sredstev: 200.000 EUR v obdobju 2011-2012 (vrednost posameznega dvoletnega projekta znaša do 50.000 EUR); – Sklop Č: predvidoma 1 projekt v Afganistanu – skupna vrednost sredstev: do 70.000 EUR v obdobju 2011-2012; – Sklop D: predvidoma do 4 projekti – skupna vrednost sredstev: do 90.000 EUR v letu 2011. Vrednost posameznega projekta znaša do 20.000 EUR (predvidoma 2 projekta) oziroma do 25.000 EUR (predvidoma 2 projekta). Če po ocenjevanju prispelih projektnih predlogov ostane določen del sredstev pri posameznem sklopu ali ključu razpisa nerazdeljen, se lahko ministrstvo odloči prerazporediti nerazdeljena sredstva na druge sklope razpisa oziroma po drugačnem ključu. Projekti, ki se financirajo na podlagi tega razpisa, lahko prejmejo sredstva v višini do 90% vrednosti projekta. Preostalih najmanj 10% finančnih sredstev za izvedbo mora vlagatelj zagotoviti iz lastnih virov ter ob prijavi o tem predložiti ustrezno izjavo. V pogodbi o sofinanciranju se ministrstvo ter vlagatelj lahko dogovorita, da bo projekt razdeljen v več smiselno zaključenih celot v obdobju izvajanja projekta, in določita konkretnejše pogoje za fazno financiranje. 6. Rok za oddajo vlog, način predložitve in opremljenost vlog Rok za oddajo vlog je 21. marec 2011. Pisne vloge morajo biti vložene v zaprti ovojnici na naslov Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za mednarodno razvojno sodelovanje in razvojno pomoč, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana. Vlogo se lahko vloži osebno v ministrstvo v poslovnem času ministrstva ali po pošti. Osebno prinesene vloge morajo vlagatelji oddati v sprejemni pisarni Ministrstva za zunanje zadeve, objekt Mladika, vhod Šubičeva ulica 11, vsak delovni dan med 8. in 15. uro. Če je vloga poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je poslana priporočeno po pošti zadnji dan roka (poštni žig 21. marec 2011). Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku. Vloga mora biti oddana v enem originalnem izvodu, ki je žigosan in podpisan s strani odgovorne osebe vlagatelja, in v dveh kopijah, ki ustrezata originalu, dodatni en skenirani izvod originalne vloge s prilogami pa v elektronski obliki na CD ali drugem nosilcu. Priloge k originalnemu izvodu so lahko predložene kot kopije, ki morajo ustrezati originalu. Vloge in priloge naj ne bodo vezane s spiralo. Vlogo je potrebno vložiti v zaprti ovojnici, ki mora izkazovati popoln naslov vlagatelja in mora biti označena z napisom »Ne odpiraj – vloga – razpis NVO 2011-2013«. Vlagatelj mora na vlogi jasno označiti, na kateri sklop se prijavlja. 7. Odpiranje vlog Odpiranje vlog bo potekalo 25. marca 2011 v prostorih ministrstva. Vloge bo odpirala in ocenjevala strokovna komisija, ki jo imenuje minister za zunanje zadeve. Pri odpiranju bo strokovna komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlagatelje pisno pozvala, da vloge dopolnijo. Rok dopolnitve bo predpisala komisija, vendar ne bo daljši kot 15 dni. Zavržene bodo vloge: – ki ne bodo vložene v roku in na način, ki je določen v 6. točki razpisa; – ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge. Zavrnjene bodo vloge: – tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije; – ki ne bodo dosegle zadostnega števila točk strokovne komisije. O izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči s sklepom minister za zunanje zadeve, na podlagi predloga strokovne komisije. 8. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: vlagatelji, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v roku 45 dni od začetka odpiranja vlog. 9. Sklenitev pogodb Ministrstvo bo z organizacijami, izbranimi na tem razpisu, sklenilo pogodbe o sofinanciranju dejavnosti nevladnih organizacij s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči v letih 2011, 2012 in 2013. Izbrani izvajalec se mora na poziv ministrstva k sklenitvi pogodbe odzvati v roku 8 dni. V nasprotnem primeru se šteje, da je prejemnik odstopil od svoje vloge za dodelitev sredstev, s katero se je prijavil na javni razpis. Zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah je mogoča pritožba. O pritožbi zoper sklep odloča minister za zunanje zadeve. Vlagatelj pritožbo vloži na ministrstvu v roku 8 dni od prejema sklepa na način, kot je to določeno v prvem odstavku točke 6. O pritožbi bo odločeno s sklepom v roku 15 dni. Sklep, s katerim se odloči o pritožbi vlagatelja, je dokončen. Vložena pritožba zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ne zadrži podpisa pogodb z izbrano organizacijo. Vlagatelju, ki mu bodo dodeljena sredstva in za katerega bo ob izteku sklenjene pogodbe ugotovljeno, da je kršil pogodbena določila, se bo ob morebitni prijavi na naslednji javni razpis ministrstva le-to upoštevalo kot negativna referenca. Izid razpisa je informacija javnega značaja in bo objavljen na spletnih straneh ministrstva, na katerih se nahaja ta razpisna dokumentacija. 10. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh http://www.mzz.gov.si/ pod razdelkom »Javne objave/Razpisi«. V tiskani obliki lahko dokumentacijo naročite na tel. 01/478-66-26, vsak delavnik med 10. in 12. uro ali na e-naslov: rok.derencin@gov.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč – kontaktne osebe: Katarina Gradič-Režen, tel. 01/478-66-25, e-naslov: katarina.gradic@gov.si, in Irena Gril (za sklop D), tel. 01/478-21-15, e-naslov: irena.gril@gov.si.
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije