Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 12. redni seji dne 21. 12. 2011 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja PA2-Braslovče Trg v naselju Braslovče (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal AR Projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 37/10 in je sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09).

OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.

Območje OPPN zajema:
(1) Ureditveno območje A – ki se nahaja v trškem jedru naselja Braslovče ob regionalni cesti RIII-731/8209 Polzela–Parižlje–Braslovče–M. Braslovče in zajema zemljišča s parc. št. 5/4 in 5/1 k.o. Braslovče. Velikost območja prostorske ureditve A znaša cca 1157,00 m2.
(2) Ureditveno območje B – ki se nahaja na vhodu v trško jedro naselja Braslovče, na zahodu ob regionalni cesti RIII-731/8209 Polzela–Parižlje–Braslovče–M. Braslovče in na vzhodu ob občinski javni cesti JP 990330 (ODSEK 990331 Cesta pod Trgom) in zajema zemljišča s parc. št. 59/4, 561/2, 60/2, 63, 64, 68 in 716/1(del), vse k.o. Braslovče. Velikost območja prostorske ureditve B znaša cca 3203,00 m2.
(3) Celotno območje urejanja PA2 – Braslovče Trg, za posege na že obstoječih legalno zgrajenih objektih in zajema območje Braslovč in samega trga Braslovč.

(1) Za celotno območje PA2 – Braslovče Trg je v skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11) predviden občinski lokacijski načrt zaradi prenove trškega jedra Braslovče in gradnje nove prometnice pod teraso – Braslovče in Rakovlje. Skladno s 110. členom ZPNačrt se šteje občinski lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora – ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02) za občinski podrobni prostorski načrt. Ker občina trenutno še ne pristopa k celoviti prenovi trškega jedra Braslovč in izgradnji nove prometnice pod teraso Braslovče, je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena tega odloka.
(2) S tem načrtom se uredi tudi prometna dostopnost, rekonstrukcija občinske ceste, izven območja OPPN pa potekajo tudi priključitve na električno, kanalizacijsko, vodovodno, telefonsko in optično omrežje.

Območje OPPN je razdeljeno na 3 ureditvena območja:
(1) Ureditveno območje A se nahaja v trškem jedru Braslovč, kjer je na mestu dotrajanega kulturnega doma predvidena odstranitev le-tega in nadomestna gradnja več stanovanjskega objekta.
(2) Ureditveno območje B se nahaja na vhodu v trško jedro naselja Braslovče, kjer je predvidena novogradnja večnamenskega objekta, s širitvijo občinske ceste in ureditvijo parkirišča.
(3) Znotraj ureditvenega območja PA2 – Braslovče Trg se tekstualno opredelijo dovoljeni posegi na že obstoječih legalno zgrajenih objektih na območju Braslovč in samega trga Braslovče.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so: promet, trgovine, gostinstvo, storitve, obrt, servis, in ostale poslovne dejavnosti),
– kulturna dejavnost.

(1) Znotraj ureditvenih območij A in B so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo in pod pogojem, da jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo.
(2) Znotraj ureditvenega območja urejanja PA2 – Braslovče Trg so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma drugih del:
– rekonstrukcija in dozidava legalno zgrajenih objektov,
– novogradnje kot nadomestitev nezavarovanih objektov v primeru, da stojijo na historičnih lokacijah ali kot dopolnilna gradnja na historičnih lokacijah pod pogojem, da nove mase in oblikovanje upošteva morfologijo in tipologijo pozidave,
– spremembe podstrešij v bivalne prostore pod pogojem, da se ne posega v višinske gabarite oziroma v maso objekta in da so nove strešne odprtine skladne z spomeniškim značajem in arhitekturnim oblikovanjem objekta,
– vzdrževalna dela legalno zgrajenih objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo in pod pogojem, da jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti in nestanovanjski kmetijski objekti,
– stavbe za trgovske in druge storitvene dejavnosti,
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe družbenega pomena,
– gostinske stavbe,
– poslovni objekti,
– objekti za kulturne dejavnosti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi obstoječih predpisov.

(1) Ureditveno območje A
Lega objekta:
Novogradnja več stanovanjskega objekta mora biti postavljena na mestu odstranjene mase tako, da se ohrani značilna struktura pozidave trškega jedra. Objekt mora imeti zasnovo črke L. Tlorisna gabarita morata biti podolgovata. Gradbena linija uličnega dela objekta (daljša stranica tlorisa) mora slediti liniji ulice. Dvoriščni del objekta mora biti postavljen na mestu odstranjenega kulturnega doma tako, da daljša stranica tlorisa poteka vzporedno s severno parcelno mejo.
Horizontalni gabariti:
Okvirni gabariti so po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina večstanovanjskega objekta ni natančno definirana, so možna manjša odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah, ter pod pogojem, da se upošteva usklajenost s smernicami RS Ministrstvo za kulturo ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Horizontalni gabarit vkopane kletne etaže je lahko večji kot je določen v pritličju (možnost izvedbe parkiranja v kletni etaži).
Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti parcele se ne povzema iz Prostorskega reda Občine Braslovče in se prilagaja funkciji objekta.
Vertikalni gabarit:
Masa uličnega dela objekta mora biti skladno vklopljena v zavarovani niz trških hiš. Višinski gabarit ne sme bistveno presegati višinskih gabaritov sosednjih objektov. To pomeni, da ima lahko objekt v celoti vkopano klet, pritličje, ki mora biti približno na nivoju terena in izrabljeno podstrešje z možnostjo izvedbe kolenčnega zidu v max. višini 1,00 m. Objekt je možno izvesti tudi kot enonadstropno več stanovanjsko hišo z izrabljenim podstrešjem, v tem primeru izvedba kolenčnega zidu ni možna. Kletna etaža je –3,00 m pod koto ± 0,00 m
Masa dvoriščnega dela objekta ne sme bistveno presegati skupnih talnih in višinskih gabaritov obstoječega kulturnega doma. Objekt ima lahko v celoti vkopano klet ter izrabljeno podstrešje, pod pogojem, da sleme ne presega višine slemena obstoječega objekta (sprejemljiva so manjša odstopanja).
Konstrukcija: montažna, betonska, jeklena in klasična zidana.
Kota pritličja: se prilagaja obstoječemu terenu.
Streha: streha simetrična dvokapnica v naklonu 40º. Slemeni morata biti postavljeni v smeri daljših stranic tlorisa.
Kritina: opečna – klasični bobrovec.
Fasada: finalna obdelava fasad mora biti klasični omet obdelan v svetlih, pastelnih in naravnih barvnih tonih.
Arhitekturni elementi objekta:
Oblikovanje arhitekturne podobe zunanjščine novega obuličnega objekta mora slediti historični podobi zunanjščine sosednjih, trških objektov. Na glavni fasadi okna morajo biti historične, pokončno pravokotne oblike in simetrično razporejena po površini pročelja.
Oblikovanje arhitekturne podobe zunanjščine novega dvoriščnega dela objekta pa mora slediti arhitekturnim značilnostim pozidane strukture naselja, arhitekturna interpretacija pa je lahko tudi sodobna. Na severni steni, ki meji na parc. št. 7 in parc. št. 28, obe k.o. Braslovče, se izvedejo odprtine glede na funkcijo objekta in s soglasjem ZVKD.
Osvetlitev podstrešja uličnega dela objekta je možna na zatrepih z izvedbo klasičnih oken, ki morajo biti manjša od spodnjih oken ter z izvedbo manjših, tradicionalnih strešnih lin, postavljenih v osi spodnjih oken. Namesto lin je možna tudi izvedba manjšega števila manjših sodobnih oken v ravnini strehe. Pri osvetlitvi podstrešja dvoriščnega dela objekta je možna izvedba sodobnih oken v ravnini strehe ali izvedba historičnih odprtin, ki jih je možno interpretirati oziroma oblikovati tudi na sodoben način, pod pogojem, da se bistveno ne spreminja masa strehe. Kombinacija različnih tipov odprtin na posamezni strešini ni sprejemljiva.
Zunanja ureditev parcele:
Pri urejanju javnih in internih zunanjih prostorov (cestišča in pločnika ter dvorišča in parkirišča) je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo. Izvedba opornih zidov s protihrupnimi ograjami v sredi trškega jedra s stališči varstva kulturne dediščine ni sprejemljiva.
(2) Ureditveno območje B
Na ureditvenem območju B se načrtuje novo gradnja na stavbni parc. št. 59/4 in 561/2, k.o. Braslovče, ter širitev dostopne ceste in komunalnih vodov na delih parcel št. 716/1, 68,64,63, 60/2 in 60/4, k.o. Braslovče, in ureditev parkirnih površin na parceli št. 60/2, k.o. Braslovče:
V novem stavbnem kompleksu se načrtujejo poslovne, trgovske, storitvene, servisne, kulturne in stanovanjske dejavnosti ter manipulativne površine in parkirni prostori.
Lega objektov:
Na parceli št. 59/4, 561/2, k.o. Braslovče, je predvidena gradnja večjega, delno vkopanega objekta, v katerem je predvidena večnamenska dvorana za kulturne prireditve in druge spremljajoče kulturne in družbene dejavnosti z vsemi servisnimi prostori, trgovina s spremljajočimi skladišči, pošta, lokali (bar, frizer ipd.), stanovanja ter parkirne in manipulativne površine.
Delno vkopani objekt bo izveden kot klet večnamenskega objekta, ki bo postavljen na zahodni strani obravnavane parcele ob trški komunikaciji vzporedno s parcelno mejo, ob vzhodni strani vzporedno z občinsko cesto oziroma parcelno mejo, na severni in južni strani vzporedno s parcelno mejo. Za umestitev predvidenega objekta je določena gradbena meja. Odmik gradbene meje od zahodne parcelne meje znaša 5,00 m, na severni in južni strani znaša 2,00 m in na vzhodni strani poteka po parcelni meji. Novozgrajeni objekti ne smejo presegati določene gradbene meje (Uradni list RS, št. 122/04), lahko pa se pomikajo v njeno notranjost.
Na južnem delu strehe vkopanega objekta bodo izvedene manipulativne in tlakovane površine z uvoznim in izvoznim priključkom.
Na severnem delu parcele ob glavni trški komunikaciji, nad delom vkopanega objekta, je načrtovana izvedba trgovsko-poslovno-stanovanjskega objekta. Lokaciji in masi objekta morata slediti načinu pozidave tega dela naselja.
Na vzhodnem delu obravnavane parcele, v nivoju kletne etaže oziroma v nivoju spodnje občinske ceste, je predviden dovoz in dostop v večnamensko dvorano ter dovoz v vkopane parkirne prostore v sklopu kletne etaže objekta.
Horizontalni in vertikalni gabarit:
Tlorisni in višinski gabariti novih objektov morajo biti skladni s strukturo pozidave v naselju in ne smejo vplivati negativno na volumen naselja ter na zavarovano, prepoznavno veduto in lego naselja v prostoru. Tlorisi morajo biti podolgovati.
Novi večnamenski objekt mora imeti delno vkopano kletno etažo, pritličje in v delu objekta izkoriščeno mansardo.
Etažna višina v območju B izhaja izključno iz funkcije objekta in se ji prilagaja.
Višina kolenčnega zidu je lahko zaradi potrebe po razgibanosti strehe od 0,80 m do 2,00 m.
Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti parcele se ne povzema iz Prostorskega reda Občine Braslovče in se prilagaja funkciji objekta.
Konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasična zidana.
Kota pritličja: se prilagaja raščenemu terenu oziroma predvidenemu uvoznemu – izvoznemu priključku iz trške ceste.
Arhitekturni elementi objekta:
Oblikovanje arhitekturne podobe zunanjščin mora slediti historični podobi sosednjih, trških objektov. Odprtine morajo biti simetrično razporejena po površini pročelja, oblika odprtin je historična ali glede na namembnost objekta tudi modernih steklenih izvedbah.
Streha: Naklon strehe je 35º–40º. Možna je izvedba dvokapnic, enokapnic v različnih višinskih nivojih (enotni naklon strehe), ravnih streh in ravnih steklenih streh, ki so lahko konzolno vpete v objekt v ravnini ali naklonu osnovne strešine (nadstreški). Slemena morajo biti postavljena v smeri daljših stranic tlorisa in potekati v smeri sever–jug. Streha je lahko razgibana. Možna je izvedba čopov.
Pri osvetlitvi mansardnega dela objekta je možna izvedba sodobnih oken v ravnini strehe na obeh straneh ali izvedba frčad samo na vzhodni strani objekta, pod pogojem, da se bistveno ne spreminja masa strehe.
Kritina: opečna – klasični bobrovec.
Fasada: finalna obdelava fasad mora biti klasični omet obdelan v svetlih, pastelnih in naravnih barvnih tonih.
Zunanja ureditev parceli:
Pri urejanju javnih in internih zunanjih prostorov (cestišča in pločnikov, parkirišča ter dvorišča) je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo.
Izvedba opornih zidov s protihrupnimi ograjami ni sprejemljiva. Nepozidane dele parcele je potrebno utrditi in modelirati skladno z kofiguracijo terena. Sprejemljiva je tudi gručasta ali linijska zasaditev z avtohtono vegetacijo (večje grmovnice in drevesa).
Faznost gradnje objekta:
Objekti se kot etažnost objekta znotraj parcele lahko gradijo fazno, s tem da je ena faza konstrukcijska in funkcionalno zaključena celota.
(3) Ureditveno območje PA2 – Braslovče Trg
Lega objekta:
V območju se omogoči rekonstrukcija in dozidava legalno zgrajenih objektov ter novogradnje kot nadomestitev nezavarovanih objektov v primeru, da stojijo na historičnih lokacijah ali kot dopolnilna gradnja na historičnih lokacijah pod pogojem, da nove mase in oblikovanje upošteva morfologijo in tipologijo pozidave.
Horizontalni gabariti:
Vsebine predvidenih objektov niso znane, zato je potrebno že na samem začetku umestitve objekta v prostor pridobiti projektne pogoje in soglasje ZVKD Slovenije – območna enota Celje ter upoštevati naslednje faktorje izkoriščenosti parcele namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 1,2
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6.
Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo.
Faktor izrabe parcele za gradnjo (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele za gradnjo, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim.
Arhitekturni elementi objekta:
Oblikovanje arhitekturne podobe zunanjščine novih objektov mora slediti historični podobi zunanjščine sosednjih, varovanih trških objektov.
Vertikalni gabarit:
Višinski gabariti prizidkov in novozgrajenih objektov ne smejo presegati sosednjih objektov in ne smejo negativno vplivati na volumen naselja ter na zavarovano, prepoznavno veduto in lego naselja.
Konstrukcija: montažna, betonska, jeklena in klasična zidana.
Kota pritličja: kota pritličja se v projektni dokumentaciji določi na obstoječi objekt oziroma teren.
Streha: streha mora biti simetrična dvokapnica v naklonu 40º. Slemeni morata biti postavljeni v smeri daljših stranic tlorisa.
Kritina: opečna – klasični bobrovec.
Fasada: finalna obdelava fasad mora biti klasični omet obdelan v svetlih, pastelnih in naravnih barvnih tonih.
Oblikovanje odprtin:
Na trških pročeljih je potrebna izvedba historičnih, pokončno pravokotnih odprtin, ki morajo biti simetrično razporejene po površini pročelja.
Podstrešja objektov je možno spremeniti v bivalne prostore pod pogojem, da se ne posega v višinske gabarite oziroma v maso objekta, naklon strešin, višino slemena in strešnih vencev ter da se ohrani primarna vrsta kritine. Nove strešne odprtina morajo biti skladne s spomeniškim značajem in arhitekturnim oblikovanjem objekta (velikost, oblikovanje, materiali ...). Lokacije odprtin morajo biti skladne z ritmom fasad. Kombinacija oblikovanih različnih tipov odprtin na posamezni strešini ni sprejemljiva.
Zunanja ureditev parcele:
Pri urejanju javnih in internih zunanjih prostorov (cestišča in pločnikov, parkirišča ter dvorišča) je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo. Izvedba opornih zidov s protihrupnimi ograjami v sredi trškega jedra s stališči varstva kulturne dediščine ni sprejemljiva.

Gradbeno inženirski objekti
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Lokacija, obdelava in oblikovanje gradbeno inženirskih objektov mora biti skladno s kulturnovarstvenimi pogoji.
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana,
– trafo postaje so tipske izvedbe,
– reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču,
– osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

Prometno omrežje:
(1) Ureditveno območje A
Območje se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste RIII-731/8209 Polzela–Parižlje–Braslovče–M. Braslovče in se bo prometno navezovalo nanjo preko obstoječega cestnega priključka, ki poteka preko obstoječega pločnika širine 1,20 m v km 2,570 levo (os priključka). Obstoječi cestni priključek je potrebno rekonstruirati tako, da bo znašala širina 6,00 m napram sedanjih 10,00 m in dolžina min 5,00 m. Minimalni odmik objekta mora znašati 2,00 m od zunanjega roba pločnika.
Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– 1,5 PM na eno stanovanje.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca ceste za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu regionalne ceste. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.
Trase obstoječega in predvidenega cestnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 7/1,2.
(2) Ureditveno območje B
Območje se bo v kletni etaži navezovalo na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP 990330 (odsek 990331 Cesta pod Trgom) in poteka vzporedno z regionalno cesto v odmiku 35,00 m. V pritličju območje prostorske ureditve poteka vzdolž regionalne ceste od km 2,430 do km 2,518 desno. Prometno se bo območje navezovalo na regionalno cesto v pritličju preko izvozno-uvoznega cestnega priključka.
Minimalni odmik objekta mora znašati 5,00 m od zahodne parcelne meje regionalne ceste.
Morebitna prečkanja komunalnih vodov preko regionalne ceste se morajo izvesti s prevrtanjem pravokotno (± 15º) na os regionalne ceste izven območja cestnih priključkov(minimalni odmik 5,00 m) v minimalni globini 1,20 m (teme zaščitne cevi), zaščitna cev pa mora segati minimalno 5,00 m od roba asfalta regionalne ceste. Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča razširjene regionalne ceste.
Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– 1 PM 20 m² prodajnih površin,
– 1 PM na 4 sedeže v restavraciji,
– 1 PM 40 m² pisarniških površin.
Vsa prometna infrastruktura, cestni priključki, manipulativne površine parkirišča, možnosti prehodov se označijo s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo. Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do območja prostorske ureditve B mora v križišču biti ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca ceste za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu regionalne ceste. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.
Trase obstoječega in predvidenega cestnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 7/1,2.
(3) Ureditveno območje PA2 – Braslovče Trg
V območju se objekti napajajo preko obstoječih legalno zgrajenih priključkov. Pri izvedbi novih je potrebno pridobiti soglasje upravljavca cest.
Upravljavec regionalne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe pozidave, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca ceste za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu regionalne ceste. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

Kanalizacijsko omrežje:
(1) Na območju OPPN je že zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje fekalne in meteorne kanalizacije. Priključevanje meteorne in fekalne kanalizacije na obstoječo kanalizacijo se izvede pod pogoji JKP d.o.o. Žalec. Projektno je potrebno obdelati priključevanje objektov na ločen sistem kanalizacije. Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj, zadrževalnega bazena meteornih vod in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječo javno kanalizacijo, ki poteka v območju prostorske ureditve A na zahodni strani v regionalni cesti, v območju prostorske ureditve B pa na vzhodni strani ob obstoječi javni cesti.
(2) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01). Odvajanje odpadnih voda iz obravnavanega območja naj se izvede v skladu s predpisano zakonodajo po pogojih, ki jih predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02).
(3) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek in gradnjo v varstvenem pasu kanalizacijskega omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(4) Trase obstoječega in predvidenega kanalizacijskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 7/1,2.

Vodovodno omrežje:
(1) Na območju prostorske ureditve A in B bo možna priključitev na javno vodovodno omrežje PE 110 mm, ki poteka ob robu cestnega telesa ulične ceste. Zasnovo vodovodnega in hidrantnega omrežja je potrebno projektno obdelati. Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.
(2) V območju urejanja PA2 – Braslovče Trg bo možna priključitev na javno vodovodno omrežje preko obstoječih priključkov oziroma novo zgrajenih priključkov.
(3) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(4) Trase obstoječega in predvidenega vodovodnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 7/1,2.

Električno omrežje:
(1) Na obravnavanem območju prostorske ureditve A poteka nadzemni NN vod, ki ga je potrebno preurediti. Energija za napajanje objekta je na voljo na NN omrežju, ki se napaja iz TP – Braslovče trg. Izvede se osvetlitev območja urejanja s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov.
(2) Na obravnavanem območju prostorske ureditve B poteka preko zemljišča nameravane gradnje SN nadzemni vod, ki ga je potrebno preurediti. Energija za napajanje objektov je na voljo na NN zbiralkah v TP – Braslovče trg. Od predvidene transformatorske postaje pa do posameznih objektov, oziroma elektro omaric se izvede priključni NN električni kabel. Izvede se osvetlitev območja urejanja s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov.
(3) Pri projektiranju predvidenih objektov v prostorski ureditvi A in B ter območja urejanja PA2 – Braslovče trg je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasje za priključitev objekta. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(4) Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 7/1,2.

Optično in TK omrežje:
(1) Na območju OPPN je evidentirano TK omrežje. V soglasju z upravljavcem Telekom Slovenije d.d. je možnost priključitve objektov na obstoječe TK omrežje.
(2) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(3) Trase obstoječega in predvidenega optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 7/1,2.

KKS:
(1) Na območju OPPN je evidentirano KKS. V soglasju z upravljavcem Telemach d.o.o. Ljubljana je možnost priključitve objektov na kabelski komunikacijski sistem. Načrtovana ureditev tangira obstoječi kabel, zato je v soglasju z upravljavcem predvidena dodatna zaščita in prestavitev.
(2) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(3) Trase obstoječega in predvidenega optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 7/1,2.

Odpadki:
(1) Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
(2) Ob objektih v Območju prostorske ureditve A in B sta predvidena ekološka otoka za ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otok se ogradi z žično ograjo.

Ogrevanje objektov:
Ogrevanje objektov je predvideno kot:
– priključek na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem,
– priključek na toplovodno omrežje v soglasju z upravljavcem,
– na območju urejanja je za ogrevanja objektov dovoljeno postaviti rezervoar za kurilo olje ali utekočinjeni naftni plin,
– dovoljenje so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka …).

Rešitve so podane za Ureditveno območje PA2 – Braslovče Trg, ki zajema celotno varovano območje zgodovinsko jedro naselja in v katerem se nahajajo tudi ureditveni območji A in B.
(1) Seznam enot kulturne dediščine
V ureditvenem območju se nahaja več enot kulturne dediščine vpisanih v register kulturne dediščine, izmed katerih so posamezne razglašene za kulturni spomenik:
Braslovče – Trško jedro (EŠD 41)
Braslovče – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2895)
Braslovče – Hiša Braslovče 40 (EŠD 19744)
Braslovče – Hiša Braslovče 37 (EŠD 19743)
Braslovče – Hiša Braslovče 36 (EŠD 19742)
Braslovče – Hiša Braslovče 34 (EŠD 19741)
Braslovče – Hiša Braslovče 28 (EŠD 19740)
Braslovče – Hiša Braslovče 27-29 (EŠD 19739)
Braslovče – Dvor Legant (EŠD 10411)
Braslovče – Hiša Braslovče 26 (EŠD 19738)
Braslovče – Hiša Braslovče 25 (EŠD 19737)
Braslovče – Hiša Braslovče 24 (EŠD 19736)
Braslovče – Hiša Braslovče 22 (EŠD 19735)
Braslovče – Hiša Braslovče 21 (EŠD 19734)
Braslovče – Hiša Braslovče 20 (EŠD 19733)
Braslovče – Hiša Braslovče 17 (EŠD 19732)
Braslovče – Hiša Braslovče 12 (EŠD 19731)
Braslovče – Hiša Braslovče 4 (EŠD 19730)
Braslovče – Hiša Braslovče 3 (EŠD 19729)
Braslovče – Hiša Braslovče 1 (EŠD 19728)
Rakovlje – Hiša Rakovlje 5 (EŠD 19697).
(2) Varstvo naselbinske in stavbne dediščine:
Na območju naselbinskega kulturnega spomenika se varujejo vse kulturne, umetnostne, arhitekturne, likovne, arheološke ter ambientalne vrednote v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati sledeče splošne usmeritve:
– Varuje se zgodovinski značaj naselja;
– Varuje se naselbinska zasnova (historične gradbene linije oziroma trška ali obcestna pozidava, parcelacija, primarna komunikacijska mreža, primarni javni in interni odprti prostori ...);
– Varuje se obstoječe odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (potrebno je ohraniti primarne višinske gabarite in gostoto pozidave);
– Varujejo se prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki …);
– Varuje se prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti itd.);
– Varujejo se naravne in druge meje rasti naselja ter robove naselja;
– Varuje se podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina …);
– Varujejo se odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
– Varuje se stavbno tkivo (zavarovani objekti dediščine ter morfološko in ambientalno vezno tkivo):
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti) ter primarna substanca in konstrukcijska,
– zasnova,
– oblikovanje zunanjščine objekta (arhitekturna masa, fasadna členitev, materiali,
– oblika in naklon steršin, kritina, stavbno pohištvo, barve, detajli ...),
– funkcionalna zasnova notranjščine z vsemi arhitekturnimi elementi in detajli,
– funkcionalna zasnova pripadajočih zunanjih prostorov ter komunikacijska in
– prostorska navezava na okolico,
– prostorski kontekst in pojavnost v veduti.
– Rekonstrukcije in dozidave so sprejemljive pod naslednjimi pogoji:
– Pri rekonstrukciji (ali dozidavi) zavarovanih objektov se morajo ohraniti vsi elementi dediščine, dozidave pa morajo biti podrejene spomeniškemu značaju objekta.
– Pri rekonstrukciji (ali dozidavi) nezavarovanih objektov oblikovanje novih mas mora upoštevati značaj samega objekta ter tipologijo pozidave v neposredni bližini oziroma v celotnem zavarovanemu prostoru.
– Novogradnje so v trškem jedru izjemoma sprejemljive, kot nadomestitev nezavarovanih objektov v primeru, da stojijo na historičnih lokacijah ali kot dopolnilna gradnja na historičnih lokacijah, ki izhajajo iz kontinuitete urbanistično- zgodovinskega razvoja (npr. gradnja sekundarnih, stranskih traktov na parceli, zgostitev primarne obulične pozidave ….) pod pogojem, da nove mase in arhitekturno oblikovanje upošteva morfologijo in tipologijo pozidave.
– Podstrešja objektov je možno spremeniti v bivalne prostore pod pogojem, da se ne posega v višinske gabarite oziroma v maso objekta, naklon strešin, višino slemena in strešnih vencev ter da se ohrani primarna vrsta kritine. Nove strešne odprtine morajo biti skladne s spomeniškim značajem in arhitekturnim oblikovanjem objekta (velikost, oblikovanje, materiali ...). Lokacije odprtin morajo biti skladne z ritmom fasad.
– V zavarovanem območju naselja je dovoljeno postavljanje tistih enostavnih objektov, ki jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo (npr: enostavne, pomožne objekte je možno postavljati na interne parcele, pod pogojem, da gradnja sledi historičnemu sistemu pozidave notranjih dvorišč oziroma parcel, oblikovanje in materiali pa morajo biti skladni s pozidano strukturo na parceli oziroma v naselju. Enostavne objekte je možno postavljati tudi na javne površine v sklopu načrtnega urejanja javnih površin, ki mora biti skladno s spomeniškim značajem ambienta.
– Zunanja ureditev javnih in internih površin mora vpoštevati zgodovinski značaj naselja in značilnosti širše kulturne krajine.
(3) Varstvo arheološke dediščine – splošno:
– Na celotnem območju, ki ga ureja OPPN za del območja urejanja PA2 – Braslovče Trg je zahtevana minimalizacija posegov v zemeljske plasti. Na celotnem načrtovanem območju posegov v zemeljske plasti se skladno s 27. točko 3. člena ZVKD-1 – v obsegu in z metodologijo raziskav, določenih s kulturnovarstvenimi pogoji, izvedejo predhodne arheološke raziskave.
– V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ (ZVKD-1, členi 75–80 in Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine, 5. člen – četrta alineja).
– Kadar gradbena dela posegajo v strukturne elemente dediščine ali spomenika, krije stroške predhodne arheološke raziskave investitor gradnje (1. točka, druga alineja 34. člena ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08). V Priročniku pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo RS, http://gisk2s.situla.org/evrdd/P_09_04_03.htm), je v dodatnem pravnem režimu za posamezne kulturne spomenike različnih zvrsti predpisano tudi varovanje arheoloških plasti.
– Za dejansko izvedbo arheološke raziskave na terenu je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda minister za kulturo. Za pridobitev omenjenega soglasja je potrebno na Ministrstvo za kulturo RS posre– Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav bodo podani nadaljnji ukrepi varstva nepremične arheološke dediščine.
– Kulturnovarstveno soglasje v skladu z 28. in 30. členom ZVKD-1 bo mogoče pridobiti, ko bo najprej pridobljeno soglasje Ministrstva za kulturo RS za arheološke raziskave in odstranitev dediščine (31. člen ZVKD-1).
(4) Varstvo arheološke dediščine – konkretno:
Območje A: Na območju izgradnje Kulturnega doma in prizidka na parcelah št. 5/4 in 5/1, k.o. Braslovče, se po rušitvi objekta izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološko dokumentiranje treh strojno izkopanih jarkov velikosti ca. 5 x 1,2 metra do nivoja arheoloških depozitov oziroma do sterilne geološke osnove.
Območje B: Na območju novogradnje večnamenskega objekta z zunanjo ureditvijo na parcelah št. 59//4 in 561/2, k.o. Braslovče, ter širitev dostopne ceste in komunalnih vodov na delih parcel št. 716/1, 68, 64, 63, 60/2 in 60/4, k.o. Braslovče, se izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološko dokumentiranje sistema štirih vzporednih strojno izkopanih jarkov skupne dolžine ca. 95 metrov, širine 1,2 metra. Obravnavane parcele predstavljajo travnate površine v velikosti ca. 3203,00m2, predviden obseg testnih jarkov znaša ca 3,5 % celotne površine obravnavanega prostora.
(5) Za vse posege v Ureditvenem območju PA2 – Braslovče Trg, ki vključuje tudi ureditveni območji A in B, na pozidani strukturi ter na javnih in internih zunanjih površinah, je obvezna predhodna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja pristojne območne enote ZVKDS, za raziskave in odstranitev arheološke dediščine pa soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za kulturo RS.

Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presegane kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnje varstva pred hrupom. Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitornigom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 212/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.

Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07). Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

Varstvo voda:
(1) Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MOP, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) in Uredbo o emesiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati zaključke predloženega geomehanskega poročila. Odvod padavinskih vod mora biti načrtovan tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja voda po erozivnih oziroma plazljivih zemljiščih.
(2) Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo čistilne naprave,
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(3) Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v javno kanalizacijo. V neposredni bližini območja obravnavanega OPPN ni vodotokov in območja vodnih virov.

Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih vod na parceli, ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.

Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.

Požar:
(1) Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Potres:
(2) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
(3) Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega OPPN ne leži v bližini vodotokov zato ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.

Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop in funkcionalno oviranje ljudi naklona 1:15.

Na območju prostorske ureditve A in B ter znotraj ureditvenega območja PA2 – Braslovče Trg je OPPN mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju. Rekonstrukcija občinske ceste s parkiriščem v ureditvenem območju B se lahko izvede naknadno.

(1) Ureditveno območje A
V grafičnem delu je v ureditveni situaciji objekt lociran na sedanje lastniško stanje parc. št. 5/4 in 5/1, k.o. Braslovče. Dovoljen odmik objekta od sosednjih parcelnih mej znaša 2,65 m od parcel št. 7 in *28, k.o. Braslovče, 2,00 m od parcele št. 728/1, k.o. Braslovče. Na parcelo št. 563/3, k.o. Braslovče pa je objekt tako kot sedaj postavljen na mejo. V kolikor niso poslabšane bivalne razmere, so ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov dovoljeni manjši odmiki.
Gradnja gradbeno inženirskih objektov (parkirišča, manipulacija, ograja, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovod, TK kabel) je dovoljen do parcelne meje, razen odmika od cestnega sveta regionalne ceste, kjer najmanjši odmik znaša 2,00 m.
(2) Ureditveno območje B
V grafičnem delu so v ureditveni situaciji objekti lociran v območju gradbene meje na sedanje lastniško stanje parc. št. 59/4 in 561/2, k.o. Braslovče. Dovoljen odmik objektov od sosednjih mej je določena z gradbeno mejo (Uradni list RS, št. 122/04), ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se umaknejo v njeno notranjost.
Gradnja gradbeno inženirskih objektov (parkirišča, manipulacija, ograja, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovod, TK kabel) je dovoljen do parcelne meje, razen odmika od cestnega sveta regionalne ceste, kjer najmanjši odmik znaša 2,00 m.
(3) Ureditveno območje PA2 – Braslovče Trg
Dovoljen odmik objektov od sosednjih mej je 4,00 m. S soglasjem soseda je odmik objektov od parcelne meje lahko manjši.
Gradnja gradbeno inženirskih objektov (parkirišča, manipulacija, ograja, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovod, TK kabel) je dovoljen do parcelne meje, razen odmika od cestnega sveta regionalne ceste, kjer najmanjši odmik znaša 2,00 m.
(4) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje tolerance:
(1) Lega objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel in varstveni pas regionalne ceste.
(2) Horizontalni gabarit: načrtovani objekt se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da so gabariti skladni s kulturnovarstvenimi pogoji. Nov objekt se lahko gradi manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »–«.
(3) Kota tal pritličja objekta: je toleranca do ± 50 cm, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste.
(4) Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa.
(5) Dovoljena so odstopanja pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi, kjer je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta.
(6) Dovoljena je delitev parcele ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev.
(7) Pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezni objekt.

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor: ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati; po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču; pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture in vse ostale, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.