Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2011 z dne 6. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2011 z dne 6. 12. 2011

Kazalo

4241. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Radeče, stran 13168.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. in 43/11 – ZKZ-C), Sklepa ministra, pristojnega za prostor o usklajenosti predloga Občinskega prostorskega načrta Občine Radeče, št. 35016-115/2007/78, z dne 24. 8. 2011 ter 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1 in 110/09) je Občinski svet Občine Radeče na 10. redni seji dne 26. 10. 2011 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Radeče
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Radeče (v nadaljnjem besedilu OPN) je izdelalo podjetje Savaprojekt, d.d., Krško.
(2) OPN Občine Radeče vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) Strateški del OPN, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
– območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– območja razpršene poselitve.
(4) Izvedbeni del OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
I. UVODNE DOLOČBE
II. STATEŠKI DEL
1. Splošne določbe
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
6. Okvirna območja razpršene poselitve
7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
8. Usmeritve za razvoj v krajini
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
11. Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Radeče, za katerega je izdelan urbanistični načrt
III. IZVEDBENI DEL
1. Splošne določbe
2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
2.1 Skupni pogoji za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov, pogoji glede parcelacije in lege objektov
2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnimi potrebami
2.5 Pogoji glede varovanja zdravja
3. Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji
3.1 Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor
3.2 Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Radeče
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje:
1. Zasnova prostorskega razvoja                            M 1:50000
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena in grajenega javnega dobra                          M 1:50000
3. Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene
gradnje in območij razpršene poselitve                     M 1:50000
4. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito
prenovo                                                    M 1:50000
5. Usmeritve za razvoj v krajini                           M 1:50000
6. Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč                                                   M 1:50000
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo
na liste                                                   M 1:50000
2. Pregledna karta občine s prikazom
osnovne namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske javne
infrastrukture                                             M 1:50000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev                                          M 1:5000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture                            M 1:5000
(5) Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Radeče:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage (Urbanistični načrt Radeče)
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo
8. Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora
9. Ostale strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri načrtovanju.
3. člen
(pomen kratic)
Pomen kratic:
DPN – državni prostorski načrt
DV – daljnovod
EPO – ekološko pomembno območje
EŠD – enotna številka dediščine
EUP – enota urejanja prostora
HE – hidroelektrarna
K+P+M – klet, pritličje in mansarda
KD – objekti in območja kulturne dediščine varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
KPD – kazensko popravni dom
LC – lokalna cesta
LN – lokacijski načrt
MRP – merilno regulacijska postaja
NV – naravna vrednota
OPN – občinski prostorski načrt
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt
PIP – prostorski izvedbeni pogoji
RC – regionalna cesta
RTP – razdelilna transformatorska postaja
UN – urbanistični načrt
ZN – zazidalni načrt
ZVKDS – Zavod RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije
UV – ultravijolična
ZRSVN – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Pomen izrazov:
– Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
– Etaža je del stavbe med dvema stropoma, med zadnjo stropno konstrukcijo in streho ter med prvo stropno konstrukcijo in tlemi, pri čemer se za etažo šteje klet (K), pritličje (P), nadstropja (N) in mansarda (M). Višina etaže je največ 3,2 m pri stanovanjskih stavbah.
– Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.
– Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena njihova ureditev.
– Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
– Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu.
– Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
– Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem, z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.
– Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor, pri čemer mora biti odstopanje od določil odloka usklajeno z javnim interesom in varstvenimi režimi.
– Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%. Pri stavbah, ki so varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine se ob rekonstrukciji objekta njegova prostornina ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča kot to določa ta odlok (do 10%), če sprememba velikosti ne prizadane varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba.
– Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov..
– Spominska obeležja so nezahtevni in enostavni objekti, na primer kip ali spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
– Zakonito zgrajeni objekt (legalno zgrajeni objekt) je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj ali je bil zgrajen pred 31. 12. 1967.
(2) Izrazi, ki niso opredeljeni v tem členu, imajo enak pomen, kot je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.
II. STRATEŠKI DEL
1. Splošne določbe
5. člen
(splošne določbe)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe občine so zaradi naravne kvalitete celotnega prostora in reliefnih značilnosti prednostno usmerjene v razvoj turizma.
(2) Prav tako obstaja potreba po ureditvi in prenovi obstoječih naselij, ki imajo dokaj dobro ohranjen stavbni fond in značilne urbanistično-arhitektonske elemente, vendar niso vzdrževana.
(3) Težnja občine je spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe prebivalstvo, oziroma podati pogoje za gospodarski in kulturni razcvet občine z dvigom natalitete.
(4) Razvojne potrebe države so na območju Občine Radeče usmerjene v gradnjo ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most–Radeče ter deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče.
(5) Ob predvideni trasi tretje razvojne osi se razvijajo poslovne in proizvodne dejavnosti. V primeru, da bo tretja razvojna os potekala ob Savi, je treba v sklopu DPN izdelati sanacijski program za lastnike obstoječih kmetijskih gospodarstev.
(6) Že nekaj časa obstaja v državnem planu potreba po izgradnji hitre železnice, katere trasa poteka čez Občino Radeče. Hitra železnica potrebuje svoj prostor za izgradnjo, prav tako je treba na nivoju občine zagotoviti primerni prometni vozel, ki bi združeval železniški in cestni javni promet. Izkazana je potreba po izgradnji železniške in avtobusne postaje na isti lokaciji in v bližini reke Save, kjer v bodočnosti obstajajo možnosti za oživitev vodnega prometa.
(7) Na področju kmetijstva so razvojne potrebe občine usmerjene v ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč, ki omogočajo kvalitetno integrirano pridelavo zelenjave. Površine, najprimernejše za kmetijsko pridelavo, se nahajajo med državno (glavno) cesto in reko Savo. Na hribovitih območjih se spodbuja živinorejo v naravi ter ohranjanje in razvoj avtohtonega sadjarstva.
(8) Na področju lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in izgradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami.
(9) Razvijajo se širokopasovne povezave in infrastruktura za telekomunikacije s poudarkom na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih telekomunikacij.
(10) Z izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi se vzpostavlja medregijska povezava za potrebe razvoja turizma, z ureditvijo kolesarskih poti ter rekreacijskih in športnih površin vzdolž Save.
7. člen
(cilji skladnega prostorskega razvoja)
(1) Cilji prostorskega razvoja so predvsem ohranitev ter razvijanje nacionalne, gospodarske, socialne in kulturne samobitnosti in širitev gospodarskega in ustvarjalnega vpliva Občine Radeče v širši prostor Slovenije. Pri tem se upošteva trajnostni prostorski razvoj občine, ki vključuje gospodarske, družbene in okoljske parametre.
(2) Na podlagi razvojnih potreb in ob upoštevanju osnovnih načel prostorskega razvoja so temeljni cilji prostorskega razvoja Občine Radeče sledeči:
– razvoj Radeč kot občinskega središča ob spodnjem in srednjem delu Save,
– razvoj naselij prednostno usmerjati na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo,
– poleg prednostnega razvoja občinskega središča Radeče, ki je pomembnejše lokalno središče, se načrtuje razvoj tudi v lokalnih središčih Jagnjenica, Svibno in Vrhovo, Njivice in Hotemež ter v ostalih naseljih,
– sanacija razpršene gradnje ali drugače neustrezno izrabljenih površin,
– revitalizacija naselij in s tem izboljšanje kakovosti bivalnih razmer,
– racionalna širitev poselitve, kjer je to za razvoj občine potrebno,
– razširitev in nadgradnja družbene in gospodarske javne infrastrukture,
– posodobitev in povečanje temeljne turistične infrastrukture, s poudarkom na namestitvenih ter sprostitveno-rekreativnih zmogljivostih,
– varovanje kulturne krajine z novimi gospodarskimi dejavnostmi kot so turizem, bio-/ekološka pridelava in/ali predelava v kmetijstvu,
– ohranjanje biotske pestrosti z omejitvami negativnih vplivov na okolje in varovanjem narave,
– varovanje pred naravnimi nesrečami v smislu upoštevanja omejitev v prostoru,
– zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo in razmeščanje prostorskih ureditev in dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu vodnih virov,
– zagotavljanje urejenega sistema zbiranja in čiščenja odpadnih voda,
– uporaba obnovljivih virov energije.
(3) Splošni strateški cilji za Občino Radeče so:
– oblikovanje prostora, ki bo prijazno prebivalcem vseh starostnih, socialnih in interesnih skupin,
– dvig kvalitete življenja in bivanja v občini (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, funkcionalna razporeditev dejavnosti, ureditev primarne oskrbe, servisov, vrtca, šole ter doma za ostarele),
– ekonomska učinkovitost in ustvarjanje novih delovnih mest,
– spodbujanje razvoja turizma ob sočasni komunalni opremljenosti območij, vzpostavitvi dobrih povezav z drugimi destinacijami in večjimi urbanimi središči ter prometnimi vozlišči,
– zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete,
– prostorske ureditve in posege usmerjati in načrtovati tako, da se pri tem ohranijo in prenavljajo območja in objekti kulturne dediščine, tradicionalna arhitektura in krajinske vedute,
– usmerjanje potencialnih investitorjev na območje občine,
– izboljšanje demografske strukture (ustvarjanje pogojev za priseljevanje, zlasti mlajših družin),
– dobra prometna dostopnost (prestrukturiranje prometa, celovita prometna ureditev),
– izboljšanje sistema načrtovanja, urejanja in vzdrževanja občine in izboljšanje učinkovitosti javnih služb,
– dvig ekološke zavesti,
– spodbujanje zdravega načina življenja ter zagotavljanje zadostnih pokritih in nepokritih športno rekreacijskih površin na prebivalca (izgradnja modernih športnih objektov, urejanje športnih in rekreacijskih površin),
– vključevanje prebivalcev pri načrtovanju in upravljanju občine,
– razvijanje inštrumentov za spodbujanje in izvajanje prostorske politike,
– spodbujanje trajnostne rabe energije (spodbujanje rabe obnovljivih virov in zmanjševanje porabe energije),
– pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb zagotavljanje energetske učinkovitosti objekta,
– trajna ohranitev dobrega fizikalno-kemijskega in biološkega stanja površinskih vodotokov in podzemne vode,
– ohranjanje (eko)morfološkega stanja vodotokov,
– ohranjanje pridelovalnih potencialov tal za kmetijsko rabo,
– ohranjanje in vzdrževanje gozdov v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij.
8. člen
(cilji urejanja prostora)
(1) Zagotavljanje enakovrednih in čim boljših življenjskih pogojev za sedanje in prihodnje rodove prebivalstva, ob upoštevanju smotrne in varčne rabe prostora.
(2) Razvoj naselij se načrtuje skladno z omrežjem in funkcijami naselij v občini. Poleg razvoja občinskega središča Radeče je treba krepiti vlogo lokalnih središč Hotemež, Jagnjenica, Vrhovo, Svibno, Njivice ter pospeševati razvoj ostalih podeželskih naselij.
(3) Usmerjanje pozidave v obstoječa naselja, racionalna raba znotraj teh območij in celovitost urejanja urbanih območij.
(4) Razvoj turističnih, okolju sprejemljivih proizvodnih, obrtnih in trgovinskih dejavnosti.
(5) Razvoj športno rekreacijske ponudbe ob reki Savi.
(6) Pospeševanje turizma na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij v turistično ponudbo.
(7) Razvoj prometne povezanosti občine z zasavskimi in posavskimi občinami in proti Celju, Krškem in Novem mestu ter posredna navezava na avtocestno omrežje Slovenije.
(8) Varovanje naravnih dobrin (najboljša kmetijska zemljišča, varovalni gozdovi in območja naravnih spomenikov), naravnih bogastev ter naravne in kulturne dediščine pred posegi, ki bi ovirali njihov razvoj.
(9) Ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete.
(10) Varovanje okolja in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti in vzdrževan krajinski in poselitveni vzorec. Še posebej varovati kulturne krajine Svibno, Čimerno ter Vrhovo. Pospešiti je treba razglasitev nezavarovanih naravnih spomenikov in registriranih enot kulturne dediščine, ki imajo vrednote kulturnega spomenika.
(11) Izgradnja in obnova komunalne ter okoljske infrastrukture, sanacija erozijskih in drugih nestabilnih območij ter ureditve na vodotokih.
(12) Združevanje kompatibilnih dejavnosti, kot so poslovno-gospodarsko-obrtno-industrijske cone in komunalno-energetsko-prometne infrastrukturne dejavnosti.
(13) Smotrna umestitev poselitve, posegov in dejavnosti v prostor, glede na obstoječe in predvidene vire negativnih vplivov v okolju (npr. elektromagnetnega sevanja).
(14) Učinkovito ravnanje z odpadki in zmanjšanje količine odpadkov na izvoru.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Poselitev se v prvi vrsti usmerja v občinsko središče Radeče, ki je pomembnejše lokalno središče, lokalna središča Jagnjenica, Svibno, Vrhovo, Hotemež in Njivice. Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše površine tudi v nekaterih ostalih naseljih občine.
(2) Poselitev se prednostno razvija v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije, ipd. Širitve naselij so predlagane zgolj kot manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve.
(3) V ambientalno privlačnih naravnih območjih (Čimerno in Brunška Gora) se formirata območji za gradnjo počitniških hiš, kot podpora za razvoj turizma. Na območju Čimernega se podpira izključno sonaravni trajnostni razvoj počitniškega naselja.
(4) Poselitvena območja se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami, glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri širitvah naselij se upošteva razvojne potrebe, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.
(5) Najpomembnejše lokacije za razvoj turizma so: reka Sava, območje starega mestnega jedra s starim gradom, kompleks dvorca Dvor, območje Ribiškega doma, Brunk, Magolnik, Žebnik in Močilno. Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj turističnih kmetij.
(6) Razvoj športa in rekreacije je predviden na Magolniku, v Vrhovem, ob reki Savi, na območju Njivic oziroma Starega Dvora ter na območju Radeč.
(7) Nove proizvodne cone se v občini ne načrtujejo, predvidi se le širitev obstoječih, v zahodnem delu Radeč in na levem bregu Save (na Obrežju). Za potrebe vzpostavitve proizvodne cone se na Hotemežu prenovi degradirano območje severno od glavne ceste.
(8) Prednostna območja za razvoj kmetijske dejavnosti (poljedelstva) so na Vrhovškem in Hotemeškem polju ob Savi. Razvoj vinogradništva se omogoča na območju Zagrada in Vrhovske Gore pri naselju Log.
10. člen
(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Na območju Občine Radeče je po registru prostorskih enot 23 naselij.
(2) Radeče se razvijajo kot pomembnejše lokalno središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine.
(3) Lokalna središča so: Jagnjenica, Vrhovo in Svibno, ki so sedeži krajevnih skupnosti s trgovinami dnevne oskrbe oziroma gostinskimi lokali, ter Njivice in Hotemež, kjer se razvijajo predvsem: turizem, šport in rekreacija ter proizvodne dejavnosti.
(4) Ostala podeželska naselja so Brunk, Brunška Gora, Čimerno, Dobrava, Goreljce, Jelovo, Log pri Vrhovem, Loška Gora, Močilno, Obrežje, Prapretno, Počakovo, Rudna vas, Stari Dvor, Zavrate, Zagrad in Žebnik, ki so namenjena predvsem stanovanjski gradnji, razvoju turizma in kmetijstva.
(5) V vseh naseljih se omogoča razvoj turizma.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Osnovno cestno prometno omrežje v občini predstavljajo državne ceste G1-5 Arja vas–Celje–Zidani Most–Krško–Drnovo in regionalne ceste: R3-679 Radeče–Sevnica, R3-665 Velika Reka–Radeče in R3–738 Tržišče–Hotemež. Sekundarno cestno prometno omrežje tvorijo prometne povezave preko lokalne ceste Radeče–Čimerno in naprej v Občino Trbovlje ter lokalne ceste preko naselij Močilno in Brunk, ki povezujejo hriboviti, južni del Občine Radeče z Občino Sevnica.
(2) Glavna železniška proga Zidani Most–Dobova povezuje občino s celotno Slovenijo ter širše. V predlogu Resolucije nacionalnega programa razvoja Slovenske železniške infrastrukture je predvidena gradnja hitre proge na X. koridorju, Jesenice–Ljubljana–Dobova. Trasa hitre proge je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN.
(3) Skozi občino se načrtuje ena izmed variant tretje razvojne osi, ki bo dodatno izboljšala povezanost občine s sosednjimi regijami.
(4) Predvidena je gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most–Radeče in deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče, s čimer se bo izboljšala prometna povezanost Občine Radeče z Zasavjem in Savinjsko dolino.
12. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Celotno območje občine predstavlja naravno kvaliteten prostor. Pomembna območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora so: posebna varstvena območja (območja Natura 2000) Posavsko hribovje, Veliko Kozje in Kum v severnem delu občine, ekološko pomembno območje reke Save od Radeč do državne meje, več naravnih vrednot (Sopota in Glažuta s pritoki, Grajski hrib) zavarovana območja dendroloških naravnih spomenikov (Gašperjev kostanj na Močilnem je najdebelejši kostanj v Sloveniji), območja kulturnih krajin Svibno, Čimerno in Vrhovo ter območje Magolnika.
(2) Pomembna območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora pa so na območju Dvorca Dvor s parkom, trškega jedra Radeč in grajske razvaline, Jagnjenice (Sv. Marjeta), Svibnega, Vrhovega in Čimernega.
(3) Pomembnejše turistično zgodovinske točke v občini so na območju Radeč, Brunka (pri cerkvi sv. Treh kraljev), Močilnega (pri cerkvi sv. Nikolaja in pri Gašperjevem kostanju), Čimernega (pri cerkvi sv. Trojice), Jelovega (pri cerkvi sv. Katarine), Počakovega (pri cerkvi sv. Janeza Evangelista), Žebnika (pri cerkvi Žalostne Matere božje), Svibnega (pri cerkvi Poveličanja sv. Križa) in druge.
(4) Pomembne površinske vode so Sava, Sopota in Glažuta.
13. člen
(urbano središče, za katero se izdela urbanistični načrt)
Za urbano središče Radeče se izdela urbanistični načrt.
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
14. člen
(umestitev gospodarske javne infrastrukture)
Pri razvoju obstoječih infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena in načrtovanju novih je treba zagotoviti, da so le-ta umeščena in grajena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine, zagotavljajo njeno prostorsko integriteto in ne ogrožajo tudi ostalih varovanih območij.
15. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Zasnova omrežja cestne infrastrukture temelji na državnih in lokalnih cestah. Ceste državnega pomena v občini so:
– glavna cesta G1-5 Arja vas–Celje–Zidani Most–Krško–Drnovo,
– regionalna cesta R3-679 Radeče–Sevnica,
– regionalna cesta R3-665 Velika Reka–Radeče,
– regionalna cesta R3-738 Tržišče–Hotemež.
Na območju občine je načrtovana gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most–Radeče in deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče.
(2) Lokalne ceste med naselji:
– Dobovec–Čimerno–Jelovo–Radeče LC 423330,
– Hrastnik–Zavrate–Radeče LC 122010,
– Krmelj–Šentjanž–Budna vas Hotemež LC 372270,
– Radeče–Dobrava–Rudna vas–Brunk LC 342010,
– Trg Loka–žel. postaja–most čez Savo–HE Vrhovo LC 372040,
– Šentjanž–Murence–Leščevje–Močilno–Radeče LC 372320,
– Jablanca–Novi Grad–Goreljce LC 372400,
– Log pri Vrhovem–Prapretno–Vrhovo LC 342020,
– Jagnjenica–Svibno–Sela LC 342030.
Na omrežje lokalnih cest med naselji se navezuje omrežje lokalnih cest v mestu Radeče in omrežje javnih poti v naseljih in med njimi.
(3) Postopoma se modernizirajo vse lokalne ceste, javne poti v naseljih ter druge občinske javne poti v občini, predvsem z vidika prometno tehničnih elementov (širjenja voznih pasov, asfaltiranja javnih poti, postavitve prometne signalizacije, utrditve cestišča na plazljivih območjih …). Ob modernizaciji lokalnih cest in javnih poti se v sklopu naselij uredijo hodniki za pešce, avtobusna postajališča in javna razsvetljava.
(4) Uredijo se državne in občinske kolesarske povezave. Vzporedno z glavno cesto in regionalno cesto ob Savi se uredi glavna kolesarska povezava v smeri Sevnice.
(5) Na občinski ravni se uredi delno krožna kolesarska povezava: Radeče–Jagnjenica–dolina Sopote–občinska meja–Svibno–Jagnjenica–Radeče–ob dovozni cesti ob Savi do Ribiškega doma–mimo Hotemeža do glavne ceste in nazaj do državne kolesarske povezave na levem bregu Save.
16. člen
(elektronske komunikacije)
(1) V naseljih Radeče in Vrhovo sta dve obstoječi lokalni telefonski centrali. Zgradi se tretja lokalna telefonska centrala na Jagnjenici ter optične kabelske povezave.
(2) Na območju občine so predvidene nadaljnje širitve kabelskega TV omrežja.
(3) Nad Radečami sta dva obstoječa RTV pretvornika, zgradi se novi na Magolniku.
17. člen
(energetika)
(1) Na območju občine so objekti za proizvodnjo in prenos električne energije – HE in daljnovodi:
– HE Vrhovo,
– DV 2x110 kV vzankanje HE Vrhovo,
– DV 1x110 kV Trbovlje–Vrhovo–Boštanj–Sevnica,
– DV 2 x 110 kV vzankanje RTP Radeče,
– RTP Radeče.
(2) Distribucija električne energije se izvaja preko obstoječih 20 kV daljnovodov in pripadajočih transformatorskih postaj. Zgradijo se priključni 20 kV daljnovodi in transformatorske postaje ter priklopi na nizkonapetostno omrežje, in sicer: v Radečah in Jagnjenici, 20 kV povezava RTP Radeče – SN daljnovod Hotemež, transformatorske postaje TP Rudna vas in Loška Gora s priključnim 20 kV daljnovodom in priključnega 20 kV daljnovoda za TP Novi Grad v Občini Sevnica ter transformatorska postaja Breška vas pri Hotemežu.
(3) Vsi obstoječi elektroenergetski objekti se prenovijo in rekonstruirajo. Vsi obstoječi enosistemski daljnovodi se rekonstruirajo z nadgradnjo v dvosistemske.
(4) Nadzemno 20kV omrežje na območju naselij se postopoma nadomešča s podzemnim, razen če koridorji potekajo preko registriranih arheoloških najdišč. Izjemoma je na območju registriranega arheološkega najdišča kabelska izvedba dopustna, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(5) Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
(6) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije ter oskrbe objektov z energijo se upošteva Lokalni energetski koncept. Uporablja se obnovljive vire energije kot so veter, voda, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske, kulturnovarstvene ter družbene sprejemljivosti.
(7) V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah je treba predvideti celostno oskrbo z energijo v posameznih sklopih. Načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo.
(8) Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras gospodarske javne infrastrukture, ki morajo, poleg funkcionalno tehnoloških vidikov, upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
(9) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.
(10) Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi. V primeru, da elektroenergetski koridor poteka preko registriranih arheoloških najdišč kabelska izvedba ni dopustna. Izjemoma je dopustna pod pogojem, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(11) Na območju občine so obstoječi prenosni plinovodi:
– R42; odcep (MRP) Sevnica – MRP Radeče; 150 mm; 50 bar,
– P424; MRP Radeče – MRP Papirnica; 150/200 mm; 6.2 bar,
– P4242; od P424 v 2+499 – MRP Muflon; 100 mm; 6.2 bar.
Mestno plinovodno omrežje v naselju Radeče je delno že zgrajeno, dogradi se do vseh potencialnih porabnikov v celotnem naselju.
(12) Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega omrežja.
(13) Na območju, kjer je plinovodno omrežje že zgrajeno, se zmanjša število neaktivnih priključkov oziroma se spodbudi odjemalce, da se priključijo na plinovodno omrežje.
18. člen
(oskrba s pitno vodo in vodni viri)
(1) Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja. Vodovod Radeče se oskrbuje s pitno vodo iz vodnih virov Samčeva reber, Vrtine, Močil in Vovkovih skal. Iz vodovoda Radeče se oskrbujeta tudi naselji Vrhovo in Obrežje. Na območju občine je še več manjših lokalnih vodovodov: vodovod Svibno, ki se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja Bele vode, vodovod Jagnjenica, ki se oskrbuje iz zajetja Kompanija, ter več manjših vodovodov na območju Magolnika, Brunške Gore, Rudne vasi, Močilnega, Jelovega in Dobrave. V primeru nezadostnih količin pitne vode se rekonstruira obstoječe omrežje ter zgradi novo vodovodno omrežje.
(2) Prioritetno se izvaja povezava obstoječih vodovodov na celotnem območju občine, predvsem pa vodovoda Radeče in vodovoda Jagnjenica ter Radeče–Dobrava.
(3) Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo tako, da varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Gradijo se novi sistemi javnega vodovoda in obnavljajo obstoječi. Za zagotovitev dodatnih kapacitet vode se izvedejo raziskave na širšem območju občine. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih.
19. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih vod)
(1) Na levem bregu Save pri Radečah je v zaključni fazi izgradnja centralne čistilne naprave z zmogljivostjo od 3000 PE oziroma z razširitvijo do 6000 PE. V čistilno napravo bo vodena komunalna odpadna voda naselja Radeče, dela naselja Obrežje in dela naselja Hotemež.
(2) Izgradnja čistilnih naprav je predvidena v lokalnih centrih Vrhovo (lokacija pri naselju Prapretno) in Jagnjenica (pri naselju Njivice–Stari Dvor). V čistilno napravo Vrhovo bodo speljane komunalne odpadne vode iz naselij Prapretno in Log pri Vrhovem. Čistilna naprava za čiščenje tehnoloških vod je predvidena na območju Papirnice na Njivicah.
(3) Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno na območju naselja Radeče, delno tudi v naseljih Vrhovo, Log in Jagnjenica. Dogradi se obstoječe omrežje ter se zgradi kanalizacija Obrežje in Hotemež.
Za naselji Jagnjenica in območje Starega Dvora se zgradi ločeni kanalizacijski sistem ter čistilna naprava z lokacijo vzhodno od Starega Dvora, ob Sopoti.
(4) Gradnja manjših kanalizacijskih sistemov za komunalne odpadne vode s pripadajočimi čistilnimi napravami je za predvidene širitve predvidena v naseljih: Svibno, Počakovo in Brunška Gora.
20. člen
(odpadki)
(1) Komunalni odpadki iz Občine Radeče se odvažajo na medobčinsko deponijo v Občino Hrastnik. Za ločeno zbiranje in zmanjševanje količin odpadkov na izvoru se sanira in prenovi obstoječa deponija na Hotemežu in uredi zbirni center za ravnanje z odpadki. V ta namen se izgradijo potrebni platoji in rekonstruirajo obstoječe ceste ter postavijo tehnološki objekti – kontejnerji in skladišča za začasno skladiščenje in sortiranje posameznih vrst odpadkov. Za predelavo bio odpadkov organskega izvora se v okviru deponije uredi manjša kompostarna ter objekt za začasno skladiščenje komposta.
(2) Gradbene odpadke se odvaža na bližnji deponiji v sosednji občini.
(3) Na območju občine je urejeno ločeno zbiranje odpadkov. V ta namen so v večjih naseljih urejeni ekološki otoki, ki se uredijo tudi v vseh ostalih naseljih v občini. Ureditev ekoloških otokov je namenjena za ločeno zbiranje odpadne embalaže iz papirja, stekla, plastike in kovin. Ločeno zbiranje kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvede praviloma enkrat letno.
(4) V večini naselij je urejen individualni odvoz komunalnih odpadov. V naseljih Jelovo, Čimerno, Žebnik, Močilno in Rudna je dopustna namestitev skupnih kontejnerjev.
(5) Odlaganje in sortiranje rečnih naplavin do HE Vrhovo (plavja) se uredi v sklopu zbirnega centra Hotemež. Za te potrebe se razširi center do desnega brega reke Save.
(6) Lokacija za odlaganje naplavin iz Sopote se uredi na levem bregu Save, dolvodno ob lokaciji čistilne naprave.
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
21. člen
(območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot nova naselja)
Na območju Občine Radeče so naslednja območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot nova naselja:
– Brunk – eno območje naselja (BR/1),
– Brunška Gora – eno območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje (BG/1); del območja naselja sega v naselje Dobrava po registru prostorskih enot,
– Čimerno – eno območje naselja (ČI/1) in 1 območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje (ČI/2),
– Dobrava – dve območji naselja (DO/1 in DO/2),
– Goreljce – eno območje naselja (GO/1),
– Hotemež – dve območji naselja (HO/1 in HO/2),
– Jagnjenica – štiri območja naselja (JA/1, JA/2, JA/3 in JA/4); del območja naselja JA/3 sega v naselje Stari Dvor po registru prostorskih enot,
– Log pri Vrhovem – eno območje naselja (LO/1),
– Močilno – eno območje naselja (MO/1),
– Njivice – eno območje naselja (NJ/1); del območja naselja sega v naselje Žebnik po registru prostorskih enot ter v naselje Stari Dvor po registru prostorskih enot, s katerim je prostorsko povezan,
– Obrežje – eno območje naselja (OB/1),
– Počakovo – 1 območje naselja (PO/1),
– Prapretno – 1 območje naselja (PR/1); del območja naselja sega v naselje Vrhovo po registru prostorskih enot,
– Radeče – 1 območje naselja (RA/1); deli območja naselja segajo v naselja Dobrava, Loška Gora in Obrežje po registru prostorskih enot,
– Rudna vas – 1 območje naselja (RV/1),
– Stari Dvor – 1 območje naselja (SD/1), ki je prostorsko povezano z območjem naselja Njivice,
– Svibno – 1 območje naselja (SV/1) in 1 območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje (SV/2); del novega naselja SV/2 sega v naselje Počakovo po registru prostorskih enot,
– Vrhovo – 1 območje naselja (VR/1),
– Zagrad – 2 območji naselij (ZA/1 in ZA/2),
– Žebnik – 3 območja naselij (ŽE/1, ŽE/2 in ŽE/3).
6. Okvirna območja razpršene poselitve
22. člen
(območja razpršene poselitve)
(1) Na celotnem območju Občine Radeče, razen v naselju Brunk, se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja.
(2) Tipična območja razpršene poselitve oziroma naselja brez strnjenih jeder so Jelovo (JE/1), Loška Gora (LG/1) in Zavrate (ZV/1).
7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
23. člen
(razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij temelji na:
– prenovi obstoječega stavbnega fonda,
– zapolnitvi obstoječe pozidave,
– zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi na obrobju naselij, ki so že infrastrukturno urejena,
– širitvi naselij v obliki novih sosesk (con) na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev,
– sanaciji razpršene gradnje,
– ohranjanju avtohtone razpršene poselitve.
(2) Razvoj naselij je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj meja naselij (prenove).
(3) Naselja, v katerih se izvede prenova, so: Radeče (staro jedro, območje Dvorca Dvor, del naselja na levem bregu Save), Jagnjenica (pri Ježu in pri cerkvi sv. Marjete), Hotemež in Prapretno.
(4) V naseljih Čimerno, Dobrava, Hotemež, Jagnjenica, Svibno, Vrhovo, Njivice, Počakovo, Prapretno, Zagrad, Rudna vas in Žebnik se izvedejo minimalne širitve v obliki zaokrožitve obstoječe pozidave, ki se navezujejo na obstoječo infrastrukturo.
Širitve naselij, ki omogočajo novo organizirano stanovanjsko gradnjo, se izvedejo v Jagnjenici, Svibnem in Počakovem. V Radečah se razširi naselje za proizvodne namene.
24. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Stanovanja
Nova območja stanovanj, namenjena predvsem bivanju in umestitvi nemotečih spremljajočih dejavnosti, se načrtujejo na nepozidanih površinah, znotraj in na obrobju obstoječih naselij, odmaknjeno od pomembnejših prometnic, vendar v navezavi na obstoječe prometno omrežje. Sočasno z razvojem nove stanovanjske pozidave je treba razvijati tudi sistem javnega potniškega prometa. Vzpostaviti je treba nove linije javnega potniškega prometa, urejati avtobusna postajališča ter zagotavljati ustrezno frekvenco javnega prometa.
Površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti (stanovanjska gradnja) se umeščajo glede na razpoložljivi prostor, potrebe samih krajanov, gospodarski razvoj naselja in razvoj širšega območja ter ob upoštevanju vizije razvoja celotne občine (turizem) in varstvenih omejitev.
(2) Počitniške hiše
Območja počitniških hiš, kjer bodo zgrajeni objekti za občasno bivanje so določene v ambientalno privlačnem in naravnem okolju naselij Čimerno ter Brunška Gora.
(3) Centralne dejavnosti
Centralne dejavnosti se razvijajo predvsem v središčih naselij, ob pomembnejših prometnicah, pri vhodih v naselja in v križiščih glavnih prometnic, kjer se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij ter programov storitve in oskrbe prebivalstva.
Pomembnejša območja centralnih dejavnosti so v Radečah in v naseljih:
– Obrežje – v križišču glavne in regionalne ceste (vstopni del v naselje), ob prometnem vozliču (stik železniškega in cestnega prometa ter površinske vode),
– Hotemež – kot prenova obstoječega opuščenega območja (bivši kompleks KPD) ter območje obstoječega gostinskega obrata,
– Svibno – območje ob obstoječi podružnični šoli, gostilni in prostorih KS Svibno,
– Vrhovo – območje obstoječe trgovine in gostinskega lokala.
Območje centralnih dejavnosti je določeno tudi na območju razpršene poselitve oziroma na območju sakralne stavbne dediščine – cerkve.
(4) Proizvodne dejavnosti
Proizvodne dejavnosti so razmeščene na območjih obstoječih proizvodnih kompleksov v naselju Radeče, Jagnjenica in Njivice – Stari Dvor. Obstoječe cone se ohranjajo v enakem obsegu, oziroma z minimalnimi prostorskimi širitvami. Površine namenjene za preselitev proizvodnih dejavnosti iz centra naselja Radeč so na levem bregu Save, ob centralni čistilni napravi Radeče (Obrežje) in na Hotemežu.
Na Hotemežu se na območju opuščenega kompleksa KPD sanirajo in prenovijo opuščeni gospodarski objekti. Območje se nameni za proizvodne dejavnosti. V zahodnem delu naselja Vrhovo se uredi manjša proizvodna površina.
(5) Posebna območja
Posebna območja so namenjena za turizem in razvoj športnih dejavnosti.
Največje turistično območje v občini, namenjeno razvoju stacionarnega turizma, je na območju dvorca Dvor in Malega doma v Radečah.
Turizmu je namenjeno območje okoli Ribiškega doma na Hotemežu, predvsem za organizacijo tekmovanja v ribolovu, oziroma kot površina namenjena piknik prostorom. Obstoječi objekt se obnovi, uredijo se potrebna parkirišča. Kot dopolnitev Ribiškemu Domu se v neposredni bližini uredi avto camp. Turizem se razvija ob smučišču na Magolniku, na Njivicah (na območju bazena) ter v sklopu obstoječih kulturnih in naravnih znamenitostih na Svibnem, ob Savi, itd.
(6) Največja površina za šport in rekreacijo je na Magolniku. Območje se uredi kot smučišče z vlečnico za odrasle in otroke, sankališče, površine za tek na smučeh in za otroško igro. Sanira se obstoječ objekt z gostinsko ponudbo in prenočišči, oziroma za šolo v naravi.
Spodbuja se razvoj športa in rekreacije ob in na Savi (splavarjenje, čolnarjenje, športni ribolov …), ob že obstoječi obsavski pešpoti, ki povezuje naselje Radeče, turistični del dvorca Dvor in Malega doma, Ribiški dom in avto kamp. Območje za šport in rekreacijo (kopališče, čolnarna s privezi, ipd.) se uredi v Vrhovem, ob reki Savi.
V naselju Radeče je ob osnovni šoli športno rekreacijsko območje, kjer so urejena športna igrišča za nogomet, rokomet in košarko, možna je razširitev na zahodno stran in južno za ureditev tenis igrišč. Rekreacijska površina je tudi na Počakovem (igrišče) in na Njivicah, na območju obstoječega bazena, kjer se uredijo parkirišča.
(7) Območja zelenih površin
Večja urejena parkovna ureditev se nahaja ob dvorcu Dvor, sanira se na območju bivšega nunskega pokopališča v Radečah. Zelene površine so na območju pokopališč v Radečah, na Svibnem in v Vrhovem, na levem in desnem bregu reke Save, kot obrežni zeleni pas ter ob Sopoti in na območjih stavbnih zemljišč, ki zaradi konfiguracije terena niso primerna za gradnjo.
25. člen
(sanacija in prenova razpršene gradnje)
Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje, so predlagana v Brunški Gori, na območju novo formiranega počitniškega naselja Čimerno ter na območju naselja Svibno (Pristava).
26. člen
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) Samotne kmetije in zaselki, razpršena, raztresena manjša naselja so avtohtoni vzorec poselitve na celotnem območju Občine Radeče in se kot takšna ohranjajo.
(2) Naselja v občini, ki nimajo jedra in jih tvorijo le razdrobljeni zaselki in samotne kmetije (tipična razpršena poselitev), nastali pred letom 1967, so Jelovo, Zavrate in Loška Gora.
(3) Z ohranjanjem razpršene poselitve se vzdržuje kulturna krajina, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju z gozdom. Z novogradnjami (predvsem kmečkih stanovanjskih stavb, kmetijskih gospodarstev ter objektov dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu) se na območju razpršene poselitve omogoča razvoj kmetij, domačij in posameznih objektov.
(4) Pri načrtovanju gradenj na tovrstnih območjih, ki so opredeljena kot grajena območja kmetij ali zaselkov, se upošteva obstoječa komunalna opremljenost in možnost lastne komunalne in energetske oskrbe. Pri tem se prvenstveno uporabljajo materiali in tehnologije prijazne okolju ter izraba obnovljivih virov energije.
27. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Pri naseljih podeželskega tipa se ohranja notranjo strukturo naselja s centrom, trgom ter avtohtoni vzorec oblikovanja objektov. Strehe po naklonu, smeri, strukturi in barvi sledijo obstoječim kvalitetno oblikovanim objektom. Upošteva se arhitekturna tipika: podolžni stavbni kubusi, pritlični do enonadstropni objekti, pokončne fasadne odprtine in drugi estetski oblikovni elementi. Z novogradnjami in prenovami se mora upoštevati kakovost bivalnega okolja ter zagotavljati kvalitetno urejanje odprtih, predvsem javnih površin.
(2) Naselbinska struktura naselij: Radeče (trško jedro), Jagnjenica (na območju sv. Marjete), Svibno in Čimerno temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih in se kot taka v celoti ohranja.
(3) V naseljih urbanega značaja, kot so Radeče, so določena območja pozidave, ki sledijo novim modernejšim urbanim in arhitektonskim značilnostim ter območja starih jeder, ki se v celoti ohranjajo.
(4) Na območju razpršene poselitve se upošteva vzorec obstoječe razporeditve objektov in gabariti obstoječih objektov zaradi ohranjanja kulturne krajine.
(5) Kvalitetni naravni elementi v naseljih (parki, posamezna drevesa v javnem vaškem prostoru in podobno), se ohranjajo. V naseljih se ob vodotokih ohranja obvodna vegetacija in zeleni pasovi.
(6) V posameznih naseljih se uporablja enotna urbana oprema (klopi, reklamni panoji, ulične svetilke in podobno).
28. člen
(celovita prenova naselij in območij)
(1) Celovita prenova naselij na območju Občine Radeče ni potrebna.
(2) Delna prenova oziroma notranji razvoj je predviden v naseljih:
– Radeče: del mesta ob Savi, ob starem mostu na levem bregu Save, območje dvorca Dvor z območjem Malega doma. Prenova se izvede v smislu revitalizacije celotnega kompleksa. Za območje se izdela konservatorski načrt za prenovo,
– Jagnjenica: območje centra ob levem bregu Sopote in območje ob cerkvi sv. Marjete,
– Hotemež: območje opuščenega kompleksa KPD.,
– Prapretno: stanovanjsko območje med glavno cesto in Savo.
8. Usmeritve za razvoj v krajini
29. člen
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire)
(1) Kmetijstvo
Intenzivno poljedelstvo se razvija na območju vrhovškega in hotemeškega polja. V hribovitih predelih (območje Čimernega, Jelovega, Počakovega, Svibnega, Močilnega, Brunške Gore, Vrhovške gore ter na ostalih območjih občine), ki so manj primerni za kmetijsko pridelavo, se spodbuja ekstenzivna kmetijska pridelava, vezana na živinorejo in sadjarstvo. Vinogradništvo se razvija na območju Vrhovške gore in Zagrada.
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Za ekološko kmetovanje se uporabljajo predvsem območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov, zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja. Spodbuja se izraba kmetijskih površin v zaraščanju. To se izvede na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih, območjih Natura 2000 ter ostalih varstvenih območij (območje Čimernega, območje doline Sopote ter Magolnika). Na večjih kmetijskih površinah, v dolini Save od Radeč do Vrhovega, se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa (mlake).
Na območju kmetijskih zemljišč se spodbuja širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev ter povečevanje kmetijskih zemljišč, ki jih ima v rabi kmetijsko gospodarstvo.
(2) Gozdarstvo
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Gozdne površine se ohranjajo na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.
(3) Vodne površine
Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge izboljšanje odtočnega režima pritokov Save in nadaljevanje urejanja vodotokov na kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter zaščita še nezavarovanih vodnih virov in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.
Predvideno je nadaljevanje urejanja pritokov Save, ki niso bili predmet ureditev v sklopu lokacijskega načrta HE Vrhovo. Predvidena je ureditev grabnov na Vrhovškem polju in Rigelnovega grabna ter vzdrževanje obstoječih zadrževalnikov plavin na območju Vrhovega, Radeč in Jagnjenice. Nov zadrževalnik plavin je predviden na območju Njivic. Načrtovati je treba tudi dodatne zadrževalnike, z ureditvami pritokov Save in Sopote, proti škodljivemu delovanju voda (na hotemeškem potoku in na pritoku na Starograjski ulici).
Načrtuje se ohranitev mlak, ki se namenjajo tradicionalni rabi (napajanje živine) ali drugim dejavnostim, s tem, da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave. Urejanje vodotokov upošteva naravno dinamiko porečja, izvajajo se sonaravni ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.
Pri izvajanju dejavnosti na območju HE Vrhovo je treba upoštevati določila Poslovnika o obratovanju in vzdrževanju objektov in naprav HE Vrhovo, julij 2007.
(4) Turizem in rekreacija
Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj turizma in rekreacije. Na Magolniku se zagotovi razvoj smučarskega centra in izletniškega turizma. Na območju zajezitve reke Save, na odseku od Zidanega Mosta do mostu lokalne ceste Loka–Vrhovo, je predviden razvoj turističnih športno rekreacijskih dejavnosti ob in na vodi. Revitalizira se kompleks dvorca Dvor za potrebe turizma. Uredijo se pohodniške, kolesarske, gozdne, učne in konjeniške poti. Obnovi in uredi se prometno infrastrukturo, razgledne ploščadi na razglednih točkah, prostori za prireditve v naravi, javne odprte površine v naseljih ter komunalno infrastrukturo. Zagotovi se primerno zavarovanje in označenje točk naravnih in kulturnih atrakcij ter tako zagotovi ustrezna interpretacija teh vrednot obiskovalcem. Za posebne družbene skupine prebivalcev (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi ali avdio-vizuelnimi zmožnostmi/invalidi) se zagotovi mobilna in informacijska dostopnost do vseh turističnih območij.
(5) Mineralne surovine
Umeščanje novih kopov in širitev opuščenih ni predvideno. Opuščene kope se prepusti naravnemu zaraščanju in jih je v primeru ogrožanja premoženja in zdravja ljudi treba sanirati.
30. člen
(posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)
(1) V Občini Radeče predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(3) Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je treba na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(4) Ohranjajo in razvijajo se tudi kvalitete na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status:
– Zavarovana območja: Močilno – Gašperjev kostanj; Močilno – lipa pri cerkvi sv. Miklavža; Počakovo – stebrasta smreka.
– Ekološko pomembna območja: Kum; Zasavsko hribovje; Sava od Radeč do državne meje.
– Posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Posavsko hribovje – ostenje; Kum; Veliko Kozje.
– Naravne vrednote – 22 obstoječih in 1 pričakovana vrednota.
– Habitatni tipi (16), ki se prednostno ohranjajo glede na ostale habitatne tipe prisotne na celotnem območju RS.
– Krajinska pestrost in najrazličnejše naravne in ustvarjene prvine pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(5) Z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti prostora je zaradi kvalitetne arhitekture pomembno zlasti območje dvorca Dvor ter trško jedro Radeč.
(6) Območje Občine Radeče je izjemno tudi zaradi krajinskih značilnosti prostora. Ambientalno kvaliteten prostor najdemo na območju Grajskega hriba nad Svibnim, na območju Čimernega, za katerega so značilni kraški pojavi (uvale, vrtače …), na območju kapelic, ki so postavljene po grebenu Žebnika, na območju Brunka, Dobrave, Jelovega, na območju grajskih razvalin v Radečah, ob reki Savi ter na območju Magolnika in Vrhovega.
(7) Kvalitetni pogledi se iz levega brega reke Save odpirajo proti trškemu jedru Radeč, Brunku in Žebniku, iz Čimernega, Zagrada in Svibnega proti Kumu, iz zaselka Pristava proti Svibnemu in Jatni ter z Žebnika proti Močilnemu. Vedutno izpostavljena so predvsem naselja Brunk, Dobrava, Žebnik, Močilno ter Svibno.
31. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje)
(1) Na ogroženih območjih, to je poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na ogroženih območjih je treba omogočati varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na poplavnih območjih Save in Sopote, kot so prikazana v Prikazu stanja prostora, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije.
(3) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(4) Osrednji del občine spada v območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov, del južnega in del severnega dela občine pa spada v območje običajnih protierozijskih ukrepov. Na erozijskih območjih je treba izvajati ureditve v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(6) V izjemnih primerih se površine za množične pokope ljudi zagotavljajo v sklopu obstoječih pokopališč Radeče, Vrhovo in Svibno ter na območju načrtovanega pokopališča v Radečah.
(7) Ruševine se odvažajo na deponijo gradbenih odpadkov v sosednjo občino, po potrebi se za ruševine uporabijo površine deponije Hotemež.
(8) V primeru množičnega pogina živali se površine za pokop zagotavljajo na območju južno od Radeč, v gozdu ob cesti Radeče–Brunška Gora–Brunk ali na lokacijah izven območja Občine Radeče.
(9) Površine za evakuacijo prebivalstva so na območju Ribiškega doma v Radečah ter na območju zelenih oziroma športno rekreacijskih površin ob šoli.
32. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
V Občini Radeče ni določenih območij za potrebe obrambe.
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
33. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Stavbna zemljišča so določena na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi dejanskega stanja v prostoru, ugotovljenega s strokovnimi podlagami ter na podlagi izraženih potreb za razvoj dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih režimov.
(2) Namenska raba kmetijskih, gozdnih, in drugih zemljišč je določena na podlagi planskega akta občine, smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj. Vodna zemljišča so določena na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju planskega akta občine ter katastrskih podatkov.
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
34. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Celotno območje Občine Radeče je razdeljeno na enote urejanja prostora. Te so definirane s strokovnimi podlagami, na podlagi enotnih značilnosti prostora ter na podlagi primerljivih geomorfoloških in urbanistično oblikovnih značilnosti, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja in oblikovanja prostora.
(2) Prostorsko izvedbeni pogoji so določeni za območje poselitve (za urbanistični načrt Radeče, ostala naselja, območja razpršene poselitve) in posebej za ostali prostor v krajini (odprti prostor).
(3) Za območja, ki se bodo urejala z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN), so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podane pa so tudi usmeritve za izdelavo OPPN.
11. Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Radeče, za katerega je izdelan urbanistični načrt
35. člen
(koncept razvoja naselja Radeče)
(1) Radeče se razvijajo v vodilno upravno občinsko središče. Razvijajo se dejavnosti kot so: trgovina, gostinstvo, centralne in storitvene dejavnosti, s poudarkom na razvoju dopolnilnih dejavnosti turistične ponudbe.
(2) Koncept razvoja Radeč temelji na stiku dveh razvojnih osi mesta (sever–jug in vzhod–zahod), kjer se razvija center naselja, ki se širi proti reki Savi in ustvarja novo obrečno fasado mesta v podaljšku obstoječe fasade starega mestnega jedra. Razvoj naselja temelji na:
– ohranjanju kvalitetnega območja starega jedra,
– prenovi že zgrajenega centralnega dela mesta,
– prenovi kompleksa dvorec Dvor kot potenciala za razvoj turizma,
– širitvi na nove obmestne površine,
– vključitvi reke Save v mestno življenje.
(3) Namenska raba površin in dejavnosti:
– Ob glavni vstopni cesti v Radeče, ob Savi, so površine za centralne dejavnosti s stanovanjskimi površinami za posebne namene (dom upokojencev). S tem se mesto povezuje z reko Savo in oblikuje nova obrečna fasada mesta.
– Vstopna cesta v naselje se uredi kot mestna avenija, ki ima poleg voznih pasov urejen drevored, kolesarsko stezo ter na zahodni strani, ob predvidenem nizu objektov peš ulico (širša peš površina ob objektih namesto pločnika ob cestišču).
– Naselje se povezuje z reko Savo s peš povezavami med reko in peš ulico ob bodočem obcestnem nizu objektov.
– Območje med reko Savo in glavno vstopno cesto v naselje se nameni za centralne dejavnosti turističnega značaja (gostinstvo ob Savi) in kot zelene površine, na katerih se uredi obvodno mestno sprehajališče s kolesarsko stezo, dostopi do vode, privezi za čolne, počivališča in ostala kvalitetno oblikovana parkovna ureditev in urbana oprema (svetilke, klopi, mize, koši za smeti, tlakovanja, informativne table, cvetlična korita ipd.).
– V križišču stare vstopne in glavne državne ceste so površine za centralne dejavnosti, kjer se omogoča gradnja poslovnega objekta na podlagi natečaja, ki s svojo dejavnostjo in arhitekturnim slogom poudarja vstopno točko v naselje.
– Območje centralnih dejavnosti je na območju starega jedra, v katerem je treba izvesti prenovo v gradbenem (obnova objektov), funkcionalnem (muzeji, galerije, tuja predstavništva, reprezentančni prostori, občinska uprava), gospodarskem (trgovine, gostilne, banke, poslovni in turistični objekti ipd.) in socialnem (sprememba strukture prebivalcev) smislu, s ciljem oživitve starega jedra.
– Območje v starem jedru, okoli cerkve sv. Petra, se ohranja in varuje pred pozidavo, zaradi vizualnega poudarka dominante naselja. Iz tega razloga je površina pod cerkvijo opredeljena za zelene parkovne ureditve, ki se navezujejo na obvodni zeleni pas reke Save.
– Stari most se ohranja in vzdržuje za peš promet in kot turistično atrakcijo, ki se vključuje v občasne turistične prireditve (npr. splavarjenje …). Območje nasproti starega mostu se nameni za centralne dejavnosti ter bivanje in prometne ureditve (parkirišče za občasne turistične prireditve – splavarjenje). Rušijo se obstoječi neprimerni objekti, stanovanjske površine se sčasoma opustijo, objekti, ki so v dobrem stanju, se namenijo za centralne dejavnosti (npr. gostinstvo). V primeru rekonstrukcije glavne ceste ali izgradnje tretje razvojne osi se večji del prostora nameni za izgradnjo prometne infrastrukture.
– Mestna ulica, ki povezuje stari del naselja na severu in šolski kompleks na jugu, se v celoti uredi kot glavna mestna centralna ulica. Vzdolž ulice se oblikuje ožji center naselja s centralnimi dejavnostmi. Znotraj obstoječe pozidave se ohranja zelena parkovna površina ob Sopoti. Ohranja se nemotena vizualna povezava trga pred starim jedrom in šolskega kompleksa.
– Šolski kompleks se ohranja kot ambientalno kvalitetna površina znotraj naselja z možnostjo širitve na južno stran, kjer se omogoči gradnja športno-poslovnega objekta s prostori za športna društva in na zahodno stran, kjer se omogoči širitev športno rekreacijskih površin.
– Na levem in desnem bregu Sopote ni možno načrtovati novih stanovanjskih površin, razen zapolnitev in zaokrožitev znotraj obstoječe pozidave.
– Večje možnosti za stanovanjsko gradnjo se odpirajo v območju centralnih dejavnosti, vzdolž vstopne ceste v naselje ob reki Savi, kjer je možna blokovna gradnja, in na območju Dobrave.
– Proizvodne dejavnosti se ohranjajo znotraj obstoječih površin z minimalno zapolnitvijo in zaokrožitvijo. Na zahodnem robu proizvodnega območja, neposredno ob Sopoti se uredi nepozidana površina, namenjena zadrževalniku plavin samega potoka. Poslovne in proizvodne dejavnosti se ohranjajo tudi na levem bregu reke Save, ob glavni cesti Krško–Zidani Most. V tem območju se površine ob železniški progi uredijo za železniško in avtobusno postajo s parkirišči, površine ob državni cesti za centralne dejavnosti (spremljajoče gostinske in trgovske dejavnosti), površine med železniško progo in Savo se namenijo za poslovno-proizvodne dejavnosti, del za okoljsko infrastrukturo (čistilna naprava in odlaganje naplavin).
– Kompleks dvorca Dvor s parkom (Radeče – dvorec Dvor s parkom, EŠD 9686) se prenovi za potrebe kulturnih dogodkov in turističnih dejavnosti. Ob tem je nujno iskati take vsebine, ki omogočajo revitalizacijo, ob hkratnem ohranjanju spomeniške vrednosti objektov. V celoti se ohranja tudi vzdrževan in kvaliteten park znotraj kompleksa. Ob kompleksu se revitalizira stara vlečna pot za brodove ob reki Savi kot javna sprehajalna steza. Za območje se izdela konservatorski načrt za prenovo.
– Ohranjajo se obstoječe zelene površine, in sicer: na območju športno rekreacijskega območja pri šoli, obvodni pas reke Save, zelena, linearna, nepozidana pobočja med reliefnimi terasami, obstoječe pokopališče z možnostjo manjše širitve, vzdrževan in kvaliteten park znotraj kompleksa dvorca Dvor. Ohranja se tudi nunsko pokopališče na vzhodu naselja, ki se obnovi. Lokacija novega pokopališča je na jugovzhodu naselja. Ob vznožju novega pokopališča se uredi parkirišče za potrebe pokopališča.
36. člen
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) V obstoječi strukturi pozidave se ohranjajo značilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa v starem mestnem jedru (historični del naselja).
(2) Oblikuje se vhod v mesto, s poudarkom na vstopnih točkah, kjer se predlaga izvedba javnega natečaja po predpisih s področja graditve objektov zaradi pridobitve čim bolj kvalitetne urbanistično-arhitektonske rešitve. Pri izvedbi javnega natečaja je potrebno sodelovanje pristojne strokovne javne službe s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Glavna vstopna cesta se oblikuje in uredi kot mestna avenija, ob kateri se razvije nova poselitvena struktura, s katero se oblikuje vzhodna fasada novejšega dela naselja, kot nadaljevanje fasade starega mestnega jedra.
(4) Posebno pozornost se nameni ureditvi in revitalizaciji dvorca Dvor z okoliškim območjem, ki je namenjeno za turistične dejavnosti.
(5) Na območju pozidave Dobrava se dovoli sodobnejši pristop k urbanistično-arhitekturnemu oblikovanju novega naselja.
37. člen
(zeleni sistem)
(1) V skladu z navodili služb pristojnih za upravljanje voda, varstvo narave in koncesionarja HE Vrhovo, se upošteva ekološki, morfološki in socialni vidik zelenega sistema ter energetska izraba reke Save skladno s pogoji koncesije.
(2) Vzpostavi se zelen sistem naselja, ki vsebuje: obvodne površine ob Sopoti in Savi, osrednji manjši trg v jedru ob Sopoti, na vhodu v staro jedro naselja, ohranjanje travnikov in gozdnega roba ob meji naselja, nekdanje terase potoka in reke z višinskimi prehodi, zelenje pred kanaliziranim delom Sopote na skrajnem zahodnem delu Radeč, dvorec Dvor s svojo parkovno ureditvijo, prostorske možnosti za širitev pokopališča ter ureditev nunskega pokopališča.
(3) Ohranja se obvodni prostor Save in Sopote, kot nepozidana zelena površina, namenjena sprehajanju, igri na travi, piknikom, ipd. Ob kanaliziranem delu Sopote se ohranja obstoječi zeleni obvodni pas in vzpostavi novi.
(4) Na pobočjih ob Sopoti se ohranjajo zelene travniške površine med pozidavo in gozdnim robom.
(5) V poselitvenem območju se ohranjajo zeleni pasovi nekdanjih rečnih teras (reliefni robovi).
(6) S kolesarskimi stezami, pešpotmi in ureditvami ob Savi se vzpostavi povezava parka ob dvorcu Dvor z mestom in z drugimi javnimi programi.
(7) V jedru naselja se ob umeščanju novih programov zagotovi preureditev osrednje javne površine in njeno opremljanje z urbano opremo, s ciljem, da se popestri kvaliteta bivanja.
(8) Varuje se pas zemljišča proti šoli za širitev obstoječega pokopališča, ki se ohranja kot parkovna ureditev.
(9) Nad glavno državno cesto v južnem delu naselja se na območju gozda uredi novo pokopališče. Pri ureditvi pokopališča se v največji možni meri ohranja gozd.
(10) Nekdanje nunsko pokopališče se parkovno uredi.
(11) Zagotavljajo se navezave odprtih površin v naselju na širše zaledje z vzpostavitvijo pešpoti, kolesarskih stez (poti) ter javnih poti in cest, ki vodijo do okoliških naselij in kakovostnih izletniških ciljev.
38. člen
(lokalni energetski koncept)
(1) Za pripravo toplote za ogrevanje, sanitarno toplo vodo in kuhanje je na območju načrtovane stanovanjske pozidave ter za potrebe novih stavb v naselju Radeče predvidena oskrba z zemeljskim plinom.
(2) Potrebno je načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bo nadomestila sicer morebitne posamezne kurilne naprave.
(3) Kolikor ne bo možen priklop na obstoječe plinovodno omrežje ali na omrežje skupnih kotlovnic, je smiselno pregledati tudi možnosti uporabe obnovljivih virov energije.
39. člen
(koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Infrastrukturna omrežja:
– Območje poselitvenega prostora se opremlja s potrebno infrastrukturo tako, da se obstoječa in načrtovana stavbna struktura lahko navezuje in priključuje na kanalizacijsko, električno, prometno in vodovodno omrežje.
– Ob prenovi posameznih delov naselij se zagotovi sočasno gradnjo manjkajoče infrastrukture.
– Zagotavlja se celovita ureditev grajenega javnega dobra javnih tlakovanih in zelenih površin.
(2) Prometno omrežje:
– Zagotovi se varno odvijanje prometa na glavni državni cesti in uskladi z grajeno strukturo na levem bregu Save, pri starem mostu. Uredi se hodnik za pešce ob glavni cesti, med mostom čez Savo in Hotemežem.
– Rekonstruira se regionalna cesta R3-665 Velika Reka–Radeče, v delu, ki nima ustreznih tehničnih elementov, ter uredi hodnik za pešce z javno razsvetljavo in odvodnjavanjem na delu, kjer teh ureditev še ni.
– Na območjih, kjer ni možno zagotoviti hodnika za pešce med prometnico in obstoječo pozidavo, se ti uredijo na novih odsekih cest in v koridorjih tras, kjer obstajajo prostorske možnosti.
– Modernizirajo in rekonstruirajo se lokalne ceste, zbirne mestne in zbirne krajevne ceste ter javne poti z ustreznimi tehničnimi elementi, ureditvami hodnikov za pešce in izvedbo javne razsvetljave ter odvodnjavanja cestišča.
– Predvsem na območjih večjih naselij in povezav med njimi se na vseh kategorijah cest urejajo avtobusna postajališča.
(3) Vodovod in kanalizacija:
– Po končani gradnji centralne čistilne naprave Radeče se morajo komunalne odpadne vode odvajati do čistilne naprave. V ta namen je potrebna dogradnja in rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja. Pri prenovi in gradnji infrastrukture se omrežje v največji možni meri umešča v koridorje prometne infrastrukture. Omrežje se prenavlja in dograjuje postopno tako, da se prvenstveno rešujejo območja večje gostote poselitve ter središčni mestni prostor.
(4) Energetsko in telekomunikacijsko omrežje:
– Območje se opremlja s električnim in telekomunikacijskim omrežjem v kabelski izvedbi, vsa prostozračna omrežja se postopno nadomestijo.
III. IZVEDBENI DEL
1. Splošne določbe
40. člen
(splošno)
Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katera se pripravi OPPN.
41. člen
(osnovna namenska in podrobnejša namenska raba prostora)
(1) Osnovno namensko rabo površin tvorijo: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja vodnih zemljišč in območja drugih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba na območju Občine Radeče je določena in prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom in se nanaša na: območja stanovanj – S (stanovanjske površine – SS, stanovanjske površine za posebne namene – SB, površine počitniških hiš – SP), območja centralnih dejavnosti – C (osrednja območja centralnih dejavnosti – CU, druga območja centralnih dejavnosti – CD), območja proizvodnih dejavnosti – I (površine za industrijo – IP), posebna območja – B (površine za turizem – BT), območja zelenih površin – Z (površine za oddih, rekreacijo in šport – ZS, parki – ZP, druge urejene zelene površine – ZD, pokopališča – ZK), območja prometnih površin – P (površine cest – PC, površine železnic – PŽ, ostale prometne površine – PO), območja energetske infrastrukture – E, območja okoljske infrastrukture – O, površine razpršene poselitve – A, najboljša kmetijska zemljišča – K1, druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, površinske vode – V, območja vodne infrastrukture – VI).
(3) Na območju občine ni opredeljenih območij drugih zemljišč (območja mineralnih surovin, območja za potrebe obrambe, območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami …).
42. člen
(enote urejanja prostora – EUP)
(1) EUP v naseljih so označene s črkovno oznako naselja ali dela naselja (npr. za Bunk BR, Svibno SV, Njivice NJ, Magolnik MA …) in tekočo številko enote urejanja, ki je vezana na del prostora s skupnimi značilnostmi (npr. 1 za vaško jedro, 3 za enostanovanjsko gradnjo, 6 za šport in rekreacijo …).
(2) V primerih, ko je v naselju več fizično ločenih enot, za katere veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji, se oznake enot med seboj dodatno ločijo s podelivko. Na primer: SV 2/1 in SV 2/2.
(3) Enota urejanja za odprti prostor ima črkovno oznako OP. Prostorski izvedbeni pogoji v tej enoti so določeni po namenski rabi (najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd, območja prometnih površin, površinske vode, območja vodne infrastrukture in razpršena gradnja). Območja razpršene poselitve so označene z RP, varovalni gozdovi, ki so posebna enota urejanja z VG…
43. člen
(EUP na območju naselij in odprtega prostora: BR – Brunk, BG – Brunška Gora, ČI – Čimerno, DO – Dobrava, GO – Goreljce, HO – Hotemež, JA – Jagnjenica, LO – Log pri Vrhovem, MO – Močilno, NJ – Njivice, OB – Obrežje, PO – Počakovo, PR – Prapretno, RV – Rudna vas, SV – Svibno, VR – Vrhovo, ZA – Zagrad, ŽE – Žebnik, MA – Magolnik, VG – varovalni gozd, RP – razpršena poselitev, OP – ostali odprti prostor, BO – Boštanj)
+--------------------------------------------------------------+
|                  NASELJA IN ODPRTI PROSTOR                   |
+------------------------------+-------------------------------+
| ŠIFRA IN NAZIV ENOTE UREJANJA|     OZNAKA ENOTE UREJANJA     |
|                              |      V GRAFIČNEM DELU OPN     |
+------------------------------+-------------------------------+
|1 – vaško jedro               |HO 1, SV 1, VR 1               |
+------------------------------+-------------------------------+
|2 – kmetijska gospodarstva    |BR 2, BG 2, ČI 2, DO 2, GO 2,  |
|                              |HO 2, JA 2, LO 2/1,            |
|                              |LO 2/2, MO 2, PO 2, PR 2, RV   |
|                              |2, SV 2/1, SV 2/2,             |
|                              |SV 2/3, VR 2, ZA 2/1, ZA 2/2,  |
|                              |ŽE 2                           |
+------------------------------+-------------------------------+
|3 – enostanovanjska gradnja   |DO 3, JA 3/1, JA 3/2, LO 3/1,  |
|                              |LO 3/2, NJ 3, OB 3,            |
|                              |ŽE 3/1, ŽE 3/2                 |
+------------------------------+-------------------------------+
|4 – večstanovanjska gradnja   |NJ 4                           |
+------------------------------+-------------------------------+
|5 – proizvodnja               |JA 5, VR 5, NJ 5               |
+------------------------------+-------------------------------+
|6 – šport in rekreacija       |NJ 6, PO 6, VR 6, MA 6         |
+------------------------------+-------------------------------+
|7 – turizem                   |HO 7                           |
+------------------------------+-------------------------------+
|8 – okoljska infrastruktura   |PR 8                           |
+------------------------------+-------------------------------+
|9 – zelene površine           |BR 9, PO 9, MO 9, HO 9, ŽE 9,  |
|                              |VR 9, ZV 9                     |
+------------------------------+-------------------------------+
|10 – vinogradniška območja    |ZA 10/1, ZA 10/2, LO 10        |
+------------------------------+-------------------------------+
|11 – varovalni gozd           |VG 11/1 – VG 11/18             |
+------------------------------+-------------------------------+
|12 – razpršena poselitev      |RP 12/1 – RP 12/395            |
+------------------------------+-------------------------------+
|13 – ostali odprti prostor    |OP 13/1-OP 13/64               |
|                              |– najboljša in druga kmetijska |
|                              |zemljišča;                     |
|                              |– gozd;                        |
|                              |– območja prometnih površin;   |
|                              |– površinske vode in območja   |
|                              |vodne infrastrukture;          |
|                              |– razpršena gradnja.           |
+------------------------------+-------------------------------+
|14 – predvideni občinski      |– JA 14/1 (Jagnjenica – sv.    |
|podrobni prostorski načrti    |Marjeta),                      |
|                              |– JA 14/2 (Jagnjenica – center |
|                              |pri Ježu),                     |
|                              |– ČI 14 (Počitniško naselje    |
|                              |Čimerno),                      |
|                              |– BG 14 (Počitniško naselje    |
|                              |Brunška Gora),                 |
|                              |– HO 14/1 (Hotemež – center),  |
|                              |– HO 14/2 (Proizvodna cona     |
|                              |Hotemež),                      |
|                              |– HO 14/3 (deponija na         |
|                              |Hotemežu),                     |
|                              |– HO 14/4 (Avto camp Hotemež), |
|                              |– SV 14 (Stanovanjska gradnja  |
|                              |Svibno),                       |
|                              |– PO 14 (Stanovanjska gradnja  |
|                              |Počakovo).                     |
+------------------------------+-------------------------------+
|15 – veljavni prostorski akti |– NJ 15 (Odlok o ureditvenem   |
|                              |načrtu za območje Stari dvor – |
|                              |Jagnjenica – Papirnica Radeče, |
|                              |Uradni list RS, št. 29/91),    |
|                              |– VR 15 (Odlok o lokacijskem   |
|                              |načrtu za območje              |
|                              |hidroelektrarne Vrhovo, Uradni |
|                              |list SRS, št. 35/87),          |
|                              |– BO 15-DPA (Odlok o           |
|                              |lokacijskem načrtu             |
|                              |hidroelektrarne Boštanj,       |
|                              |Uradni list RS, št. 19/90,     |
|                              |110/02, 59/03),                |
|                              |– LINIJSKI VOD (Odlok o        |
|                              |lokacijskem načrtu za plinovod |
|                              |M4 za Posavje in Dolenjsko,    |
|                              |odsek Sevnica – Radeče, na     |
|                              |območju Občine Laško, Uradni   |
|                              |list SRS, št. 29/89).          |
+------------------------------+-------------------------------+
44. člen
(EUP na območju urbanističnega načrta Radeče – RA)
+--------------------------------------------------------------+
|                          UN RADEČE                           |
+------------------------------+-------------------------------+
| ŠIFRA IN NAZIV ENOTE UREJANJA|     OZNAKA ENOTE UREJANJA     |
|                              |      V GRAFIČNEM DELU OPN     |
+------------------------------+-------------------------------+
|1 – enostanovanjska gradnja   |RA 1/1, RA 1/2, RA 1/3, RA 1/4 |
+------------------------------+-------------------------------+
|2 – večstanovanjska gradnja   |RA 2/1, RA 2/2                 |
+------------------------------+-------------------------------+
|3 – staro mestno jedro        |RA 3                           |
+------------------------------+-------------------------------+
|4 – center naselja            |RA 4                           |
+------------------------------+-------------------------------+
|5 – šolsko-rekreacijski       |RA 5                           |
|kompleks                      |                               |
+------------------------------+-------------------------------+
|6 – pokopališče               |RA 6                           |
+------------------------------+-------------------------------+
|7 – zelene površine           |RA 7/1, RA 7/2                 |
+------------------------------+-------------------------------+
|8 – poslovno območje          |RA 8/1, RA 8/2, RA 8/3         |
+------------------------------+-------------------------------+
|9 – proizvodno-poslovno       |RA 9/1, RA 9/2, RA 9/3, RA 9/4 |
|območje                       |                               |
+------------------------------+-------------------------------+
|10 – okoljska infrastruktura  |RA 10                          |
+------------------------------+-------------------------------+
|11 – predvideni občinski      |– RA 11/1 (Območje ob Savi)    |
|podrobni prostorski načrt –   |– RA 11/2 (Obrežje reke Save – |
|OPPN                          |sever)                         |
|                              |– RA 11/3 (Prenova centra      |
|                              |naselja – vzhod)               |
|                              |– RA 11/4 (Prenova centra      |
|                              |naselja – jug)                 |
|                              |– RA 11/5 (Stanovanjska        |
|                              |gradnja center – osrednji del  |
|                              |naselja)                       |
|                              |– RA 11/6 (OPPN Stealum)       |
|                              |– RA 11/7 (OPPN Metalles)      |
|                              |– RA 11/8 (Stanovanjsko        |
|                              |območje Dobrava)               |
|                              |– RA 11/9 (Kompleks dvorec     |
|                              |Dvor s parkom)                 |
|                              |– RA 11/10 (Pokopališče)       |
|                              |– RA 11/11 (Stanovanjsko       |
|                              |območje Njivice1)              |
|                              |– RA 11/12 (Stanovanjsko       |
|                              |območje Njivice2)              |
|                              |– RA 11/13 (Proizvodno-        |
|                              |poslovno območje Njivice v     |
|                              |Radečah)                       |
+------------------------------+-------------------------------+
|12 – veljavni prostorski akti |– RA 12/1 (Odlok o OPPN za     |
|                              |poslovni objekt na Njivicah v  |
|                              |Radečah, Uradni list RS, št.   |
|                              |102/09),                       |
|                              |– RA 12/2 (Odlok o LN za       |
|                              |čistilno napravo Radeč in dela |
|                              |kolektorja, Uradni list SRS,   |
|                              |št. 44/88),                    |
|                              |– RA 12/3 (Odlok o UN za       |
|                              |območje KS 6 in KS 6/1 Njivice |
|                              |v Radečah, Uradni list RS, št. |
|                              |81/97),                        |
|                              |– RA 12/4 (Odlok o UN za       |
|                              |mestno središče v Radečah      |
|                              |(Uradni list RS, št. 66/93,    |
|                              |111/06, 66/08, 86/09),         |
|                              |– RA 12/5 (Odlok o OPPN za     |
|                              |poslovno trgovski center v     |
|                              |Radečah, Uradni list RS, št.   |
|                              |86/09).                        |
+------------------------------+-------------------------------+
45. člen
(določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev in drugih določil tega odloka)
(1) Za območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji, so določeni:
– skupni prostorski izvedbeni pogoji in
– podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji, ki so vezani na posebnosti posamezne enote urejanja prostora.
(2) Določila skupnih PIP se uporabljajo v vseh EUP (razen na območju enot urejanja veljavnih aktov). Na območju predvidenih OPPN se od skupnih pogojev upoštevajo le »Skupni pogoji za območja predvidenih OPPN«.
(3) Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev je treba upoštevati še podrobnejše pogoje, navedene v posameznih EUP. V primeru neskladja skupnih in podrobnejših pogojev veljajo podrobnejši z obveznim upoštevanjem varstvenih režimov (npr. kulturna dediščina, ohranjanje narave itd.).
2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
2.1. Skupni pogoji za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
46. člen
(območja, za katera se pripravi OPPN)
(1) Na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje, rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture.
Gradnja novih stavb do izdelave OPPN ni možna.
(2) Izdelava OPPN je možna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni posebej določeno.
(3) Meje predvidenih OPPN je možno po potrebi in strokovni preveritvi tudi korigirati. Korekcije se lahko izvedejo tudi v primeru neskladja med katastrskim načrtom in dejanskim stanjem v prostoru.
(4) Znotraj območij OPPN je dovoljeno korigirati meje in obseg podrobnejše namenske rabe površin.
(5) OPPN-je je možno izvesti v več fazah, oziroma jih je možno deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno celoto. V primeru, da se OPPN izvaja le za del območja, je treba izdelati strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki celovito rešujejo prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) OPPN-ji za območja prenove, ki vključujejo arhitekturno, naselbinsko in arheološko dediščino, morajo vsebovati konservatorski načrt za prenovo. V primeru, da se OPPN za območja prenove izvaja le za del območja, je treba izdelati analitični del konservatorskega načrta za prenovo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine za celotno območje prenove. V skladu z ugotovitvami analitičnega dela in drugimi podlagami, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine, se pripravi načrtovalski del le za del območja, ki ga obravnava OPPN.
(7) Pri izdelavi OPPN na območju EPO Sava, Kum in Zasavsko hribovje je treba upoštevati varstvene usmeritve, navedene v poglavju Ohranjanje narave.
(8) Pri načrtovanju novih poslovnih in stanovanjskih con naj se omogoči uporaba inovativnih sistemov za lokalno energetsko oskrbo (uporaba obnovljivih virov energije, učinkovita raba energije).
2.2. Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov, pogoji glede parcelacije in lege objektov
47. člen
(vrste gradenj in objektov in drugih posegov v prostor)
(1) Na celotnem območju občine so, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka, dovoljene naslednje vrste gradenj:
– novogradnje (tudi dozidave, nadzidave),
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti v okviru dovoljenih objektov in dejavnosti po posameznih EUP,
– rekonstrukcije,
– izvedba investicijskih in rednih vzdrževalnih del (skladno z veljavnim predpisom).
(2) Na celotnem območju občine je možna gradnja naslednjih vrst objektov, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka:
– nestanovanjskih stavb, ki se nanašajo na garažne stavbe na območju stavbnih zemljišč (razen na območju EUP Šport in rekreacija, EUP Zelene površine, EUP Vinogradniška območja, EUP Razpršena poselitev in EUP Pokopališče) in nadstrešnice za potnike na avtobusnih, železniških in podobnih prometnih postajališčih,
– gradbenoinženirskih objektov, ki jih je možno postavljati tudi izven stavbnih zemljišč: ceste, železnice, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti, cevovodi, komunikacijsko omrežje in elektroenergetski vodi (razen čistilne naprave) ter od drugih gradbeno inženirskih objektov le objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– nezahtevnih in enostavnih objektov: škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (razen na območju pokopališč ter EUP Okoljska in energetska infrastruktura), spominska obeležja, urbana oprema,
– vrste objektov, določenih v skupnih in podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih so povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 in 25/10) in po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 33/09, 99/09).
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena velja, da so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dovoljene naslednje vrste gradenj:
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcija legalno zgrajenih objektov.
Gradnje novih objektov, dozidave ali nadzidave novega objekta k obstoječemu objektu in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje.
Odstranitev objekta ali delov objekta kulturne dediščine ni dopustna, razen pod pogoji kot jih določajo predpisi s področja varovanja kulturne dediščine. Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini, arhitekturnem oblikovanju in namembnosti biti enaka odstranjenemu objektu. Izjemoma lahko novogradnja ne upošteva urbanističnih, arhitekturnih in drugih elementov odstranjenega objekta, če to odstopanje potrdi pristojna strokovna javna služba s kulturnovarstvenim soglasjem.
48. člen
(oblikovanje objektov in ureditve okolice)
(1) Dozidave in nadzidave stavb se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi stavbi.
(2) Pri gradnji je treba upoštevati:
– dominante naselja (cerkev, drevo ipd.),
– regulacijske in funkcijske elemente (npr. gradbeno linijo), če je prepoznavna v prostoru,
– smer slemena strehe mora biti praviloma vzporedna z daljšo stranico objekta in vzporedna s plastnicami terena oziroma mora biti usklajena z obstoječo pozidavo,
– na streho je dovoljena namestitev naprav za izkoriščanje naravnih virov energije, ki ne smejo presegati slemen streh,
– uporaba reflektirajočih kritin in fasad ter fluorescentnih in živih barv je prepovedana.
(3) Razlike v višini terena se rešujejo s travnatimi brežinami in opornimi zidovi, ki so iz naravnega avtohtonega materiala, ali betona, ki je zaraščen z zelenimi plezalkami, višine do največ 1,5 m.
(4) Pešpoti so tlakovane, asfaltne ali peščene.
(5) Parkirišča so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.
(6) Na parceli, namenjeni gradnji objektov, mora biti vsaj 10% zelenih površin.
(7) Pri izvedbi del se posamezna drevesa ohranijo in zaščitijo pred poškodbami.
(8) Pri umeščanju in gradnji objektov se v največji možni meri ohranjajo travniški sadovnjaki, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejki in grmišča.
(9) Ne glede na določbe četrte alineje drugega odstavka tega člena velja, da na objektih in območjih kulturnih spomenikov namestitev naprav za izkoriščanje naravnih virov energije ni dopustna. Na ostalih območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine, ki niso razglašeni za kulturni spomenik ali spomeniško območje) je namestitev naprav za izkoriščanje naravnih virov energije dopustna le izjemoma, če z njihovo vgradnjo ali postavitvijo niso prizadete varovane vrednote in so upoštevani prostorski izvedbeni pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje. Sprejemljivost z vidika varstva kulturne dediščine potrdi pristojna strokovna javna služba z izdajo kulturnovarstvenega soglasja.
49. člen
(postavitev in oblikovanje ter velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom. Naklon strehe, kritina, fasada naj bodo poenoteni z osnovnim objektom. Izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi itd.), ki jih zaradi svoje namembnosti ali konstrukcije v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu.
(2) Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija ter da ni oviran dostop in preglednost na cesto.
(3) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, lahko so ojačane z žično mrežo. Možna je tudi gradnja transparentnih ograj do višine 1,5 m iz naravnih materialov (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam. Na območju razpršene poselitve, v okviru kmetij in zaselkov, ograjevanje zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru če gre za zavarovanje zemljišča pred vplivi naravnih nesreč ter pred drugimi nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je treba upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi. Ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1 m, manjši odmik je možen na podlagi soglasja upravljavca ceste.
(4) Škarpe in podporni zidovi so lahko kamniti oziroma obloženi s kamnom ali betonski pod pogojem, da so zakriti z zelenjem.
(5) Postavitev objektov za oglaševanje je možna ob glavni cesti. Ob lokalnih cestah je možna postavitev objektov za oglaševanje s površino prostora za namestitev oglasnih sporočil do 2 m2 oziroma v skladu z občinskim predpisom. Združevanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno. Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte kulturne dediščine.
(6) Objekte za lastne potrebe (samo drvarnice, enoetažne pritlične objekte ter nadzemne rezervoarje za utekočinjeni naftni plin in nafto) ni dovoljeno postavljati med glavno fasado objekta ter državne in lokalne ceste (LC). Na območju UN Radeče teh objektov ni dovoljeno postavljati tudi med glavno fasado in vse ostale ceste.
(7) Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen če ni s pogoji tega odloka določeno drugače.
(8) Ne glede na določbe drugega, tretjega, petega in šestega odstavka tega člena velja, da na objektih in območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna. Izjemoma je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na objektih in območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustna, če ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje. Sprejemljivost z vidika varstva kulturne dediščine potrdi pristojna strokovna javna služba z izdajo kulturnovarstvenega soglasja.
(9) Umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območjih kmetijske, gozdne in ostale rabe se postavlja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.
(10) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave ni sprejemljivo. Izjema je dopustno postavljanje začasnih ali stalnih ograj za potrebe pašništva ter zaščito ljudi in živali na nevarnih območjih (erozija, kamnolomi, plazovi …).
(11) Skladno z določili predpisa, ki ureja označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot, ter z upoštevanjem pogojev in varstvenih usmeritev, se lahko območja ohranjanja narave uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili ipd.
50. člen
(parcelacija)
(1) Pri določitvi novih parcel, namenjenih gradnji, je treba upoštevati:
– minimalno širino parcele namenjene gradnji prometne in gospodarske javne infrastrukture za nove ceste praviloma 9 m,
– pri obstoječih državnih cestah se v območju urbanističnega načrta varuje koridor od osi obstoječe ceste praviloma 6,5 m, na območju lokalnih središč najmanj 4 m ter na območju ostalih naselij in razpršeni poselitvi praviloma 3,25 m,
– pri obstoječih lokalnih cestah (LC) se v območju urbanističnih načrtov praviloma varuje 5,5 m ter na območju ostalih naselij 4 m,
– pri ostalih občinskih cestah praviloma 3 m od osi obstoječe ceste.
(2) Pri določanju velikosti parcel, namenjenih gradnji, se mora upoštevati namembnost in velikost objekta, potreba po vzdrževanju objekta na lastni parceli, potrebne manipulativne in parkirne površine, zelene površine ter sanitarno-tehnične zahteve in požarno-varnostne predpise.
(3) Pri določanju parcele, namenjene gradnji, se mora upoštevati potrebe po rezervaciji prostora za namen širitve javnih površin (prometne ureditve, infrastrukturni koridorji ter njihovo vzdrževanje).
(4) Parcelacija mora biti izvedena tako, da je do obstoječih in načrtovanih objektov omogočen dovoz in dostop z javne ceste.
(5) Širina parcele, namenjene gradnji, se ob javnem prostoru prilagaja tipični širini obstoječih parcel, ki so ob tem javnem prostoru.
(6) Pri določanju parcel, namenjenih gradnji, ni dopustno parcelacije izvesti na način, da ostane del zemljišča, ki s svojo površino ne omogoča gradnje novega objekta.
51. člen
(odmiki)
(1) Nove stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od sosednjih parcelnih meja odmaknjene najmanj 3 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. V primeru združitve objektov za lastne potrebe na dveh parcelah, je možna postavitev na parcelno mejo. Možen je tudi manjši odmik pod pogojem, da je pridobljeno pisno soglasje mejaša.
(2) Odmiki med objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative in higienske zahteve.
(3) Pri umeščanju objektov ob železniški progi je treba upoštevati: objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12 m in več od osi skrajnega obstoječega tira, objekti višji od 15 m pa morajo za vsak meter višine biti oddaljeni še za dodatnih 0,5 m.
(4) Gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječe obvodne drevnine.
(5) Objekte ob gozdnem robu se locira tako, da se ohranja obstoječ gozdni rob. Stavbe morajo biti oddaljene od gozdnega roba za eno drevesno višino odraslega sestoja oziroma najmanj 10 m.
52. člen
(lega objektov)
(1) Postavitev stavb se prilagaja konfiguraciji terena, daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami, dopustna je tudi drugačna lega, pod pogojem da postavitev stavbe upošteva urbanistični vzorec dela naselja ali orientacijo obstoječih slemen.
(2) Gradbena linija: upošteva se gradbena linija obstoječih sosednjih objektov, predvsem pri obcestni pozidavi, dovoljena so odstopanja zaradi konfiguracije terena in prometne varnosti.
2.3. Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
2.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
53. člen
(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Obstoječe in nove objekte se priključi na predpisano gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Gradnja novih objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je možna šele po izgradnji minimalne komunalne in prometne infrastrukture, oziroma sočasno.
(3) Zemljišče namenjeno gradnji je minimalno komunalno in prometno infrastrukturo opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(4) Na območjih, kjer omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte možno urediti lastne infrastrukturne naprave v skladu z veljavnimi predpisi in soglasjem občine.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja v skladu s soglasjem pristojnega upravljavca.
54. člen
(priključevanje na prometno infrastrukturo)
(1) Obstoječi in predvideni objekti ter kmetijska in gozdna zemljišča morajo imeti zagotovljen, urejen in varen priključek na javno cesto. Objekte in zemljiške parcele se praviloma priključuje na ceste lokalnega pomena, ki se preko njih priključujejo na državne ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupaj.
(2) Priključki se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in na podlagi soglasja upravljavca prometne infrastrukture.
55. člen
(priključevanje na kanalizacijsko in vodovodno omrežje)
(1) Priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Pri načrtovanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je treba upoštevati obveznosti, predpisane z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3) Padavinske odpadne vode se prioritetno odvaja v ponikovalnice. V primeru zgrajene padavinske kanalizacije jih je možno odvajati v kanalizacijo. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, vendar znotraj parcele, namenjene gradnji. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Padavinske vode morajo biti speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Čista padavinska voda se lahko uporabi za sanitarne in tehnološke potrebe. Onesnažene padavinske vode se mora pred izpustom v ponikovalnico, vodotok ali na teren prečistiti v skladu z veljavnimi predpisi.
56. člen
(priključevanje na komunikacijsko omrežje)
Priključke na komunikacijsko omrežje (kabelske telekomunikacije, kabelski distribucijski sistemi) se gradi v podzemni izvedbi. Pri rekonstrukcijah obstoječih nadzemnih komunikacijskih vodov se ti nadomestijo v podzemni izvedbi.
57. člen
(priključevanje na energetsko omrežje)
(1) Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj. V primeru nezadostnih kapacitet upravljavec zgradi nove transformatorske postaje in pripadajoče srednje in nizko napetostno omrežje.
(2) Dopušča se možnost priključitve obstoječih in novih objektov na omrežje zemeljskega plina.
2.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov in koridorjev gospodarske javne infrastrukture
58. člen
(varovalni pasovi in koridorji gospodarske javne infrastrukture)
V varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture so posegi možni na podlagi veljavnih predpisov, projektnih pogojev in pisnega soglasja upravljavca posamezne infrastrukture.
59. člen
(varovalni pasovi prometne infrastrukture)
(1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri glavni cesti 25 m,
– regionalni cesti 15 m.
(2) Varovalni pas občinskih cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti, mestni ali krajevni cesti 8 m,
– pri javni poti 6 m,
– pri javni poti za kolesarje 3 m.
(3) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
60. člen
(varovalni pasovi energetske infrastrukture)
(1) Varovalni pas plinovodnega omrežja nad 16 barov je zemljiški pas, ki v širini 100 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Varnostni pas plinovodnega omrežja je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
(2) Širine elektroenergetskih koridorjev daljnovodov znašajo:
– za nadzemni napetostni nivo 110 kV in 35 kV: 30 m (15 m na vsako stran od osi DV),
– za podzemni napetostni vod 110 kV in 35 kV: 6 m (3 m na vsako stran od osi KB),
– za nadzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 20 m (10 m na vsako stran od osi DV),
– za podzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 2 m (1 m na vsako stran od osi DV),
– za razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV: 2 m od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje.
(3) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) Izkopi v bližini električnih kablov so dovoljeni samo ročno in pod nadzorom upravljavca omrežja. Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba upoštevati veljavne tehnične in varnostne predpise.
61. člen
(varovalni pasovi ostale infrastrukture)
Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij, ki niso določeni s področnimi predpisi, znašajo 3 m, merjeno od osi posameznega voda.
2.3.3 Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture
62. člen
(gradnja gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se praviloma izvaja na celotnem območju občine, predvsem v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev in na območjih grajenega javnega dobra.
(2) Pri gradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati veljavne predpise in tehnične normative.
(3) Poteki priključnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zagotoviti je treba predpisane medsebojne odmike ter odmike od objektov in drevja.
(4) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotoka.
(5) Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(6) Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, se izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbe posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet.
(7) Posamezni komunalni objekti in naprave ter telekomunikacijski objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, naprave omrežja mobilne telefonije, črpalne postaje, sanitarni kioski, zbiralniki in podobno morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, v sklopu obstoječih objektov, ob njih ali pod nivojem terena ter izven varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na izpostavljenih legah se zagotovi čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora. V primeru, da gradnja izven varovanih območij ni možna, je treba za gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe.
63. člen
(gradnja prometne infrastrukture)
(1) Na celotnem območju občine je dopustna gradnja cest s pripadajočimi objekti.
(2) Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah v naselju se zgradijo hodniki za pešce z javno razsvetljavo in kolesarske steze. Hodnike za pešce, kolesarske in sprehajalne poti se lahko gradi tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč.
(3) Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča in počivališča.
(4) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih.
(5) Pri gradnji prometne infrastrukture v primeru premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se gradnja izvaja tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(6) Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov, vezanih na vodno okolje.
(7) Ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture se zagotavljajo ustrezni prehodi za prostoživeče vrste.
64. člen
(gradnja energetske infrastrukture)
(1) Predvideno srednje in nizko napetostno energetsko omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v zemeljski oziroma kabelski izvedbi. V primeru, da koridor energetskega omrežja poteka preko registriranega arheološkega najdišča, zemeljska oziroma kabelska izvedba ni dopustna. Izjemoma je na območju registriranega arheološkega najdišča kabelska izvedba dopustna, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(2) Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja.
(3) Dopušča se uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije za lastno rabo.
65. člen
(gradnja vodovodnega omrežja)
(1) Na območjih, kjer vodovodno omrežje še ni zgrajeno, si investitor lahko zgradi lastno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi.
(2) Na javnem vodovodnem omrežju je treba zgraditi hidrantno omrežje, če to dopuščajo tehnični parametri in če vodni viri lahko zagotavljajo zadostne količine požarne vode. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je dopustno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti zajem požarne vode iz površinskih vodotokov v skladu s pogoji upravljavca.
66. člen
(gradnja kanalizacijskega omrežja in odvajanje odpadnih voda)
(1) Pri načrtovanju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda je treba upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva okolja.
(2) Komunalne odpadne vode na območjih, na katerih še ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, se odvaja v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(3) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je po potrebi pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(4) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav se mora pred iztokom očistiti do predpisane stopnje.
(5) Gnojišča in gnojne jame se gradi v skladu z veljavnimi strokovnimi navodili.
(6) Onesnažene padavinske vode se pred izpustom v padavinsko kanalizacijo, vodotoke ali ponikovalnice speljejo preko lovilcev olj in peskolovov.
(7) Padavinske vode iz zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
67. člen
(gradnja komunikacijske infrastrukture)
(1) Predvideni vodi komunikacijske infrastrukture morajo biti izvedeni v kabelski izvedbi. V primeru, da vodi komunikacijske infrastrukture potekajo preko registriranega arheološkega najdišča, kabelska izvedba ni dopustna. Izjemoma je na območju registriranega arheološkega najdišča kabelska izvedba dopustna, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(2) Omrežja in naprave mobilne telefonije se umešča tako, da se jih v čim večji možni meri združuje v obstoječe infrastrukturne koridorje in umešča ob obstoječe naprave.
(3) Objekti se locirajo tako, da zagotavljajo manjši vpliv na okolje in zdravje ljudi, pri čemer se upoštevajo ugotovitve strokovne ocene iz šestega odstavka 91. člena.
68. člen
(zbiranje odpadkov)
(1) Zbirni center za ločeno zbrane odpadke se uredi na platoju zaprtega odlagališča Hotemež v sklopu katerega se namestijo objekti in naprave.
(2) Na celotnem območju občine se na primerno dostopnih mestih uredijo ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadne embalaže.
(3) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in odvažajo v skladu z ustreznimi predpisi. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah.
(4) Organski odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno.
(5) Gradbene odpadke se odvaža na deponije za odlaganje tovrstnih odpadkov.
(6) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza zbirajo in hranijo v sklopu parcele namenjene gradnji, v posebnih posodah ali skladiščih v skladu s predpisi.
69. člen
(ogrevanje)
(1) Za ogrevanje objektov se uporabijo ekološko sprejemljivi ali/in obnovljivi viri energije.
(2) Objekte in naprave se locira na vizualno neizpostavljenih mestih ali vkoplje v zemljo v skladu z veljavnimi predpisi.
2.4. Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnimi potrebami
2.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine
70. člen
(splošni pogoji)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z vplivnim območje, ki so bile vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc.
(2) Na območjih KD veljajo, pri gradnji in drugih posegih v prostor, skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine iz 70.–77. člena tega odloka.
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(6) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik, spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, kot določajo s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(8) Za odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskave in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo vplivno območje, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo, poleg določb prejšnjega odstavka tega člena, tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji, kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine in so določeni v 71.–77. členu tega odloka.
(12) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
71. člen
(arheološka dediščina)
(1) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(2) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3) Pri posegih večjih razsežnostih (območja podrobnejših prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo večja območja poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča, se zagotovi arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
(4) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.
(5) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(6) Ne glede na določila tega odloka je treba, v primeru odkritja nove kulturne dediščine, o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(7) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
72. člen
(stavbna dediščina)
(1) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2) Varuje se primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova.
(3) Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
(4) Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt).
(5) Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova.
(6) Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(7) Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti.
(8) V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine.
(9) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
73. člen
(naselbinska dediščina)
Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
74. člen
(kulturna krajina)
Za registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice …),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
75. člen
(memorialna dediščina)
(1) Varuje se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična pojavnost enote dediščine.
(2) Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine).
(3) Na območju enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine.
(4) Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine.
(5) V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
76. člen
(območja druge dediščine)
Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
77. člen
(vplivna območja)
Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih treba upoštevati sledeče usmeritve:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terena ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
2.4.2 Ohranjanje narave
78. člen
(splošni pogoji)
(1) Varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti je razvidno iz Prikaza stanja prostora, ki je sestavni del OPN.
(2) Posegov in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(3) Na zavarovanih območjih narave – dendroloških naravnih spomenikih, je treba upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje, ki jih podaja Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti v Občini Radeče (Uradni list RS, št. 24/98).
(4) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
(5) Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti izvajajo, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje.
(6) Območje pričakovanih naravnih vrednot:
Območje med Sopoto in Savo je zgrajeno iz karbonatnih kamenin, kjer lahko pričakujemo odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna). Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra ter pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
(7) Habitatni tipi in značilni elementi krajine:
Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. senožetni visokodebelni sadovnjaki, suha travišča, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, vrtače, groblje živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah).
(8) Na ekološko pomembnih območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Posegi in dejavnosti se izvajajo izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(9) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(10) Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(11) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(12) Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(13) Za gradnjo objektov na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se pridobi naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa naravovarstveno soglasje. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje daje Ministrstvo za okolje in prostor.
79. člen
(podrobnejše varstvene usmeritve za posege na EPO Sava od Radeč do državne meje)
(1) V primeru rabe vodnih in obrežnih površin reke Save za rekreacijske in turistične namene ter s tem povezane morebitne ureditve, naj se rešitve izdelajo v okviru načrta rabe prostora za celotno območje akumulacijskega jezera HE Vrhovo in HE Boštanj.
(2) Površinske in podzemne vode, ki pritekajo v reko Savo, se ne onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo čistilnih naprav.
(3) V vplivnem pasu reke Save in njenih tekočih ali stoječih voda se ne uporablja mineralnih gnojil in ne poliva gnojnice ter ne uporablja herbicidov in pesticidov.
(4) Vodnogospodarskih del se ne izvaja v razmnoževalnem času živali, to je od marca do junija; izvaja se jih s stroji, ki kar najmanj poškodujejo življenjske prostore. Vodnogospodarsko čiščenje se po možnosti opravlja v eni sezoni enobrežno ali na krajših odsekih dvobrežno.
(5) Del brežin akumulacijskega jezera se opredeli kot mirne cone z najmanjšim možnim vplivom človeka.
(6) V čim večji meri se ohranjajo obvodni pasovi vegetacije. Obrežne vegetacije se ne odstranjuje. Na delih, kjer je ni (predvsem na desnem bregu ob naselju Radeče), je dovoljena zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(7) Vzdolž brežine celotnega območja se zagotovi izvajanje ukrepov za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr. robinje, rudbekija japonski dresnik, žlezava nedotika, topinambur, veliki pajesen, kanadska zlata rozga, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije.
(8) Gradnja stavb vseh vrst ter parkirnih in skladiščnih površin na bregu ali v neposredni bližini vodotokov se praviloma ne izvaja.
(9) Omejevanje dostopa do vode z ograjami in živimi mejami se ne dovoljuje, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito bližnjih obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami).
(10) Na kmetijskih površinah se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo.
(11) Rastočega rastlinstva se ne sme požigati.
(12) Odpadkov vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode se ne odlaga. Odlagališča odpadkov, ki negativno vplivajo na rastline in živali in njihove habitate, se mora sanirati.
(13) Na brežinah se ribiška stojišča uredi le na delu obrežja, tako da je pretežni del obrežja neobremenjen.
(14) Za rekreacijske in turistične namene se ne uporablja čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem.
(15) Turistične, rekreacijske in športne dejavnosti, ki so množične in ki povzročajo hrup ali spremembe v habitatu rastlin in živali, se usmerja na mesta, kjer ni pomembnih življenjskih prostorov ogroženih vrst.
80. člen
(podrobnejše varstvene usmeritve za posege na EPO Kum in Zasavsko hribovje)
(1) Ohranja se temeljne krajinske in biotske kvalitete območja in obstoječe gozdne površine.
(2) Pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji. Novih prometnic naj se praviloma ne gradi, razen če te ne ogrožajo biotske raznovrstnosti.
(3) Prepovedano je odlaganje kakršnih koli odpadkov ali odvečnih izkopnih materialov.
(4) Ureditve okolice objektov in premoščanje višinskih razlik terena se izvede brez uporabe škarpnikov in monolitnih betonskih škarp. Brežina se utrdi s kamnitimi škarpami in zasaditvijo avtohtonih vrst popenjavk, grmovnic in drevja.
(5) V gozdni rob naj se praviloma ne posega. Obstoječe drevje se v čim večji meri ohranja in vključi v krajinsko ureditev parcele. Ob morebitnem poseganju v gozdni rob se ta mora ponovno vzpostavi.
(6) Na kmetijskih površinah se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo.
(7) Košnja (čas, pogostnost, način) se izvaja tako, da je ugodna za rastline in živali in na način, da se živali lahko umaknejo. Kosi se praviloma 1 do 2 krat letno.
(8) Kmetijske površine se gnoji s hlevskim gnojem; brez uporabe mineralnih gnojil in gnojevke.
(9) Mora se preprečevati zaraščanje kmetijskih površin.
(10) Rastočega rastlinstva se ne sme požigati.
(11) Vode iz vodotokov se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali.
(12) Eksplozij ali drugih dejanj, ki povzročajo močan hrup ali vibracije, se ne izvaja.
(13) Osvetljevanje v naseljih se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena.
(14) Ograje in druge fizične ovire se postavlja upoštevaje dnevne ali sezonske poti živali, tako da so živali čim manj ovirane.
2.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin
81. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti obstoječih objektov se upoštevajo predpisi s področja varstva zraka. Z novimi posegi ne smejo biti prekoračene dovoljene vrednosti emisij.
(2) Zagotavlja se racionalno rabo energije, predvsem z uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
82. člen
(varstvo voda in vodnih virov)
(1) Varuje se priobalno zemljišče. Zunanja meja priobalnega zemljišča v naseljih ob Savi sega 15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselja 40 m, pri ostalih vodotokih pa 5 m od meje vodnega zemljišča.
(2) Pri projektiranju je treba upoštevati obstoječe projektne rešitve in študije, izdelane za ureditve vodotokov in zadrževalnikov plavin na območju Občine Radeče, ki so dostopne pri pristojnem organu. Pri projektiranju je treba upoštevati tudi veljavno zakonodajo.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; gradnjo objektov grajenega javnega dobra; ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(4) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami; se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč; zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda; ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja; onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov; onesnaževali vodotok.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(7) Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, pretovarjanje nevarnih snovi ter odlaganje ali pretovarjanje odkopanega ali odpadnega materiala ali odpadkov.
(8) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa obvodna vegetacija.
(9) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za: poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik; hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(10) Za odvzem vode je pred pridobitvijo vodnega soglasja treba pridobiti vodno dovoljenje.
(11) Na vseh vodotokih je treba ohranjati zatečeno (eko)morfološko stanje.
(12) Urejanje vodotokov je treba izvajati izključno na sonaraven način, z uporabo avtohtonega materiala.
(13) Posegi morajo biti izvedeni tako, da bo zagotovljena nemotena migracija rib in ohranjen obstoječi vodni režim.
(14) Za utrjevanje brežin naj se uporabljajo kamnite zložbe in ne kamen v betonu. V primeru utrjevanja brežin s kamenjem naj se puščajo zemeljski žepi, kamor se lahko zasadi avtohtona vegetacija.
(15) Na mestih, kjer bodo podporni zidovi in obrežna zavarovanja pod vodo, naj bodo med skalami čim globlje razpoke, ki bodo služile za skrivališča rib in drugih vodnih organizmov.
(16) Utrjeno brežino na vodotokih se zgradi v izrazito neporavnani obliki zaradi ustvarjanja primernih prostorov za ribja skrivališča.
(17) Posege v vodotokih se načrtuje izven glavne drstitvene sezone. Dela, ki posegajo v strugo in brežine, se opravljajo od 1. avgusta do 15. oktobra.
(18) V primeru betoniranja v strugah vodotokov je treba preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo.
(19) Za posege na vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode se upoštevajo omejitve in pogoji iz veljavnih predpisov. Na ožjem in širšem varstvenem pasu varovanja pitne vode ni dovoljeno gnojenje tal z odplakami in odpadki in uporaba strupenih fitofarmacevtskih sredstev.
(20) V primeru izlitja goriva iz transportnih vozil, delovnih strojev in ostale mehanizacije na območju vodovarstvenega pasu se zagotovi takojšnjo ustrezno sanacijo tal.
(21) Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(22) Za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe (posebna raba), za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(23) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(24) Ureditev vodotokov na območju naselij, ki imajo stanovanjske objekte v neposredni bližini vodotokov, naj se načrtuje na 1000-letno poplavno varnost.
(25) Pri projektiranju je treba upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže; ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda; se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače; bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje; je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(26) Vsaj štirinajst dni pred začetkom ureditev na vodotokih se obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja – Ribiško družino Radeče o začetku gradnje, da se izvede ali organizira izvedba intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten.
(27) Za raziskavo podzemnih voda mora pravna ali fizična oseba izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del povezanih z raziskovanjem podzemnih voda pridobiti dovoljenje za raziskave.
(28) Investitor si mora za posege na vodnem in priobalnem zemljišču pridobiti ustrezno pogodbo, ki takšne posege dovoljuje in služi kot dokazilo o pravici graditi.
(29) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst.
(30) Odvzem vode iz vodotokov mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
(31) Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov ter ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote.
(32) Za vse posege na območju voda in vodnih virov, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
83. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov se upoštevajo ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.
(3) Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno omejena.
(4) Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene v veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. V nasprotnem primeru je treba zmanjšati porabo elektrike vseh svetilk na območju Občine Radeče.
2.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
84. člen
(splošni pogoji)
(1) Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se zmanjšuje z umeščanjem dejavnosti izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(2) Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
85. člen
(zaščita pred poplavami)
(1) Poplavno ogrožena območja v Občini Radeče so ob vodotokih Sava in Sopota. Z ureditvami v sklopu izgradnje HE Vrhovo se je poplavna ogroženost naselja Radeče izboljšala.
(2) Na poplavno ogroženih območjih, območjih visoke podtalnice ter hudournikov se omejuje razvoj oziroma izvajajo sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(3) Za obstoječe stavbe, ki se nahajajo znotraj 100-letnih poplavnih voda (Q100) reke Save, kot so opredeljene v Prikazu stanja prostora, so dovoljene le rekonstrukcije, odstranitve, spremembe namembnosti in vzdrževanje. Novogradnje so možne le v smislu »nadomestnih gradenj« oziroma odstranitve obstoječih objektov in na mestu odstranjenih objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenim.
(4) Na območju 1000-letnih poplavnih voda (Q 1000) Save oziroma na območju 4. razreda nevarnosti (kategorija »preostalo«) so prepovedane dejavnosti:
– v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, ali/in dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih ali drugih nesrečah;
– ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja večjega števila ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže).
(5) Izvajanje teh dejavnosti je dovoljeno le, kadar ugotovitve celovite presoje vplivov na okolje ali presoje vplivov na okolje, po predpisih o varstvu okolja niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s poprejšnjo izvedbo omilitvenih ukrepov v skladu z okoljevarstvenim soglasjem po predpisih o vodah zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven.
(6) Na območjih znotraj linije Q 1000 oziroma 4. razreda nevarnosti (kategorija »preostalo«) je prepovedano izvajanje dejavnosti namenjenih zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (gasilci, enote CZ, zdravstvene interventne enote).
(7) Za posege v poplavnih območjih je treba pridobiti projektne pogoje ter soglasje pristojnega organa.
86. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Pri posegih na erozijska in plazljiva območja se upošteva veljavne predpise s področja voda, tako da je prepovedano poseganje v prostor na način, ki lahko pospešuje erozijo ali plazljivost.
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov; ogoljevanje površin; krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije; zasipavanje izvirov; nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih; omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer; odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov; zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom; odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge; vlačenje lesa.
(3) Pri posegih na erozijsko ogrožena območja (na območja, kjer so potrebni zahtevnejši erozijski ukrepi), se mora pridobiti pozitivno strokovno geološko-geotehnično poročilo za območje parcele za gradnjo in ureditve za potrebe gradnje.
(4) Na plazljivih območjih je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
87. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti ter površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, s katerimi se zagotovijo zadostne količine vode za gašenje.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Z urgentnimi potmi se zagotavlja dostope intervencijskim vozilom. Minimalna širina utrjene interventne poti je 3,5 m, ob objektu 5 m.
88. člen
(potresna ogroženost)
(1) V skladu s karto projektnega pospeška tal območje spada v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0,150 g.
(2) Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja.
89. člen
(območja za potrebe zaščite in reševanja)
Za potrebe zaščite in reševanja se, na območju deponije Hotemež, površine izven območja zbirnega centra uporabijo za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč.
2.5. Pogoji glede varovanja zdravja
2.5.1 Pogoji glede higienskih in zdravstvenih zahtev
90. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Pri umeščanju prometnic in ostalih posegov v prostor se upošteva veljavne prepise s področja kazalcev hrupa v okolju.
(2) Varstvo pred hrupom v občini je opredeljeno na podlagi posameznih območij podrobnejše namenske rabe prostora oziroma enot urejanja. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(3) I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom – varovalni gozd.
(4) II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– BT – površine za turizem.
(5) III. stopnja varstva pred hrupom je določena za območja podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– S – območja stanovanj;
– A – območja razpršene poselitve;
– C – območja centralnih dejavnosti (predeli z družbeno infrastrukturo: vzgoja, izobraževanje, šport, zdravstvo, kultura, javna uprava, opravljanje verskih obredov);
– Z – območja zelenih površin (površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča);
– V – območja površinskih voda.
(6) IV. stopnja varstva pred hrupom je določena na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– I – območja proizvodnih dejavnosti;
– P – območja prometnih površin;
– E – območja energetske infrastrukture;
– O – območja okoljske infrastrukture;
– VI – območja vodne infrastrukture;
– K1 in K2 – območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč;
– G – območja gozdov (razen varovalnih gozdov).
(7) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(8) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte, ki so v varovalnih pasovih javnih cest, se mora načrtovati zaščito pred hrupom (npr. primerna zasteklitev in izbira fasad ipd.).
(9) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski organ ali ministrstvo. Hrup v času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati kritičnih vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi.
(10) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(11) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
91. člen
(elektromagnetno sevanje)
(1) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjene za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih daljnovodov, se predloži dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna uredba o elektromagnetnem sevanju. Umestitve novih stanovanjskih objektov v elektroenergetske koridorje niso možne.
(2) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Za varovanje zdravja pred vplivom elektromagnetnega sevanja se pri novogradnji ali rekonstrukciji objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja upošteva minimalne odmike, ki so določeni v veljavnih predpisih.
(4) Pri umestitvi stanovanjskih območij v prostor se mora zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri elektromagnetnega sevanja in novimi objekti.
(5) Znotraj elektroenergetskih koridorjev daljnovoda se v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju spremeni obstoječa nezazidana I. območja varstva pred sevanjem v II. območja varstva pred sevanjem. V 80-metrskem pasu ni možno umeščati stanovanj.
(6) Pred umestitvijo bazne postaje mobilne telefonije na določeno lokacijo mora investitor izdelati strokovno oceno, s katero dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem območju.
2.5.2 Skupni pogoji glede tehničnih zahtev objektov
92. člen
(pogoji glede dostopa do objektov funkcionalno oviranim osebam)
Vsi objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir, oziroma se pri načrtovanju upoštevajo veljavni predpisi s teh področij.
93. člen
(učinkovita raba energije)
Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi uporaba lastnih naprav ali priključkov na naprave zunaj stavbe. Lastne naprave se vgradi v sklopu obstoječih objektov ali kot prosto stoječe objekte ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in kulturnovarstvenih pogojev.
3. Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji
3.1. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor
94. člen
(splošni pogoji)
(1) Poleg podrobnejših pogojev, navedenih po posameznih EUP, je treba pri umeščanju dejavnosti v prostor upoštevati tudi namensko rabo grafičnega dela OPN ter skupne prostorske izvedbene pogoje. V primeru neskladja skupnih in podrobnejših pogojev veljajo podrobnejši, z obveznim upoštevanjem varstvenih režimov (npr. kulturna dediščina, ohranjanje narave itd.).
(2) Vrste dopustnih dejavnosti, navedene v posameznih EUP, so povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
3.1.1 Vaško jedro
HO – Hotemež, SV – Svibno, VR – Vrhovo
95. člen
(HO 1, SV 1, VR 1)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske       |
|                 |stavbe, dvostanovanjske stavbe, stanovanjske |
|                 |stavbe za posebne namene.                    |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe,   |
|                 |upravne in pisarniške stavbe, trgovske in    |
|                 |druge stavbe za storitvene dejavnosti,       |
|                 |industrijske stavbe in skladišča (samo       |
|                 |delavnice), stavbe splošnega družbenega      |
|                 |pomena in druge nestanovanjske stavbe.       |
|                 |– Gradbenoinženirski objekti: objekti za     |
|                 |šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti |
|                 |čas.                                         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Vsi nezahtevni objekti.                      |
|nezahtevnih in   |Enostavni objekti:                           |
|enostavnih       |– objekti za lastne potrebe;                 |
|objektov         |– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;       |
|                 |– vadbeni objekti;                           |
|                 |– začasni objekti.                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |Dopustne dejavnosti:                         |
|dejavnosti       |– predelovalne dejavnosti;                   |
|                 |– trgovina, vzdrževanje in popravilo         |
|                 |motornih vozil;                              |
|                 |– promet in skladiščenje;                    |
|                 |– gostinstvo;                                |
|                 |– informacijske in komunikacijske            |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– finančne in zavarovalniške dejavnosti;     |
|                 |– poslovanje z nepremičninami;               |
|                 |– strokovne, znanstvene in tehnične          |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– druge raznovrstne poslovne dejavnosti;     |
|                 |– dejavnosti javne uprave in obrambe,        |
|                 |dejavnost obvezne socialne varnosti;         |
|                 |– izobraževanje;                             |
|                 |– zdravstvo in socialno varstvo;             |
|                 |– kulturne, razvedrilne in rekreacijske      |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– druge dejavnosti;                          |
|                 |– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim       |
|                 |hišnim osebjem: proizvodnja za lastno rabo.  |
|                 |Na stanovanjskih območjih (namenska raba S)  |
|                 |so možne dejavnosti, ki izpolnjujejo         |
|                 |naslednje pogoje:                            |
|                 |– potrebujejo največ 5 parkirnih mest za     |
|                 |zaposlene in stranke,                        |
|                 |– sodijo v III. območje varstva pred hrupom  |
|                 |(50/60),                                     |
|                 |– ne presegajo predpisanih standardov        |
|                 |kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženja    |
|                 |zraka, voda, svetlobnega in drugega          |
|                 |onesnaževanja,                               |
|                 |– za njih ni treba izvesti presoje vplivov   |
|                 |na okolje na podlagi veljavne uredbe.        |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,7                                       |
|zazidanosti      |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Tlorisi so praviloma podolgovate oblike,     |
|gabariti         |razmerje med stranicami pri osnovnem tlorisu |
|                 |je 1:1,2 do 1:2. Na osnovni, podolgovati     |
|                 |volumen je možno dodajati/odvzemati manjše   |
|                 |volumne do največ 40% površine osnovnega     |
|                 |volumna (L, T in druge oblike). Možno je     |
|                 |združevati največ dva osnovna volumna, ki    |
|                 |morata biti vizualno členjena (zamaknjena    |
|                 |ipd.). Horizontalni gabariti predvidenih     |
|                 |stavb, ki presegajo največji gabarit         |
|                 |zgrajene stavbe v naselju, se morajo razbiti |
|                 |na manjše (lahko so medsebojno povezani),    |
|                 |vendar skupno ne smejo presegati 300 m2      |
|                 |horizontalnega gabarita.                     |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Višina je največ K+P+1+M s tem, da je klet   |
|gabariti/etažnost|največ 0,6 m nad koto najvišjega urejenega   |
|                 |terena ob stavbi in kota slemena največ 11 m |
|                 |nad koto najvišjega urejenega terena ob      |
|                 |stavbi. Kolenčni zid do 0,80 m. Stavbe v     |
|                 |nobenem primeru ne smejo presegati silhuete  |
|                 |naselja. Odstopanja so možna pri stavbah s   |
|                 |posebnimi tehnološkimi zahtevami.            |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tipologija       |Pozidava mora slediti obstoječemu            |
|objektov,        |morfološkemu vzorcu – praviloma strnjena v   |
|morfologija      |gručah (SV 1, HO 1) ali linijska obcestna    |
|pozidave         |(VR 1). Objekti morajo slediti obstoječi     |
|                 |tipologiji pozidave – praviloma individualni |
|                 |objekti, drobne strukture.                   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: dvokapne, naklona od 35°–40°, pri  |
|kritina          |pritličnih objektih do 45°, možna je         |
|                 |kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem |
|                 |da so te do največ 40% površine osnovne      |
|                 |strehe. Odstopanja so možna v primerih:      |
|                 |posebnih tehnoloških zahtev, na križiščih    |
|                 |lokalnih in/ali državnih cest. Smer slemena  |
|                 |osnovnega objekta mora biti praviloma        |
|                 |vzporedna z daljšo stranico objekta.         |
|                 |– Kritina: drobne strukture, barva se        |
|                 |prilagaja prevladujoči barvi v posameznem    |
|                 |naselju.                                     |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Prevladovati morajo naravni materiali, kot   |
|                 |so: omet, les, steklo, kamen. Možna je       |
|                 |kombinacija z ostalimi materiali.            |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost parcele |Za stanovanjske stavbe največ 800 m2.        |
|namenjene        |Za dejavnosti se velikost parcele določi     |
|gradnji          |glede na program.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|5. DRUGI POSEGI                                                |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |Pri zemeljskih posegih se planiranje in      |
|                 |ureditve terena izvaja z brežinami. Če to ni |
|                 |mogoče, se izvajajo oporni zidovi, ki morajo |
|                 |biti kamniti ali obloženi s kamnom in        |
|                 |zazelenjeni. Zasaditev okolice objekta naj   |
|                 |bo s krajevnimi vrstami rastlinja.           |
+---------------------------------------------------------------+
|6. IZJEME IN DRUGI POGOJI                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|SV 1             |– Na območju naselbinske dediščine (Svibno-  |
|                 |Vas EŠD 23239) je dovoljeno postavljanje     |
|                 |tistih enostavnih in nezahtevnih objektov,   |
|                 |ki jih je mogoče skladno vključiti v         |
|                 |naselbinsko strukturo in so sestavni del     |
|                 |domačij oziroma domov v naselbinski          |
|                 |dediščini ter objektov.                      |
|                 |– Gradnja novih objektov se načrtuje od roba |
|                 |gozda oddaljeno vsaj za eno drevesno višino. |
|                 |Manjši odmik je možen v skladu s soglasjem   |
|                 |zavoda za gozdove.                           |
|                 |– Glede na srednjeveško zasnovo vaškega      |
|                 |jedra je pri vseh posegih v zemeljske plasti |
|                 |obvezno omogočiti dostop pooblaščene osebe   |
|                 |pristojnega organa za varstvo kulturne       |
|                 |dediščine. Investitor mora najmanj deset dni |
|                 |pred gradnjo ali drugimi posegi v zemeljske  |
|                 |plasti obvestiti pristojno območno enoto     |
|                 |ZVKDS.                                       |
|                 |– Na območju naselbinske dediščine se        |
|                 |ohranjajo historične gradbene linije oziroma |
|                 |trška ali obcestna pozidava. Gradbena linija |
|                 |stavb mora biti v vseh etažah enaka.         |
|                 |– Na območju naselbinske dediščine se varuje |
|                 |podoba naselja (gabariti, oblike strešin,    |
|                 |kritina ...). Celotni zavarovani del vasi je |
|                 |treba ohraniti in obnoviti v prvotni         |
|                 |tradicionalni podobi. Pri načrtovanju        |
|                 |prenove se morajo ohraniti in primerno       |
|                 |obnoviti vsi zavarovani objekti.             |
|                 |– Ohranja se prvotna parcelacija.            |
|                 |– Na območju zelenih površin so možne le     |
|                 |verske in pokopališke dejavnosti. Dovoljena  |
|                 |je le gradnja infrastrukture ob obstoječi    |
|                 |cesti in pod pogojem, da je infrastruktura   |
|                 |vkopana v zemljo.                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
| VR 1            |– Prvi niz stavb, na severni strani glavne   |
|                 |ceste, mora biti lociran z daljšo stranico   |
|                 |in slemeni vzporedno s cesto. Vse stavbe v   |
|                 |drugem nizu naj bodo locirane z daljšimi     |
|                 |stranicami in slemeni v smeri značilne       |
|                 |parcelacije kmetijskih zemljišč (pravokotno  |
|                 |na glavno cesto). Na območju zelene površine |
|                 |je možna ureditev športnega igrišča.         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|HO 1             |– Na območju namenske rabe »ostale prometne  |
|                 |površine« (PO) je dopustna izvedba           |
|                 |parkirišča.                                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.1.2 Kmetijska gospodarstva
BR – Brunk, BG – Brunška Gora, ČI – Čimerno, DO – Dobrava, GO – Goreljce, HO – Hotemež, JA – Jagnjenica, LO – Log pri Vrhovem, MO – Močilno, PO – Počakovo, PR – Prapretno, RV – Rudna vas, SV – Svibno, VR – Vrhovo, ZA – Zagrad, ŽE – Žebnik
96. člen
(BR 2, BG 2, ČI 2, DO 2, GO 2, HO 2, JA 2, LO 2/1, LO 2/2, MO 2, PO 2, PR 2, RV 2, SV 2/1, SV 2/2, SV 2/3,VR 2, ZA 2/1, ZA 2/2, ŽE 2)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske      |
|                 |stavbe, večstanovanjske stavbe (samo        |
|                 |dvostanovanjske), stanovanjske stavbe za    |
|                 |posebne namene;                             |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe,  |
|                 |trgovske in druge stavbe za storitvene      |
|                 |dejavnosti, industrijske stavbe in          |
|                 |skladišča, druge nestanovanjske stavbe;     |
|                 |– Gradbenoinženirski objekti: drugi         |
|                 |gradbeno-inženirski objekti za šport,       |
|                 |rekreacijo in prosti čas.                   |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |Vsi nezahtevni objekti.                     |
|nezahtevnih      |Enostavni objekti:                          |
|in enostavnih    |– objekti za lastne potrebe;                |
|objektov         |– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;      |
|                 |– začasni objekti;                          |
|                 |– vadbeni objekti.                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Dopustne dejavnosti:                        |
|dejavnosti       |– kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo;  |
|                 |– predelovalne dejavnosti;                  |
|                 |– trgovina, vzdrževanje in popravilo        |
|                 |motornih vozil;                             |
|                 |– gostinstvo;                               |
|                 |– informacijske in komunikacijske           |
|                 |dejavnosti;                                 |
|                 |– finančne in zavarovalniške dejavnosti;    |
|                 |– poslovanje z nepremičninami;              |
|                 |– strokovne, znanstvene in tehnične         |
|                 |dejavnosti;                                 |
|                 |– druge raznovrstne poslovne dejavnosti;    |
|                 |– druge dejavnosti;                         |
|                 |– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim      |
|                 |hišnim osebjem.                             |
|                 |Opravljanje dejavnosti je dovoljeno pod     |
|                 |naslednjimi pogoji:                         |
|                 |– objekt ne presega velikosti 500 m2;       |
|                 |– potrebujejo največ 5 parkirnih mest za    |
|                 |zaposlene in stranke;                       |
|                 |– sodijo v III. območje varstva pred hrupom |
|                 |(50/60 dBA);                                |
|                 |– ne presegajo predpisanih standardov       |
|                 |kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženja   |
|                 |zraka, voda, svetlobnega in drugega         |
|                 |onesnaževanja;                              |
|                 |– za njih ni potrebno izdelati presoje      |
|                 |vplivov na okolje na podlagi veljavne       |
|                 |uredbe.                                     |
|                 |Dovoljene so tolerance od zgoraj navedenih  |
|                 |pogojev v primeru kmečkega turizma.         |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,5.                                     |
|zazidanosti      |                                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |Tlorisi so podolgovate oblike, razmerje med |
|gabariti         |stranicami je za stanovanjske objekte 1:1,2 |
|                 |do 1:2 ter za gospodarske in druge objekte  |
|                 |najmanj 1:1,5. Na osnovni podolgovati       |
|                 |volumen je možno dodajati/odvzemati manjše  |
|                 |volumne do največ 40% površine osnovnega    |
|                 |volumna (L, T in druge oblike).             |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |Višina je največ K+P+1+M, s tem, da je klet |
|gabariti/etažnost|največ 0,6 m nad koto najvišjega urejenega  |
|                 |teren ob stavbi. Kota slemena je lahko      |
|                 |največ 11 m nad koto najvišjega urejenega   |
|                 |terena ob stavbi. Kolenčni zid do 0,80 m.   |
|                 |Stavbe v nobenem primeru ne smejo presegati |
|                 |silhuete naselja. Odstopanja so možna pri   |
|                 |stavbah s posebnimi tehnološkimi zahtevami. |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: simetrične dvokapnice ali         |
|kritina          |večkapnice s čopi ali brez, naklon od 30°–  |
|                 |45°; sleme osnovnega objekta praviloma      |
|                 |vzporedno z daljšo stranico objekta.        |
|                 |– Kritina: drobne strukture, barva se       |
|                 |prilagaja prevladujoči barvi v posameznem   |
|                 |naselju. Svetle barve niso dopustne.        |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |Prevladovati morajo naravni materiali, kot  |
|                 |so: omet, les, steklo, kamen; možna je      |
|                 |kombinacija z ostalimi materiali.           |
+--------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Velikost parcele |Maksimalna velikost parcele za gradnjo      |
|namenjene        |stanovanjskih stavb je 800,00 m2. Za ostale |
|gradnji          |objekte se velikost prilagaja glede na      |
|                 |potrebe dejavnosti.                         |
+--------------------------------------------------------------+
|5. DRUGI POSEGI                                               |
+-----------------+--------------------------------------------+
|                 |Pri zemeljskih posegih se planiranje in     |
|                 |ureditve terena izvaja z brežinami. Če to ni|
|                 |mogoče, se izvajajo oporni zidovi, ki morajo|
|                 |biti kamniti ali obloženi s kamnom in       |
|                 |zazelenjeni. Zasaditev okolice objekta naj  |
|                 |se izvede z avtohtonim listnatim drevjem in |
|                 |grmovnicami ter zatravi z mešanico          |
|                 |avtohtonih trav. Tujerodnih rastlinskih vrst|
|                 |naj se ne vnaša. Obstoječe sadno drevje se v|
|                 |sklopu parcel za gradnjo v čim večji meri   |
|                 |ohranja in vključi v krajinsko zasnovo      |
|                 |naselja.                                    |
+--------------------------------------------------------------+
|6. IZJEME IN DRUGI POGOJI                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|BG 2             |– Kmetijska zemljišča znotraj te enote se   |
|                 |urejajo pod enakimi pogoji, kot je določeno |
|                 |v enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) |
|                 |– člen »najboljša in druga kmetijska        |
|                 |zemljišča«.                                 |
+-----------------+--------------------------------------------+
|PR 2             |– Ohranja se obstoječa obvodna vegetacija ob|
|                 |Rigelnovem grabnu. Na območju zelenih       |
|                 |površin (ZD) je možna ureditev otroških     |
|                 |igrišč, sprehajalnih poti, trim stez itd.   |
|                 |– Ob predvidenem parkirišču (PC) se zasadi  |
|                 |avtohtona drevesna vegetacija.              |
+-----------------+--------------------------------------------+
|ČI 2             |– Glede na srednjeveško zasnovo vaškega     |
|                 |jedra (naselbinska dediščina Čimerno-Vas EŠD|
|                 |23546) je pri vseh posegih v zemeljske      |
|                 |plasti treba obvezno omogočiti dostop       |
|                 |pooblaščene osebe pristojnega organa.       |
|                 |Investitor mora najmanj 10 dni pred gradnjo |
|                 |ali drugimi posegi v zemeljske plasti       |
|                 |obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS.    |
|                 |– Celotni zavarovani del vasi se ohranja in |
|                 |obnovi v prvotni tradicionalni podobi.      |
|                 |– Novi objekti morajo imeti tradicionalne   |
|                 |podolgovate mase. Strehe so simetrične      |
|                 |dvokapnice, krite z opečno kritino.         |
|                 |Oblikovanje zunanjščine mora slediti        |
|                 |tradiciji gradnje v vasi.                   |
|                 |– Vaško jedro mora ohraniti historično      |
|                 |funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter |
|                 |vse tipološke značilnosti gradnje.          |
|                 |– Pri načrtovanju prenove se morajo ohraniti|
|                 |in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti.|
|                 |– Objekti, ki nimajo lastnosti dediščine se |
|                 |morajo obravnavati kot sestavni del         |
|                 |zavarovane vaške strukture – kot ambientalno|
|                 |vezno tkivo. Vsi posegi na teh objektih     |
|                 |morajo biti skladni z značajem zavarovanega |
|                 |prostora.                                   |
|                 |– Parkirišče ob lokalni cesti (namenska raba|
|                 |PC) se izvede s travnatimi ploščami. Obrobje|
|                 |parkirišča se zasadi s skupinami visokih    |
|                 |avtohtonih dreves. Kamniti oporni zidovi so |
|                 |višine do 1 m.                              |
|                 |– Novi objekti se locirajo čim bližje       |
|                 |obstoječim objektom. Prehodi v okoliški     |
|                 |teren morajo biti praviloma mehki in        |
|                 |zatravljeni, praviloma brez uporabe škarp,  |
|                 |teras, ograj in drugih objektov za          |
|                 |premeščanje višinskih razlik.               |
|                 |– Priporoča se zasaditev visokodebelnih     |
|                 |sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih |
|                 |drevesnih vrst ob objektu. Cipres in ostalih|
|                 |iglavcev se ne sadi.                        |
|                 |– Ohranjajo se kupi kamenja, groblje,       |
|                 |zaraščene z grmovjem. Zemeljske izkope in   |
|                 |gradbeni odpad ni dovoljeno razporejati na  |
|                 |območju naravne vrednote.                   |
|                 |– Neposredno na območju mlake in njene      |
|                 |bližnje okolice se ne izvaja posegov, ki bi |
|                 |vplivali na pogoje za uspevanje na vodo     |
|                 |vezane združbe rastlinskih in živalskih vrst|
|                 |ter ohranja povezavo mlake z okoliškimi     |
|                 |ekosistemi.                                 |
|                 |– Na območju namenske rabe druge urejene    |
|                 |zelene površine (ZD) se ohranjajo travnate  |
|                 |zelene površine.                            |
|                 |– Na območju centralnih dejavnosti (C) je   |
|                 |dopustno opravljanje verskih dejavnosti     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|LO 2/1           |– Kmetijska zemljišča znotraj te enote se   |
|                 |urejajo pod enakimi pogoji kot je določeno v|
|                 |enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) – |
|                 |člen »najboljša in druga kmetijska          |
|                 |zemljišča«.                                 |
+-----------------+--------------------------------------------+
| JA 2            |– Kmetijska zemljišča znotraj te enote se   |
|                 |urejajo pod enakimi pogoji kot je določeno v|
|                 |enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) – |
|                 |člen »najboljša in druga kmetijska          |
|                 |zemljišča«.                                 |
|                 |– Gradnja novih objektov se načrtuje od roba|
|                 |gozda oddaljeno vsaj za eno drevesno višino |
|                 |(25 m). Za manjši odmik je treba pridobiti  |
|                 |soglasje pristojnega zavoda.                |
|                 |– Namestitve novih obcestnih svetilk izven  |
|                 |strnjenega dela naselja se omeji na minimum.|
|                 |Uporabijo se zasenčena svetila s čim manjšo |
|                 |emisijo UV svetlobe (npr. halogenska        |
|                 |svetila). Luči za osvetljevanje             |
|                 |stanovanjskih objektov se praviloma opremi s|
|                 |senzorji.                                   |
+-----------------+--------------------------------------------+
| SV 2/1, SV 2/2  |– Celotni zavarovani del vasi (naselbinska  |
|                 |dediščina Svibno-Vas EŠD 23239) se ohranja  |
|                 |in obnovi v prvotni tradicionalni podobi.   |
|                 |Pri načrtovanju prenove se morajo ohraniti  |
|                 |in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti.|
|                 |– Gradnja novih objektov naj se načrtuje od |
|                 |roba gozda oddaljeno vsaj za eno drevesno   |
|                 |višino (25 m). Za manjši odmik je treba     |
|                 |pridobiti soglasje pristojnega zavoda.      |
|                 |– Ponoči se zunanjih površin ne osvetljuje. |
|                 |Za osvetljevanje objektov naj se uporabijo  |
|                 |popolnoma zasenčena svetila s čim manjšo    |
|                 |emisijo UV svetlobe. Luči za osvetljevanje  |
|                 |objektov se praviloma opremi s senzorji.    |
|                 |– Glede na srednjeveško zasnovo vaškega     |
|                 |jedra je pri vseh posegih v zemeljske plasti|
|                 |treba obvezno omogočiti dostop pooblaščene  |
|                 |osebe pristojnega organa. Investitor mora   |
|                 |najmanj 10 dni pred gradnjo ali drugimi     |
|                 |posegi v zemeljske plasti obvestiti         |
|                 |pristojno območno enoto ZVKDS.              |
+-----------------+--------------------------------------------+
| VR 2            |– V prvem nizu objektov ob glavni cesti so  |
|                 |dovoljene enake dejavnosti kot v EUP Vaško  |
|                 |jedro.                                      |
|                 |– Prvi niz stavb na severni strani glavne   |
|                 |ceste mora biti lociran z daljšimi          |
|                 |stranicami in slemeni vzporedno s cesto. Vse|
|                 |stavbe v drugem nizu naj bodo locirane z    |
|                 |daljšimi stranicami in slemeni v smeri      |
|                 |značilne parcelacije kmetijskih zemljišč    |
|                 |(pravokotno na glavno cesto).               |
|                 |– Priključke novih objektov na cestno       |
|                 |omrežje je treba praviloma izvajati preko   |
|                 |skupne dovozne ceste, ki se priključuje na  |
|                 |glavno cesto.                               |
|                 |– Poseganje v kozolec domačije Vrhovo 100 ni|
|                 |dovoljeno, prav tako ne vpliv na njegovo    |
|                 |vizualno podobo.                            |
|                 |– Pri umeščanju objektov se je treba        |
|                 |izogibati negativnim vplivom na kulturno    |
|                 |krajino.                                    |
|                 |– Na območju centralnih dejavnosti (C) je   |
|                 |dopustno opravljanje verskih dejavnosti.    |
+-----------------+--------------------------------------------+
| ZA 2/1, ZA 2/2  |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
|                 |– Namestitve novih obcestnih svetilk izven  |
|                 |strnjenega dela naselja se omeji na minimum.|
|                 |Uporabijo se zasenčena svetila s čim manjšo |
|                 |emisijo UV svetlobe (npr. halogenska        |
|                 |svetila). Luči za osvetljevanje             |
|                 |stanovanjskih objektov se praviloma opremi s|
|                 |senzorji.                                   |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.3 Enostanovanjska gradnja
DO – Dobrava, JA – Jagnjenica, LO – Log pri Vrhovem, NJ – Njivice, OB – Obrežje, ŽE – Žebnik
97. člen
(DO 3, JA 3/1, JA 3/2, LO 3/1, LO 3/2, NJ 3, OB 3, ŽE 3/1, ŽE 3/2)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske      |
|                 |stavbe in dvostanovanjske stavbe.           |
|                 |– Gradbenoinženirski objekti: otroška in    |
|                 |druga javna igrišča.                        |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |– Nezahtevni objekti: objekti za lastne     |
|nezahtevnih      |potrebe in ograje.                          |
|in enostavnih    |– Enostavni objekti: objekti za lastne      |
|objektov         |potrebe.                                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Poleg bivanja so dovoljene spremljajoče     |
|dejavnosti       |dejavnosti:                                 |
|                 |– informacijske in komunikacijske           |
|                 |dejavnosti;                                 |
|                 |– finančne in zavarovalniške dejavnosti;    |
|                 |– poslovanje z nepremičninami;              |
|                 |– druge raznovrstne poslovne dejavnosti;    |
|                 |– druge dejavnosti;                         |
|                 |– druge dejavnosti gospodinjstev z          |
|                 |zaposlenim hišnim osebjem.                  |
|                 |V sklopu stanovanjskih hiš je dovoljena     |
|                 |nastanitev za krajši čas.                   |
|                 |Opravljanje dejavnosti je dovoljeno pod     |
|                 |naslednjimi pogoji:                         |
|                 |– največ 3 parkirna mesta za zaposlene in   |
|                 |stranke;                                    |
|                 |– dejavnosti sodijo v III. območje varstva  |
|                 |pred hrupom (50/60);                        |
|                 |– ne presegajo predpisanih standardov       |
|                 |kakovosti okolja glede onesnaženja zraka,   |
|                 |voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja. |
|                 |Na območju obstoječih vrstnih hiš na        |
|                 |Njivicah, so dovoljene spremljajoče         |
|                 |dejavnosti, pod pogojem, da za opravljanje  |
|                 |dejavnosti ne potrebujejo dodatnih parkirnih|
|                 |mest.                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,4.                                     |
|zazidanosti      |                                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |Tlorisi so praviloma podolgovate oblike,    |
|gabariti         |razmerje med stranicami je 1:1,2 do 1:2. Na |
|                 |osnovni, podolgovati volumen je možno       |
|                 |dodajati/odvzemati manjše volumne do največ |
|                 |40% površine osnovnega volumna (L, T in     |
|                 |druge oblike).                              |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |Stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči |
|gabariti/etažnost|višini obstoječih stavb. Višina stavb je    |
|                 |največ K+P+1+M, s tem da je klet na ravnem  |
|                 |terenu največ 0,6 m nad koto najvišjega     |
|                 |okoliškega terena ali v celoti vkopana. Na  |
|                 |strmem terenu je klet v celoti ali delno    |
|                 |vkopana. Etažnost stavb je v tem primeru je |
|                 |največ K+P+M. Kolenčni zid do 0,80 m.       |
|                 |Vertikalni gabarit stavb v nobenem primeru  |
|                 |ne sme presegati silhuete naselja.          |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: dvokapnice, naklona od 35°–45°,   |
|kritina          |možna je kombinacija z ostalimi oblikami    |
|                 |streh, s tem da so te do največ 40% površine|
|                 |osnovne strehe.                             |
|                 |– Kritina: drobne strukture, barva se       |
|                 |prilagaja prevladujoči barvi v posameznem   |
|                 |naselju.                                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |Prevladovati morajo naravni materiali, kot  |
|                 |so: omet, les, steklo, kamen; možna je      |
|                 |kombinacija z ostalimi materiali.           |
+--------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Velikost parcele |Površina parcele za gradnjo novih           |
|namenjene        |prostostoječih stavb je največ do 1200 m2.  |
|gradnji          |                                            |
+--------------------------------------------------------------+
|5. DRUGI POSEGI                                               |
+-----------------+--------------------------------------------+
|                 |Pri zemeljskih posegih se planiranje in     |
|                 |ureditve terena izvaja z brežinami. Če to ni|
|                 |mogoče se izvajajo oporni zidovi, ki morajo |
|                 |biti kamniti ali obloženi s kamnom in       |
|                 |zazelenjeni. Pri ureditvi zelenih površin ob|
|                 |objektu naj se zasadi avtohtono drevje in   |
|                 |grmovnice ter zatravi z mešanico avtohtonih |
|                 |trav. Priporoča se zasaditev visokodebelnih |
|                 |listnatih drevesnih vrst ob objektu.        |
+--------------------------------------------------------------+
|6. UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV                                  |
+-----------------+--------------------------------------------+
|                 |Ograje: živa meja, lesene, kovinske.        |
+--------------------------------------------------------------+
|7. IZJEME IN DRUGI POGOJI                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|JA 3/1           |– Kmetijska zemljišča znotraj te enote se   |
|                 |urejajo pod enakimi pogoji kot je določeno v|
|                 |enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) – |
|                 |člen »najboljša in druga kmetijska          |
|                 |zemljišča«.                                 |
|                 |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
|                 |– Gradnja novih objektov se načrtuje od roba|
|                 |gozda oddaljeno vsaj za eno drevesno višino |
|                 |(25 m). Za manjši odmik je treba pridobiti  |
|                 |soglasje pristojnega zavoda.                |
|                 |– Namestitve novih obcestnih svetilk izven  |
|                 |strnjenih naselij naj se omeji na minimum.  |
|                 |Uporabijo se popolnoma zasenčena svetila s  |
|                 |čim manjšo emisijo UV svetlobe. Luči za     |
|                 |osvetljevanje stanovanjskih objektov se     |
|                 |praviloma opremi s senzorji.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|JA 3/2           |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
|                 |– Gradnja novih objektov se načrtuje od roba|
|                 |gozda oddaljeno vsaj za eno drevesno višino |
|                 |(25 m). Za manjši odmik je treba pridobiti  |
|                 |soglasje pristojnega zavoda.                |
|                 |– Namestitve novih obcestnih svetilk izven  |
|                 |strnjenih naselij naj se omeji na minimum.  |
|                 |Uporabijo se popolnoma zasenčena svetila s  |
|                 |čim manjšo emisijo UV svetlobe. Luči za     |
|                 |osvetljevanje stanovanjskih objektov se     |
|                 |praviloma opremi s senzorji.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|NJ 3             |– Kmetijska zemljišča znotraj te enote se   |
|                 |urejajo pod enakimi pogoji, kot je določeno |
|                 |v enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) |
|                 |– člen »najboljša in druga kmetijska        |
|                 |zemljišča«.                                 |
|                 |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
|                 |– Na območju obstoječih vrstnih hiš na      |
|                 |Njivicah niso dovoljene dozidave in         |
|                 |nadzidave.                                  |
|                 |– Na območju obstoječih vrstnih hiš je od   |
|                 |objektov za lastne potrebe dovoljena le     |
|                 |gradnja ut in ograj.                        |
|                 |– Ob Sopoti se ohranja čim širši nepozidan  |
|                 |pas. Gradnja objektov se načrtuje v taki    |
|                 |oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo     |
|                 |varnost ne bo potrebno izvesti kakršnih koli|
|                 |del na brežini ali v strugi Sopote (nasipi, |
|                 |oporni zidovi ipd.).                        |
|                 |– Ohranja se obvodna vegetacija.            |
|                 |– Na območju zelenih površin ob Sopoti (ZD) |
|                 |je možna ureditev otroških igrišč,          |
|                 |sprehajalnih poti, trim stez ter ureditev   |
|                 |dostopov do vode, itd. Na območju zelenih   |
|                 |površin (ZD) nad obstoječimi vrstnimi hišami|
|                 |se ohranjajo travniki z možnostjo ureditve  |
|                 |vrtov in sadnega drevja.                    |
|                 |– Gradnja novih objektov naj se načrtuje od |
|                 |roba gozda oddaljeno vsaj za eno drevesno   |
|                 |višino (25 m). Za manjši odmik je treba     |
|                 |pridobiti soglasje pristojnega zavoda.      |
|                 |– Namestitve novih obcestnih svetilk izven  |
|                 |strnjenih naselij se omeji na minimum.      |
|                 |Uporabijo se popolnoma zasenčena svetila s  |
|                 |čim manjšo emisijo UV svetlobe. Luči za     |
|                 |osvetljevanje stanovanjskih objektov se     |
|                 |praviloma opremi s senzorji.                |
|                 |– V sklopu ureditve parkirišča (območja     |
|                 |namenske rabe PO) se zasadijo avtohtona     |
|                 |drevesa.                                    |
|                 |– Novi objekti se locirajo čim bližje       |
|                 |obstoječim objektom.                        |
|                 |– Pri ureditvi zelenih površin ob obstoječih|
|                 |in predvidenih objektih se zasadi avtohtono |
|                 |drevje in grmovnice ter zatravi z mešanico  |
|                 |avtohtonih trav.                            |
|                 |– Obstoječe drevje na zemljišču se ohranja v|
|                 |čim večji možni meri. Pri gradnji se        |
|                 |posamezna drevesa zaščitijo pred poškodbami.|
|                 |– Na območju arheološkega najdišča Stari    |
|                 |Dvor (Prazgodovinsko grobišče Stari Dvor    |
|                 |Kopališče EŠD 23534) so obvezne predhodne   |
|                 |arheološke raziskave, v smislu natančne     |
|                 |določitve vsebine in sestave najdišča.      |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.4 Večstanovanjska gradnja
NJ 4 – Njivice
98. člen
(NJ 4)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: večstanovanjske      |
|                 |stavbe.                                     |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe,  |
|                 |upravne in pisarniške stavbe, trgovske in   |
|                 |druge stavbe za storitvene dejavnosti.      |
|                 |– Gradbenoinženirski objekti: otroška in    |
|                 |druga javna igrišča.                        |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |– Nezahtevni objekti: objekti za lastne     |
|nezahtevnih      |potrebe (samo garaža, uta, enoetažna        |
|in enostavnih    |pritlična lopa).                            |
|objektov         |– Enostavni objekti: objekti za lastne      |
|                 |potrebe (nadstrešek, enoetažni pritlični    |
|                 |objekt in utrjena dvorišča).                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Vrste dejavnosti:                           |
|dejavnosti       |– trgovina, vzdrževanje in popravila        |
|                 |motornih vozil,                             |
|                 |– gostinstvo,                               |
|                 |– informacijske in komunikacijske           |
|                 |dejavnosti,                                 |
|                 |– finančne in zavarovalniške dejavnosti,    |
|                 |– poslovanje z nepremičninami,              |
|                 |– strokovne, znanstvene in tehnične         |
|                 |dejavnosti,                                 |
|                 |– druge raznovrstne poslovne dejavnosti,    |
|                 |– druge dejavnosti,                         |
|                 |– dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim     |
|                 |hišnim osebjem.                             |
|                 |Objekt med vrstnimi hišami je možno v celoti|
|                 |nameniti za oskrbne in storitvene dejavnosti|
|                 |pod pogojem, da se na parceli zagotovi      |
|                 |zadostno število parkirnih mest.            |
|                 |V obstoječih večstanovanjskih objektih so   |
|                 |dejavnosti dovoljene le v pritličjih        |
|                 |objektov.                                   |
|                 |Opravljanje dejavnosti v obstoječih objektih|
|                 |je možno pod pogoji:                        |
|                 |– največ dve parkirni mesti (razen pri      |
|                 |objektu med vrstnimi hišami);               |
|                 |– dejavnosti sodijo v III. območje varstva  |
|                 |pred hrupom (50/60 dB);                     |
|                 |– ne presegajo predpisanih standardov       |
|                 |kakovosti okolja glede onesnaženja zraka,   |
|                 |voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja. |
+--------------------------------------------------------------+
|2. LEGA OBJEKTOV                                              |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Zahtevni in manj |– Oddaljenost med objekti: upoštevati       |
|zahtevni objekti |obstoječe odmike in gradbene linije,        |
|                 |prepoznavne v prostoru.                     |
+--------------------------------------------------------------+
|3. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,6.                                     |
|zazidanosti      |                                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |Sledijo obstoječim oziroma se prilagodijo   |
|gabariti         |potrebam dejavnosti.                        |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |Sledijo obstoječim. Višinski gabarit objekta|
|gabariti/etažnost|med vrstnimi hišami ne sme presegati višine |
|                 |vrstnih hiš.                                |
+--------------------------------------------------------------+
|4. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: sledijo obstoječim, praviloma     |
|kritina          |dvokapne, dovoljene so tudi ravne ali       |
|                 |kombinacija različnih oblik streh. Naklon je|
|                 |od 35°–45°, dovoljeni so manjši nakloni     |
|                 |kolikor so skriti za masko (vencem).        |
|                 |– Kritina: drobne strukture, barva se       |
|                 |prilagaja prevladujoči barvi v enoti        |
|                 |urejanja prostora, mora biti temne barve.   |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |Prevladovati morajo naravni materiali, kot  |
|                 |so: omet, les, steklo, kamen; možna je      |
|                 |kombinacija z ostalimi materiali.           |
+--------------------------------------------------------------+
|5. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Velikost parcele |Ohranja se obstoječa parcelacija. Možna je  |
|namenjene        |tudi delitev ali združevanje parcel za      |
|gradnji          |gradnjo, pod pogojem, da so zagotovljene    |
|                 |zadostne parkirne površine in dostopi do    |
|                 |javnih površin.                             |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.5 Proizvodne dejavnosti
JA – Jagnjenica, NJ – Njivice, VR – Vrhovo
99. člen
(JA 5, NJ 5, VR 5)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe   |
|                 |(samo gostilne, restavracije in točilnice), |
|                 |trgovske in druge stavbe za storitvene      |
|                 |dejavnosti, stavbe za promet in stavbe za   |
|                 |izvajanje elektronskih komunikacij,         |
|                 |industrijske stavbe in skladišča.           |
|                 |– Gradbeni inženirski objekti: čistilne     |
|                 |naprave.                                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |– Nezahtevni objekti: vsi, razen pomožnih   |
|nezahtevnih      |kmetijsko gozdarskih objektov.              |
|in enostavnih    |– Enostavni objekti: vsi, razen pomožnih    |
|objektov         |kmetijsko gozdarskih objektov in vadbenih   |
|                 |objektov.                                   |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Dovoljene so dejavnosti:                    |
|dejavnosti       |– predelovalne dejavnosti,                  |
|                 |– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in    |
|                 |odpadki; saniranje okolja,                  |
|                 |– gradbeništvo,                             |
|                 |– trgovina, vzdrževanje in popravila        |
|                 |motornih vozil,                             |
|                 |– gostinstvo (samo dejavnost strežbe jedi in|
|                 |pijač),                                     |
|                 |– promet in skladiščenje.                   |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,9                                      |
|zazidanosti      |                                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |Skladno s tehnološkimi zahtevami.           |
|gabariti         |                                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |Stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči |
|gabariti/etažnost|višini obstoječih stavb in tehnološkim      |
|                 |zahtevam.                                   |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: enokapne, večkapne in ravne ter   |
|kritina          |njihova kombinacija, oziroma sledijo        |
|                 |oblikovanju streh obstoječih objektov.      |
|                 |Naklon strehe je od 25° do 35°, dovoljeni so|
|                 |manjši nakloni kolikor skriti za masko      |
|                 |(vencem), oziroma sledijo naklonu obstoječih|
|                 |objektov.                                   |
|                 |– Kritina: prilagojena barvi kritine        |
|                 |obstoječih objektov; kolikor ni             |
|                 |prepoznavnosti prevladujoče barve se        |
|                 |dovoljuje kritina v temno sivi ali temno    |
|                 |rjavi barvi.                                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |– Svobodno oblikovane.                      |
+--------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Velikost parcele |Površina parcele za gradnjo novih stavb se  |
|namenjene        |prilagodi potrebam dejavnosti.              |
|gradnji          |                                            |
+--------------------------------------------------------------+
|5. IZJEME IN DRUGI POGOJI                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|JA 5             |– Kmetijska zemljišča znotraj te enote se   |
|                 |urejajo pod enakimi pogoji kot je določeno v|
|                 |enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) – |
|                 |člen »najboljša in druga kmetijska          |
|                 |zemljišča«.                                 |
|                 |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
|                 |– Gradnja novih objektov, parkirišč,        |
|                 |skladiščnih prostorov ipd. se umešča na     |
|                 |zemljišču tako, da se ne uničijo,           |
|                 |poškodujejo ali spremenijo lastnosti        |
|                 |vodotoka Sopote.                            |
|                 |– Morfologije dna, brežin in obrežnega pasu |
|                 |se ne sme spreminjati z nasipavanjem,       |
|                 |utrjevanjem ali poglabljanjem.              |
|                 |– Ohranja se obvodna vegetacija; iz sestoja |
|                 |se lahko odstranijo le podrta drevesa ali   |
|                 |deli dreves, ki ovirajo pretok.             |
|                 |– Za osvetljevanje objektov se uporabijo    |
|                 |popolnoma zasenčena svetila, s čim manjšo   |
|                 |emisijo UV svetlobe (npr. halogenska        |
|                 |svetila). Luči za osvetljevanje objektov se |
|                 |praviloma opremi s senzorji.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|VR 5             |– Maksimalna višina stavb je do 9 m, nad    |
|                 |povprečno koto urejenega terena.            |
|                 |– Obvezna je večkapna streha.               |
|                 |– Kritina je v temno sivi ali opečno rdeči  |
|                 |barvi.                                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|NJ 5             |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.6 Šport in rekreacija
NJ – Njivice, PO – Počakovo, VR – Vrhovo, MA – Magolnik
100. člen
(NJ 6, PO 6, VR 6, MA 6)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe   |
|                 |(samo na območju namenske rabe BT v EUP NJ 6|
|                 |in MA 6).                                   |
|                 |– Gradbenoinženirski objekti: drugi         |
|                 |gradbeno-inženirski objekti, razen površin  |
|                 |za avtomobilske, motoristične, kolesarske in|
|                 |konjske dirke, vojaški objekti, odlagališče |
|                 |odpadkov, pokopališče.                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |Dovoljena je umestitev enostavnih objektov: |
|nezahtevnih      |samo vadbenih objektov namenjenih športu in |
|in enostavnih    |rekreaciji na prostem.                      |
|objektov         |Dodatno je po posameznih EUP dovoljena še   |
|                 |umestitev:                                  |
|                 |NJ 6:                                       |
|                 |– nezahtevni objekti: objekti za lastne     |
|                 |potrebe (razen drvarnice, garaže in         |
|                 |steklenjaka),                               |
|                 |– enostavni objekti: objekti za lastne      |
|                 |potrebe.                                    |
|                 |MA 6:                                       |
|                 |– nezahtevni objekti (samo na območju       |
|                 |namenske rabe BT): vsi objekti za lastne    |
|                 |potrebe, razen drvarnice, garaže in         |
|                 |steklenjaka,                                |
|                 |– enostavni objekti: objekti za lastne      |
|                 |potrebe (samo na območju namenske rabe BT). |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Dovoljene so dejavnosti:                    |
|dejavnosti       |– gostinstvo (le na območju EUP NJ 6 in MA  |
|                 |6),                                         |
|                 |– kulturne, razvedrilne in rekreacijske     |
|                 |dejavnosti.                                 |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |Skladno s tehnološkimi zahtevami. Dozidava  |
|gabariti         |le velikosti do 40% obstoječega objekta.    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |Maksimalna etažnost stavb K+P+M. Klet mora  |
|gabariti/etažnost|biti v celoti ali s treh strani vkopana.    |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: dovoljene so dvokapne in večkapne |
|kritina          |strehe.                                     |
|                 |– Kritina: dovoljena je kritina v temno sivi|
|                 |barvi.                                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |Prevladovati morajo naravni materiali, kot  |
|                 |so: omet, les, steklo, kamen; možna je      |
|                 |medsebojna kombinacija teh materialov.      |
+--------------------------------------------------------------+
|4. IZJEME IN DRUGI POGOJI                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|MA 6             |– Kmetijska zemljišča znotraj te enote se   |
|                 |urejajo pod enakimi pogoji kot je določeno v|
|                 |enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) – |
|                 |člen »najboljša in druga kmetijska          |
|                 |zemljišča«.                                 |
|                 |– Na območju delov parcelnih številk 925/39 |
|                 |in 925/60, k.o. Svibno je za potrebe        |
|                 |izvajanja zimskega turizma ob občinski cesti|
|                 |dovoljeno parkiranje na kmetijskem          |
|                 |zemljišču, pri čemer je treba upoštevati    |
|                 |omejitve v 2. coni varovanega vodnega vira. |
|                 |– Na Magolniku so na območju za turizem (BT)|
|                 |dovoljene gostinske stavbe do 250 m2 BTP.   |
|                 |– Izvira ali brežin Glažute se ne sme       |
|                 |nasipavati in utrjevati. Ohranja se obvodna |
|                 |vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo  |
|                 |le podrta drevesa ali deli dreves, ki       |
|                 |ovirajo pretok.                             |
|                 |– Površine porasle z gozdom ter posamična   |
|                 |drevesa se ohranja. V gozdu se izvaja le    |
|                 |sanitarna sečnja z nadomestno zasaditvijo   |
|                 |avtohtonih vrst. Poseganje v gozdni rob in  |
|                 |saditev smreke ter drugih rastišču          |
|                 |neprimernih vrst se ne izvaja. Večja        |
|                 |zemeljska dela (izravnave, nasipavanja,     |
|                 |utrjevanje) za ureditev novih smučarskih in |
|                 |sankaških terenov se ne izvaja. Umetnih     |
|                 |ostrih ovir (škarpe, oporni zidovi) se ne   |
|                 |gradi, prehodi morajo biti mehki. Razgaljene|
|                 |površine se po končanih zemeljskih delih    |
|                 |zatravijo ali zasadijo z avtohtonimi        |
|                 |grmovnicami. Sadovnjake in tudi posamezna   |
|                 |stara drevesa ob domačijah se ohranja in z  |
|                 |njimi ekstenzivno gospodari. Območja se ne  |
|                 |sme zasneževati z umetnim snegom. Površine  |
|                 |porasle z gozdom ter posamična drevesa naj  |
|                 |se ohranja.                                 |
|                 |– Širšega območja se ne ograjuje.           |
|                 |– Ponoči se zunanjih površin ne osvetljuje. |
|                 |Za osvetljevanje objektov se uporablja      |
|                 |popolnoma zasenčena svetila, s čim manjšo   |
|                 |emisijo UV svetlobe. Luči za osvetljevanje  |
|                 |objektov se opremi s senzorji.              |
|                 |– Turistične, rekreacijske in športne       |
|                 |dejavnosti, ki so hrupne, se usmerja čim    |
|                 |dlje od varovanega območja, proti kmetijam  |
|                 |Povše in Močilar.                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|NJ 6             |– Na Njivicah oziroma Starem Dvoru so       |
|                 |dovoljene tudi gostinske stavbe do 150 m2   |
|                 |BTP ter umestitev ograje v obliki žive meje |
|                 |ali transparentne kovinske do višine 2,2 m. |
|                 |– Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z  |
|                 |ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba    |
|                 |prostorska usmerjena proti tlom. Uporablja  |
|                 |se popolnoma zasenčena svetila s čim manjšo |
|                 |emisijo UV svetlobe (npr. halogenska        |
|                 |svetila) in v nočnem času se svetila opremi |
|                 |s senzorji.                                 |
|                 |– Na območju arheološkega najdišča Stari    |
|                 |Dvor (Prazgodovinsko grobišče Kopališče EŠD |
|                 |23534) so obvezne predhodne arheološke      |
|                 |raziskave v smislu natančne določitve       |
|                 |vsebine in sestave najdišča.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|VR 6             |– Na območju EUP VR 6 je dovoljena umestitev|
|                 |športnih igrišč, vendar od teh le objektov  |
|                 |za vodne športe.                            |
|                 |– Pri načrtovanju je treba upoštevati skupne|
|                 |pogoje iz člena »Podrobnejše varstvene      |
|                 |usmeritve za posege na EPO Sava«.           |
|                 |– Površine za piknike, igre na travi,       |
|                 |športne aktivnosti ipd. morajo biti         |
|                 |zatravljene, kolikor pa bodo potrebne       |
|                 |utrditve, se uporabijo čim bolj naravni     |
|                 |materiali temnejših tonov (prodniki, pesek, |
|                 |sekanci, les ...).                          |
|                 |Osvetljevanje naj se omeji le na neposredno |
|                 |bližino objektov.                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.7 Turizem
HO – Hotemež
101. člen
(HO 7)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Nestanovanjske stavbe: druge gostinske    |
|                 |stavbe za kratkotrajno nastanitev.          |
|                 |– Gradbeni inženirski objekti: objekti za   |
|                 |šport, rekreacijo in prosti čas.            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |– Nezahtevni objekti: objekti za lastne     |
|nezahtevnih      |potrebe (razen garaže in steklenjaka).      |
|in enostavnih    |– Enostavni objekti: objekti za lastne      |
|objektov         |potrebe in začasni objekti.                 |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Vrste dejavnosti:                           |
|dejavnosti       |– gostinstvo;                               |
|                 |– kulturne, razvedrilne in rekreacijske     |
|                 |dejavnosti (samo športne in druge dejavnosti|
|                 |za prosti čas).                             |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |– Za dozidave je na osnovni volumen možno   |
|gabariti         |dodajati/odvzemati manjše volumne, do največ|
|                 |40% površine osnovnega volumna (L, T in     |
|                 |druge oblike).                              |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |– Sledi višini obstoječega objekta.         |
|gabariti/etažnost|                                            |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: dvokapnica, naklona od 35°–45°.   |
|kritina          |Možna je kombinacija z ostalimi oblikami    |
|                 |streh, s tem da so te do največ 40% površine|
|                 |osnovne strehe.                             |
|                 |– Kritina: drobne strukture, barve poenotene|
|                 |z obstoječim objektom. V primeru dozidave   |
|                 |mora biti po materialu in barvi enotna s    |
|                 |kritino obstoječega objekta.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |Les, omet, kamen; možna je kombinacija z    |
|                 |drugimi naravnimi materiali.                |
+--------------------------------------------------------------+
|4. DRUGI POGOJI                                               |
+-----------------+--------------------------------------------+
| HO 7            |– Pri ureditvah je treba upoštevati skupne  |
|                 |pogoj iz člena »Podrobnejše varstvene       |
|                 |usmeritve za posege na EPO Sava od Radeč do |
|                 |državne meje«.                              |
|                 |– Površine za piknike, igre na travi,       |
|                 |športne aktivnosti ipd., se zatravijo.      |
|                 |Kolikor bodo potrebne utrditve, se uporabijo|
|                 |čim bolj naravni materiali temnejših tonov  |
|                 |(prodniki, pesek, sekanci, les ...).        |
|                 |– Na območju zelenih površin (ZD) gradnja   |
|                 |novih stavb ni dovoljena.                   |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.8 Okoljska infrastruktura
PR – Prapretno
102. člen
(PR 8)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Gradbeno inženirski objekti: čistilne     |
|                 |naprave.                                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |– Nezahtevni objekti: ograje.               |
|nezahtevnih      |                                            |
|in enostavnih    |                                            |
|objektov         |                                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Vrste dejavnosti:                           |
|dejavnosti       |– Oskrba z električno energijo, plinom in   |
|                 |paro.                                       |
|                 |– Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in    |
|                 |odpadki, saniranje okolja.                  |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Gabariti         |Na podlagi tehnoloških zahtev.              |
+--------------------------------------------------------------+
|3. DRUGI POGOJI                                               |
+-----------------+--------------------------------------------+
|                 |– Območje okoljske infrastrukture se        |
|                 |vizualno loči od bližnje okolice z zelenim  |
|                 |pasom, ki se zasadi z gručami avtohtonih    |
|                 |drevesnih vrst.                             |
|                 |– Gradnja novih objektov, parkirnih površin |
|                 |na območju EPO Sava se umešča tako, da se ne|
|                 |spreminja morfologije brežin in obrežnega   |
|                 |pasu z nasipavanjem, dodatnim utrjevanjem   |
|                 |ali poglabljanjem.                          |
|                 |– Na obrežju Save, kjer ni drevesne ali     |
|                 |grmovne vegetacije, se izvede strnjena      |
|                 |zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in       |
|                 |grmovnimi vrstami.                          |
|                 |– Iztok iz ČN mora biti izveden tako, da bo |
|                 |v najmanjši možni meri poškodoval že        |
|                 |obstoječe skalometne obloge na              |
|                 |akumulacijskem bazenu HE Boštanj oziroma    |
|                 |Prapreškem potoku.                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.9 Zelene površine
BR – Brunk, PO – Počakovo, MO – Močilno, HO – Hotemež, VR – Vrhovo, ZV – Zavrate, ŽE – Žebnik
103. člen
(BR 9, PO 9, MO 9, HO 9, VR 9, ZV 9, ŽE 9,)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: samo obstoječa       |
|                 |enostanovanjska stavba na Brunku (BR 9).    |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: na območju         |
|                 |centralnih dejavnosti stavbe za opravljanje |
|                 |verskih obredov, pokopališke stavbe.        |
|                 |– Gradbenoinženirski objekti: gradnja       |
|                 |cevovodov in drugih vodov je možna pod      |
|                 |pogojem, da so vkopani v zemljo.            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrsta gradenj    |Možna je le dozidava obstoječe hiše na      |
|                 |Brunku ter sprememba namembnosti.           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |– Verska in pokopališka dejavnost ob        |
|dejavnosti       |obstoječih objektih sakralne stavbne        |
|                 |dediščine;                                  |
|                 |– začasne gostinske dejavnosti v času       |
|                 |prireditev so dovoljene v vseh enotah       |
|                 |urejanja, razen ob Brunškem grabnu (HO 9) in|
|                 |na območju pokopališča v Vrhovem (VR 9);    |
|                 |– gostinska dejavnost je možna v sklopu     |
|                 |stanovanjske hiše na Brunku (BR 9).         |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni in      |Dozidava hiše na Brunku je možna le v smeri |
|višinski         |proti zahodu, maksimalno do 30% osnovnega   |
|gabariti         |tlorisa objekta. Dozidava ne sme presegati  |
|                 |višine obstoječega objekta.                 |
|                 |Dovoljena je dozidava vežice v Vrhovem v    |
|                 |enaki višini, kot je obstoječa.             |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Streha, kritina, |Streha, kritina in fasada poenoteno z       |
|fasada:          |obstoječimi objekti. Upoštevajo se pogoji za|
|                 |gradnjo na vplivnem območju varovane        |
|                 |dediščine.                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Velikost parcele |Glede na potrebe posamezne dejavnosti.      |
+--------------------------------------------------------------+
|5. IZJEME IN DRUGI POGOJI                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|BR 9, PO 9, MO   |Kmetijska zemljišča znotraj teh enot se     |
|9, HO 9, ŽE 9    |urejajo pod enakimi pogoji, kot je določeno |
|                 |v enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) |
|                 |– člen »najboljša in druga kmetijska        |
|                 |zemljišča«, upoštevajoč tudi druge varstvene|
|                 |režime. V bližini cerkva gradnja pomožnih   |
|                 |kmetijsko gozdarskih objektov ni dovoljena. |
+-----------------+--------------------------------------------+
|BR 9, ŽE 9       | Kmetijska zemljišča se ohranjajo kot       |
|                 |travniki. Na območju Brunka in Žebnika se na|
|                 |območju stavbnih zemljiščih uredijo         |
|                 |razgledne točke, pešpoti in postavijo klopi.|
|                 |Razgledne ploščadi in potke na območju      |
|                 |stavbnih zemljišč se tlakujejo z naravnimi  |
|                 |materiali na način, da so posegi čim manj   |
|                 |vidni v prostoru. Večji posegi v zemeljske  |
|                 |plasti in spremembe terena niso dovoljeni.  |
|                 |Načrtovano razgledišče in pot v vplivnem    |
|                 |območju cerkve je potrebno urediti na način,|
|                 |da bosta čim manj vidna v prostoru. Izdelati|
|                 |je potrebno načrt krajinske arhitekture.    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|HO 9             |Območje se v celoti ohranja, posegi niso    |
|                 |dovoljeni. V čim večji meri se ohranjajo    |
|                 |obvodni pasovi vegetacije. Na delih, kjer   |
|                 |vegetacije ni, se zasadijo avtohtone        |
|                 |drevesne in grmovne vrste.                  |
+-----------------+--------------------------------------------+
|VR 9             |Dovoljuje se postavitev ograje, ki mora biti|
|                 |poenotena z obstoječo. Postavitev začasnih  |
|                 |objektov ni dovoljena.                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|MO 9             |Na zavarovanem območju dendrološkega        |
|                 |naravnega spomenika Močilno – lipa pri      |
|                 |cerkvi sv. Miklavža se izvajajo posegi in   |
|                 |dejavnosti, ki so skladni z varstvenim      |
|                 |režimom.                                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.10 Vinogradniška območja
ZA – Zagrad, LO – Log
104. člen
(ZA 10/1, ZA 10/2, LO 10)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske in   |
|                 |dvostanovanjske stavbe.                     |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: nestanovanjske     |
|                 |kmetijske stavbe.                           |
|                 |Gradnja zidanic in vinotočev je možna pod   |
|                 |pogojem, da investitor poseduje najmanj 15  |
|                 |arov intenzivnega vinograda. Za potrebe     |
|                 |objekta mora biti zagotovljeno vsaj eno     |
|                 |parkirno mesto (v primeru, da ga ni možno   |
|                 |zagotoviti ob objektu, se lahko zagotovi na |
|                 |drugi lokaciji).                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |– Nezahtevni objekti: objekti za lastne     |
|nezahtevnih      |potrebe (samo nepretočne greznice ter       |
|in enostavnih    |utrjene dovozne poti).                      |
|objektov         |Za potrebe stanovanjskih objektov je možno  |
|                 |od objektov za lastne potrebe zgraditi še   |
|                 |drvarnico, garažo, uto, enoetažno pritlično |
|                 |lopo.                                       |
|                 |– Enostavni objekti: objekti za lastne      |
|                 |potrebe (samo mala komunalna čistilna       |
|                 |naprava zmogljivosti do 50 PE, zajetje,     |
|                 |vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno |
|                 |vodo, zbiralnik za kapnico, utrjena         |
|                 |dvorišča).                                  |
|                 |Na območju obstoječih kmetij je možno       |
|                 |graditi nezahtevne in enostavne pomožne     |
|                 |kmetijsko gozdarske objekte.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrsta gradenj    |– Novogradnja stanovanjskih stavb na        |
|                 |stavbnih zemljiščih je možna le v smislu    |
|                 |nadomestitve (lahko drugačnih dimenzij in na|
|                 |drugi lokaciji kot obstoječ objekt) in      |
|                 |dozidave ter nadzidave obstoječega objekta. |
|                 |– Novogradnje zidanic in vinotočev (tudi    |
|                 |dozidave in nadzidave) so možne le na       |
|                 |stavbnih zemljiščih.                        |
|                 |– Možne so spremembe namembnosti zidanic in |
|                 |stavb v sklopu kmetij, vendar le v          |
|                 |turistične oziroma gostinske namene (za     |
|                 |kratkotrajno nastanitev).                   |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |– Vrste dejavnosti: vinogradništvo, gojenje |
|dejavnosti       |pečkastega in koščičastega sadja ter        |
|                 |priprava pridelkov. Možna je gostinska in   |
|                 |turistična ponudba v sklopu zidanic in      |
|                 |kmetij ter nastanitev za krajši čas.        |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |– Tlorisi zidanic so podolgovate oblike,    |
|gabariti         |maksimalne velikosti do 45 m2.              |
|                 |– Tlorisi ostalih stavb so podolgovate      |
|                 |oblike, razmerje med stranicami je za       |
|                 |stanovanjske objekte 1:1,2 do 1:2 ter za    |
|                 |gospodarske in druge objekte najmanj 1:1,5. |
|                 |Na osnovni podolgovati volumen je možno     |
|                 |dodajati/odvzemati manjše volumne do največ |
|                 |40% površine osnovnega volumna (L, T in     |
|                 |druge oblike).                              |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |– Višina za stanovanjske objekte je največ  |
|gabariti/etažnost|K+P+M, s tem, da je klet največ 0,6 m nad   |
|                 |koto terena in kota slemena največ 11 m nad |
|                 |koto najvišjega urejenega terena ob stavbi. |
|                 |Kolenčni zid do 0,80 m.                     |
|                 |– Zidanice na strmem terenu, ki so delno    |
|                 |vkopane (zadnja stena kleti je v celoti     |
|                 |vkopana) imajo kletno etažo ter mansardo s  |
|                 |kolenčnim zidom do 1,20 m. Če pa je klet v  |
|                 |celoti vkopana, je možno izvesti pritličje  |
|                 |in mansardo brez kolenčnega zidu.           |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe; simetrična dvokapnica z nakloni   |
|kritina          |strešin od 35°–45°.                         |
|                 |– Kritina: opečna.                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |Les, omet, kamen. Možna je tudi kombinacija.|
+--------------------------------------------------------------+
|4. DRUGI POSEGI                                               |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Velikost parcele |Prenova vinogradov in sadovnjakov naj       |
|                 |upošteva značilno parcelacijsko strukturo.  |
+--------------------------------------------------------------+
|6. IZJEME                                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
| ZA 10/1,      ZA|Ponoči naj se zunanjih površin ne           |
|10/1             |osvetljuje, za osvetljevanje objektov naj se|
|                 |uporabi popolnoma zasenčena svetila, s čim  |
|                 |manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska |
|                 |svetila). Luči za osvetljevanje objektov naj|
|                 |se opremi s senzorji.                       |
+-----------------+--------------------------------------------+
|ZA 10/1, ZA      |Za razpršeno gradnjo in kmetijska zemljišča |
|10/2,            |znotraj vinogradniških območjih veljajo     |
|LO 10            |enaki pogoji, kot so določeni v enoti       |
|                 |urejanja ostali odprti prostor (OP).        |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.11 Varovalni gozd
105. člen
(varovalni gozdovi – VG 11/1 – VG 11/18)
(1) Območje je namenjeno gozdovom, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja ter gozdovom, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi.
(2) Dovoljeno je gospodarjenje z gozdovi na podlagi gozdnogospodarskih načrtov.
(3) Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(4) Na območju enote urejanja VG 11/18, kjer je vojno grobišče niso dovoljeni nikakršni posegi, ki bi imeli namen spreminjati zatečeno stanje. Prepovedano je spreminjanje zunanjega videza grobišča, poškodovanje grobišča ali odtujitev njegovih sestavnih elementov ter izvajanje drugih dejanj, ki pomenijo kršitev spoštovanja do grobišč ali so v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Dovoljeni so le posegi, katerih namen je nadaljnja raziskava in potrditev obstoječih grobišč pod strokovnim vodstvom.
3.1.12 Razpršena poselitev
106. člen
(razpršena poselitev RP 12/1 – RP 12/395)
+--------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske in   |
|                 |dvostanjske stavbe, stanovanjske stavbe za  |
|                 |posebne namene (samo materinski domovi,     |
|                 |zavetišča in podobno).                      |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: gostilne,          |
|                 |restavracije, točilnice ter druge gostinske |
|                 |stavbe za kratkotrajno nastanitev,          |
|                 |nestanovanjske kmetijske stavbe.            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrste            |– Vsi nezahtevni objekti, razen prijavnic in|
|nezahtevnih      |objektov za telekomunikacijsko opremo.      |
|in enostavnih    |– Enostavni objekti: objekti za lastne      |
|objektov         |potrebe, pomožni infrastrukturni objekti    |
|                 |(samo pomožni cestni, pomožni energetski,   |
|                 |telekomunikacijske antene in oddajniki in   |
|                 |pomožni komunalni), pomožni kmetijsko-      |
|                 |gozdarski.                                  |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Dopustne         |Vrste dejavnosti:                           |
|dejavnosti       |– kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo,  |
|                 |– gostinstvo (samo turistične kmetije s     |
|                 |sobami, oddajanje zasebnih sob gostom, druge|
|                 |nastanitve za krajši čas, restavracije in   |
|                 |gostilne, začasni gostinski obrati,         |
|                 |priložnostna priprava in dostava jedi, druga|
|                 |oskrba z jedmi, strežba pijač).             |
|                 |Dovoljene so tudi mirne pisarniške          |
|                 |dejavnosti v smislu samozaposlitve.         |
+--------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                          |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Faktor           |Do 0,5; v primeru gradnje več pomožnih      |
|zazidanosti      |objektov je dovoljeno do 0,8.               |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni         |Tlorisi so podolgovate oblike, razmerje med |
|gabariti         |stranicami je za stanovanjske objekte 1:1,2 |
|                 |do 1:2 ter za gospodarske in druge objekte  |
|                 |najmanj 1:1,5. Na osnovni podolgovati       |
|                 |volumen je možno dodajati/odvzemati manjše  |
|                 |volumne do največ 40% površine osnovnega    |
|                 |volumna (L, T in druge oblike).             |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Višinski         |Etažnost je največ K+P+1+M, s tem, da je    |
|gabariti/etažnost|klet največ 0,6 m nad koto najvišjega       |
|                 |urejenega terena ob stavbi. Kota slemena je |
|                 |lahko največ 11 m nad koto najvišjega       |
|                 |urejenega terena ob stavbi. Kolenčni zid    |
|                 |največ do 0,80 m. Stavbe v nobenem primeru  |
|                 |ne smejo presegati silhuete naselja.        |
|                 |Odstopanja so možna pri stavbah s posebnimi |
|                 |tehnološkimi zahtevami (npr. silos …).      |
+--------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                           |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Strehe in        |– Strehe: simetrične dvokapnice, s čopi ali |
|kritina          |brez, naklona od 30°–45°; sleme osnovnega   |
|                 |objekta mora biti vzporedno z daljšo        |
|                 |stranico objekta.                           |
|                 |– Kritina: drobne strukture, barva se       |
|                 |prilagaja obstoječim objektom ali je opečno |
|                 |rdeče barve.                                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Fasade           |Prevladovati morajo naravni materiali, kot  |
|                 |so: omet, les, steklo, kamen.               |
+-----------------+--------------------------------------------+

+--------------------------------------------------------------+
|4. IZJEME IN DRUGI POGOJI                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP 12/165, RP    |– Kmetijska zemljišča znotraj teh enot se   |
|12/184, RP       |urejajo pod enakimi pogoji kot je določeno v|
|12/201, RP       |enoti urejanja ostali odprti prostor (OP) – |
|12/298, RP       |člen »najboljša in druga kmetijska          |
|12/71, RP        |zemljišča«.                                 |
|12/170, RP       |                                            |
|12/117, RP       |                                            |
|12/109, RP       |                                            |
|12/362, RP       |                                            |
|12/366, RP       |                                            |
|12/370           |                                            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP 12/1, RP      |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|12/73,           |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|RP 12/152, RP    |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|12/153           |člen Zaščita pred poplavami.                |
|                 |– Nepozidan naj ostane čim širši pas        |
|                 |zemljišča ob Sopoti.                        |
|                 |– Gradnja objektov se načrtuje v taki       |
|                 |oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo     |
|                 |varnost ne bo treba izvesti kakršnih koli   |
|                 |del na brežini ali v strugi Sopote (nasipi, |
|                 |oporni zidovi ipd.).                        |
|                 |– Ohranja se obvodna vegetacija.            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP 12/151        |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP 12/200, RP    |– Nepozidan naj ostane čim širši pas        |
|12/148, RP       |zemljišča ob Sopoti.                        |
|12/64, RP 12/37, |– Gradnja objektov se načrtuje v taki       |
|RP 12/156        |oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo     |
|                 |varnost ne bo potrebno izvesti kakršnih koli|
|                 |del na brežini ali v strugi Sopote (nasipi, |
|                 |oporni zidovi ipd.).                        |
|                 |– Ohranja se obvodna vegetacija.            |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP 12/387        |– Dopustne so le nestanovanjske stavbe (samo|
|                 |točilnice ter druge gostinske stavbe ter    |
|                 |nestanovanjske kmetijske stavbe. Dovoljena  |
|                 |je tudi postavitev lesenega nadstreška za   |
|                 |potrebe opravljanja dejavnosti. Nadstrešek  |
|                 |je lahko velikosti do 50 m2, dvokapne strehe|
|                 |in naklona 38 stopinj, rdeče opečne kritine.|
|                 |– Dopustne so le dejavnosti kmetijstvo in   |
|                 |lov, gozdarstvo in ribištvo ter gostinstvo, |
|                 |kot dopolnilna dejavnost za potrebe         |
|                 |ribogojnice (samo začasni gostinski obrati, |
|                 |priložnostna priprava in dostava jedi, druga|
|                 |oskrba z jedmi, strežba pijač).             |
|                 |– Ponoči se zunanjih površin ne osvetljuje. |
|                 |Za osvetljevanje objektov se uporabi        |
|                 |popolnoma zasenčena svetila s čim manjšo    |
|                 |emisijo UV svetlobe. Luči za osvetljevanje  |
|                 |objektov se praviloma opremi s senzorji.    |
|                 |Hrupne dejavnosti naj se usmerja čim dlje od|
|                 |varovanega območja. Dovoljeno je umeščati le|
|                 |lesene objekte.                             |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP 12/109,       |– Za posege na poplavno območje je treba    |
|RP 12/362        |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4      |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,|
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP 12/223        |– Na zavarovanem območju dendrološkega      |
|                 |naravnega spomenika Močilno – Gašperjev     |
|                 |kostanj, se izvajajo posegi in dejavnosti,  |
|                 |ki so skladni z varstvenim režimom.         |
+-----------------+--------------------------------------------+
|RP na območju    |– Objekti naj bodo locirani čim bližje      |
|EPO Kum          |obstoječim objektom.                        |
|                 |– Pri ureditvi zelenih površin ob objektu   |
|                 |naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice |
|                 |ter zatravi z mešanico avtohtonih trav.     |
|                 |Tujerodnih rastlinskih vrst se ne vnaša.    |
|                 |– Obstoječe drevje na zemljišču se v čim    |
|                 |večji meri ohrani. Pri izvedbi del se       |
|                 |posamezna drevesa zaščitijo pred poškodbami.|
|                 |– Priporoča se zasaditev visokodebelnih     |
|                 |sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih |
|                 |drevesnih vrst ob objektu.                  |
|                 |– Ograjevanje parcel z žično (mrežno) ograjo|
|                 |v odprti krajini se ne izvaja.              |
+-----------------+--------------------------------------------+
3.1.13 Ostali odprti prostor – OP 13/1 – OP 13/64
107. člen
(razpršena gradnja)
(1) Na območjih razpršene gradnje je v odprtem prostoru prepovedana gradnja novih objektov (stavb) in sprememba namembnosti. Na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta (stavbe) je dovoljena gradnja novega z isto funkcijo, kot jo ima obstoječ objekt.
(2) Na obstoječih legalno zgrajenih objektih je dopustna izvedba vzdrževalnih del in rekonstrukcije. Na stanovanjskih objektih so dovoljene tudi dozidave (do največ 40% površine osnovnega volumna) ali nadzidave (samo zvišanje kolenčnega zidu do 1,20 m), vendar le kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih.
(3) Legalno zgrajenim objektom, ki bodisi nimajo določene parcele namenjene gradnji (funkcionalno zemljišče) bodisi ta ni določena v zadostnem obsegu, se ta smiselno določi pod pogoji člena »Skupni pogoji glede parcelacije« tega odloka.
(4) V območju parcele namenjene gradnji (funkcionalno zemljišče) stanovanjskih stavb je možna gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno postavljati na območju razpršene poselitve po tem odloku.
108. člen
(najboljša in druga kmetijska zemljišča)
(1) Vrste objektov:
– na kmetijskih zemljiščih je dopustno graditi omrežja gospodarske javne infrastrukture in sicer: cevovode za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetske vode s pripadajočimi objekti, komunikacijske vode, naftovode, plinovode, vročevode ter priključke nanje.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, skladno s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(2) Drugi posegi in pogoji:
– Dopustne so agrarne operacije, skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda ter ureditev ribnikov kot vodno zajetje. Ureditve se izvajajo sonaravno. Ob izvajanju ukrepov je potrebno preprečevati pretirano fragmentacijo, preprečevati nastajanje erozijskih procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo in gozdarsko proizvodnjo.
– Posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da bistveno ne vplivajo na obdelovanje kmetijskih zemljišč, poškodbe je potrebno sproti sanirati. Po vseh delih je potrebno na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.
– Na kmetijskih površinah se ohranja posamezne gozdne otoke in gozdne koridorje.
– Sadovnjake in tudi posamezna drevesa ob domačijah se ohranja in z njimi ekstenzivno gospodari.
– Propadla drevesa se nadomešča izključno s starimi oziroma odpornimi sortami, priporočljivo je zasajanje novih visokodebelnih sadovnjakov.
– Grmišča, ki galerijsko oblikujejo gozdne robove, naj bodo široka več metrov.
– Grmišča v mejicah, ob vodotokih in »grobljah« se ohranjajo v obstoječem stanju.
– Dopustne so rekonstrukcije lokalnih cest.
(3) Na območju kulturnih krajin Vrhovo (EŠD 23590), Svibno (EŠD 21759) in Čimerno (EŠD 19161) se varuje krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo in procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (tradicionalno rabo). Varuje se tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva (npr. kozolci).
(4) Posebni pogoji za postavitev obor na območju NV Sopota: V območje obore se ne vključuje površin, poraščenih z gozdom. Obora naj bo od zgornjega roba struge Sopote oddaljena vsaj 10 m. Morfologije dna, brežin in obrežnega pasu Sopote naj se ne spreminja z nasipavanjem, utrjevanjem ali poglabljanjem. Ohranja se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok. Ohranja se posamezna drevesa znotraj obore tako, da je živalim onemogočen dostop do debla in objedanje vej. Zaradi specifičnih naravnih pogojev na delu desnega pobočja Sopote (močno razgibano površje, visoka vlažnost in nestabilnost tal) se obora nameni le za pašo drobnice. Sistem paše in obtežba naj ustreza naravnim razmeram za rast ruše in ohranjanja stabilnosti tal.
(5) Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih v obsegu in na način, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti zavarovanih območjih narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(6) V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
(7) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(8) Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
109. člen
(gozd)
(1) Dovoljena je gozdarska dejavnost ter gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom v skladu z Zakonom o gozdovih.
(2) Dopustna je krčitev gozda v kmetijske namene do površine 0,5 ha, po predhodno pridobljenem soglasju Zavoda za gozdove. Zaradi estetske vloge, krčitev gozdov ni dovoljena v okolici vizualno izpostavljenih objektov.
(3) Vrste dopustnih objektov:
– Gradbeni inženirski objekti: samo gozdne ceste, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, gorske kolesarske in jahalne steze, ki se urejajo po obstoječih gozdnih cestah, dovozi do objektov in zemljišč; prometna signalizacija in oprema ter cestne inštalacije, mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz naravnih materialov, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške naprave, namakalni kanali, cevovodi od črpališč ali zajetij do distribucijskega vodovodnega omrežja in vodohranov, pripadajoča infrastruktura distribucijskega vodovoda, lokalna vodna zajetja ter vodohrani, kanalski vodi za odvajanje padavinske vode, kabelski elektroenergetski in telekomunikacijski priključek in drugo v soglasju z upravljavcem.
Vrste nezahtevnih objektov:
– Od pomožno-infrastrukturnih objektov le postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne infrastrukture.
– Od pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi ter spominska obeležja.
Vrste enostavnih objektov:
– Od pomožnih infrastrukturnih objektov samo pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pod pogojem, da so kabelske izvedbe in potekajo ob cestah, poteh ali robu gozda, pomožni komunalni objekti (samo vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek, cestni priključek, vodno zajetje), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
– Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (samo čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, gozdna cesta).
– Vadbeni objekti: vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (samo kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, športno strelišče, trimska steza).
(4) Drugi dopustni posegi in ureditve:
– Urejanje stojišč, stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo. Urejanje je možno na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake, in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo, v skladu z veljavnim Pravilnikom o katastru čebelje paše. Postavitev čebelnjakov je možna na podlagi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze Slovenije.
– Vodnogospodarske ureditve, ki preprečujejo negativno delovanje voda.
– Rekonstrukcije obstoječih cest z naravnimi materiali.
– Postavitev merilnih naprav.
(5) Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov. Dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
(6) Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je potrebno upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov.
(7) Za objekte in ureditve na območju večnamenskega gozda je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
(8) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
(9) Za vse posege na območju gozdov, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
110. člen
(območja prometnih površin)
(1) Prometne površine so namenjene cestnemu in železniškemu prometu ter ostalim prometnim ureditvam.
(2) Vrste objektov:
– Nestanovanjske stavbe: bencinski servisi, stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij (le cestno vzdrževalne stavbe).
– Gradbeno-inženirski objekti: ceste, železnice, mostovi, viadukti, predori, prenosni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Nezahtevni objekti: od pomožnih infrastrukturnih objektov le pločnik in kolesarska steza, postajališče;
– Enostavni objekti: od pomožnih infrastrukturnih objektov le pomožni cestni in pomožni železniški objekti.
(3) Drugi posegi in ureditve:
– Vsi gradbeno-inženirski objekti se dimenzionirajo v skladu z veljavnimi prepisi.
(4) Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prometno infrastrukturo, ki bodisi nima opredeljene namenske rabe prostora, bodisi se nahaja znotraj območij naselij, kjer prostorski izvedbeni pogoji za prometno infrastrukturo niso posebej določeni.
111. člen
(površinske vode in območja vodne infrastrukture)
(1) Namenjene so površinskim vodam in izvajanju dejavnosti s področja rabe voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.
(2) Vrste objektov:
– Gradbeno-inženirski objekti: mostovi in brvi, pregrade in jezovi, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, kot so podporni zidovi, pregrade, usmerjevalni objekti in podobno; pomoli, čolnarne, privezi ter gradnja objektov javne infrastrukture, zadrževalniki plavin.
– Vrste nezahtevnih objektov: pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni objekti za spremljanje stanja okolja ter pomožni objekti vodne infrastrukture), začasni objekti (samo pomol).
(3) Drugi posegi in ureditve:
– Na območju EPO Sava se v čim večji meri ohranjajo obvodni pasovi vegetacije. Obrežne vegetacije se ne odstranjuje. Na delih, kjer je ni, se predlaga zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Obstoječe drevje in grmišča se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Osvetljevanje naj se omeji le na neposredno bližino objektov ter tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in stran od obrežja ter časovno omejena.
– Na območju Sopote naj se morfologije dna, brežin in obrežnega pasu ne spreminja z nasipavanjem, utrjevanjem ali poglabljanjem. Ohranja se obvodna vegetacija. Iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok. Pri izvajanju gradbenih del se večja drevesa fizično zaščiti pred poškodbami.
– Za izvedbo večjih posegov, kamor sodi izgradnja zadrževalnika, je obvezno treba pridobiti naravovarstveno soglasje.
– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
– Rekonstrukcije, adaptacije ali obnove, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objektov se izvedejo ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
– Dopustna dela in druge prostorske ureditve v zvezi z vodno infrastrukturo na vodotokih, ki imajo status, naravne vrednote ali območje biotske raznovrstnosti se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo zavarovanih območij, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
– Posegi v vodotoke in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti skladni s pogoji, usmeritvami in priporočili za varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
– Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(4) Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za površinske vode, ki bodisi nimajo opredeljene namenske rabe prostora, bodisi se nahajajo znotraj območij naselij, kjer prostorski izvedbeni pogoji za njih niso posebej določeni.
3.1.14 Usmeritve za izdelavo OPPN
BG – Brunška Gora, ČI – Čimerno, HO – Hotemež, JA – Jagnjenica, PO – Počakovo, SV – Svibno
112. člen
(BG 14, ČI 14, HO 14/1, HO 14/2, HO 14/3, HO 14/4, JA 14/1, JA 14/2, PO 14, SV 14)
(1) Na območju predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja za katera se pripravi OPPN ter spodaj navedene usmeritve.
(2) Za posege, predvidene na območjih Nature 2000 in zavarovanih območjih je treba v času izdelave OPPN izdelati presojo vplivov na varovana območja.
+------+------+------------+------------------------------------+
|ZAP.ŠT| EUP –|  NAZIV     |     USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN     |
|      | OPPN |            |                                    |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  1.  |JA    |Jagnjenica  |Usmeritve za varovanje kulturne     |
|      |14/1  |– sv.       |dediščine:                          |
|      |      |Marjeta     |– Celotni zavarovani del vasi       |
|      |      |            |(Jagnjenica-vaško jedro EŠD 23237)  |
|      |      |            |se ohranja in obnovi v prvotni      |
|      |      |            |tradicionalni podobi.               |
|      |      |            |– Vaško jedro mora ohraniti         |
|      |      |            |historično funkcijo, urbanistično-  |
|      |      |            |tlorisno zasnovo ter vse tipološke  |
|      |      |            |značilnosti gradnje.                |
|      |      |            |– Pri načrtovanju prenove se        |
|      |      |            |morajo, v skladu s                  |
|      |      |            |kulturnovarstvenimi usmeritvami,    |
|      |      |            |ohraniti in primerno obnoviti vsi   |
|      |      |            |zavarovani objekti.                 |
|      |      |            |– Objekti, ki nimajo lastnosti      |
|      |      |            |dediščine se morajo obravnavati kot |
|      |      |            |sestavni del zavarovane vaške       |
|      |      |            |strukture – kot ambientalno vezno   |
|      |      |            |tkivo. Vsi posegi na teh objektih   |
|      |      |            |morajo biti skladni z značajem      |
|      |      |            |zavarovanega prostora.              |
|      |      |            |– Novogradnje v zavarovanem jedru   |
|      |      |            |načeloma niso možne. Izjema so      |
|      |      |            |manjši prizidki, ki so nujni za     |
|      |      |            |funkcioniranje objektov oziroma     |
|      |      |            |domačij in nadomestitev obstoječih  |
|      |      |            |objektov v primeru, da teh ni več   |
|      |      |            |mogoče gradbeno sanirati.           |
|      |      |            |– Glede na srednjeveško zasnovo     |
|      |      |            |vaškega jedra je pri vseh posegih v |
|      |      |            |zemeljske plasti treba omogočiti    |
|      |      |            |dostop pooblaščene osebe            |
|      |      |            |pristojnega organa. Investitor mora |
|      |      |            |najmanj 10 dni pred gradnjo ali     |
|      |      |            |drugimi posegi v zemeljske plasti   |
|      |      |            |obvestiti pristojno območno enoto   |
|      |      |            |ZVKDS.                              |
|      |      |            |– Za posege na poplavno območje je  |
|      |      |            |treba upoštevati usmeritve iz       |
|      |      |            |poglavja 2.4.4 Varstvo pred         |
|      |      |            |naravnimi in drugimi nesrečami,     |
|      |      |            |člen Zaščita pred poplavami.        |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  2.  |JA    |Jagnjenica  |Oblikuje se center naselja z        |
|      |14/2  |– center    |vključitvijo in ureditvijo parka    |
|      |      |pri Ježu    |ter varuje obvodna vegetacija ob    |
|      |      |            |vodotoku.                           |
|      |      |            |– Za posege na poplavno območje je  |
|      |      |            |treba upoštevati usmeritve iz       |
|      |      |            |poglavja 2.4.4 Varstvo pred         |
|      |      |            |naravnimi in drugimi nesrečami,     |
|      |      |            |člen Zaščita pred poplavami.        |
|      |      |            |Usmeritve za varovanje kulturne     |
|      |      |            |dediščine:                          |
|      |      |            |– Širitev pozidave znotraj          |
|      |      |            |arheološkega območja Jagnjenica –   |
|      |      |            |Gomilno grobišče Kržiše EŠD 23528:  |
|      |      |            |na arheološkem območju Kržiše je    |
|      |      |            |obvezna izvedba predhodnih          |
|      |      |            |arheoloških raziskav za določitev   |
|      |      |            |vsebine in sestave najdišča. V      |
|      |      |            |primeru odkritja najdb izjemnega    |
|      |      |            |pomena lahko pristojni organ na     |
|      |      |            |podlagi valorizacije strokovne      |
|      |      |            |komisije zahteva delno spremembo    |
|      |      |            |projekta in prezentacijo ostalin na |
|      |      |            |mestu odkritja (in situ).           |
|      |      |            |Usmeritve za ohranjanje narave:     |
|      |      |            |– Nepozidan naj ostane čim širši    |
|      |      |            |pas zemljišča ob Sopoti. Gradnja    |
|      |      |            |objektov se načrtuje v taki         |
|      |      |            |oddaljenosti od vodotoka, da za     |
|      |      |            |njihovo varnost ne bo potrebno      |
|      |      |            |izvesti kakršnih koli del na        |
|      |      |            |brežini ali v strugi Sopote         |
|      |      |            |(nasipi, oporni zidovi ipd.).       |
|      |      |            |– Ohranja se obvodna vegetacija.    |
|      |      |            |– Gradnja novih objektov se         |
|      |      |            |načrtuje od roba gozda oddaljeno    |
|      |      |            |vsaj za eno drevesno višino (25 m). |
|      |      |            |Za manjši odmik je treba pridobiti  |
|      |      |            |soglasje pristojnega zavoda.        |
|      |      |            |– Razgaljene površine se po         |
|      |      |            |končanih zemeljskih delih zatravijo |
|      |      |            |ali zasadijo z avtohtonimi          |
|      |      |            |grmovnicami.                        |
|      |      |            |– Odpadne vode iz novozgrajenih     |
|      |      |            |objektov se odvajajo v vodotesne    |
|      |      |            |greznice ali v kanalizacijski       |
|      |      |            |sistem.                             |
|      |      |            |– Namestitve novih obcestnih        |
|      |      |            |svetilk izven strnjenih naselij se  |
|      |      |            |omeji na minimum. Uporabi se        |
|      |      |            |popolnoma zasenčena svetila s čim   |
|      |      |            |manjšo emisijo UV svetlobe. Luči za |
|      |      |            |osvetljevanje stanovanjskih         |
|      |      |            |objektov naj se praviloma opremi s  |
|      |      |            |senzorji.                           |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  3.  |ČI 14 |Počitniško  |Pogoji za gradnjo:                  |
|      |      |naselje     |– Kmetijska zemljišča znotraj te    |
|      |      |Čimerno     |enote se urejajo pod enakimi pogoji |
|      |      |            |kot je določeno v enoti urejanja    |
|      |      |            |ostali odprti prostor (OP) – člen   |
|      |      |            |»najboljša in druga kmetijska       |
|      |      |            |zemljišča«.                         |
|      |      |            |– OPPN mora upoštevati načelo       |
|      |      |            |sonaravnega trajnostnega razvoja    |
|      |      |            |območja (cestna in komunalna        |
|      |      |            |infrastruktura se ne razvija,       |
|      |      |            |čiščenje komunalne vode na lastnih  |
|      |      |            |ČN, ni javne razsvetljave, območja  |
|      |      |            |se ne ograjuje, tujerodnih          |
|      |      |            |rastlinskih vrst se ne vnaša itd.). |
|      |      |            |– Pri obstoječih objektih se        |
|      |      |            |upoštevajo varstvene usmeritve ter  |
|      |      |            |izvedejo sanacije objektov in       |
|      |      |            |pripadajoče zunanje ureditve.       |
|      |      |            |– Možna je največ 30% pozidanost    |
|      |      |            |območja. Postavitev objektov naj    |
|      |      |            |ustreza reliefu območja, možna je   |
|      |      |            |postavitev izključno objektov       |
|      |      |            |manjših površin, brez vrtov, obor,  |
|      |      |            |tlakovanih parkirnih površin itd.   |
|      |      |            |– Predvidi naj se upravljavec       |
|      |      |            |območja, ki bo skrbel za            |
|      |      |            |vzdrževanje območja in košnjo       |
|      |      |            |enkrat letno v jesenskem času.      |
|      |      |            |– Površine porasle z gozdom ter     |
|      |      |            |posamična drevesa se ohranja.       |
|      |      |            |– Višinske premostitve se izvedejo  |
|      |      |            |v obliki zatravljenih brežin.       |
|      |      |            |Umetnih ostrih ovir (škarpe, oporni |
|      |      |            |zidovi) se ne ustvarja v prostoru,  |
|      |      |            |prehodi naj bodo mehki. Razgaljene  |
|      |      |            |površine naj se po končanih         |
|      |      |            |zemeljskih delih zatravijo ali      |
|      |      |            |zasadijo z avtohtonimi grmovnicami. |
|      |      |            |– Gradbene odpadke in odvečni       |
|      |      |            |izkopni material se deponira na     |
|      |      |            |zato urejenem odlagališču v         |
|      |      |            |sosednji občini. Gradbenih odpadkov |
|      |      |            |in izkopnega materiala ni dopustno  |
|      |      |            |odlagati na kmetijskih zemljiščih,  |
|      |      |            |območjih Nature 2000 in ostalih     |
|      |      |            |območjih, ki niso temu namenjena.   |
|      |      |            |Vrtač se ne zasipava z izkopnim     |
|      |      |            |materialom.                         |
|      |      |            |– Ponoči naj se zunanjih površin ne |
|      |      |            |osvetljuje. Za osvetljevanje        |
|      |      |            |objektov se uporabi popolnoma       |
|      |      |            |zasenčena svetila s čim manjšo      |
|      |      |            |emisijo UV svetlobe. Luči za        |
|      |      |            |osvetljevanje objektov se praviloma |
|      |      |            |opremi s senzorji.                  |
|      |      |            |– Kot strokovno podlago za OPPN je  |
|      |      |            |treba pripraviti presojo vplivov na |
|      |      |            |varovana območja, v sklopu katere   |
|      |      |            |bodo omilitveni ukrepi natančno     |
|      |      |            |določeni.                           |
|      |      |            |– Pri izdelavi OPPN je obvezno      |
|      |      |            |sodelovanje z ZRSVN.                |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  4.  |BG 14 |Počitniško  |– Enostanovanjske stavbe:           |
|      |      |naselje     |počitniške hišice in bungalovi.     |
|      |      |Brunška     |– Maksimalna bruto tlorisna         |
|      |      |Gora        |površina 80 m2. Najvišja točka      |
|      |      |            |objekta največ do 8 m (npr. sleme)  |
|      |      |            |nad koto pritličja, etažnosti       |
|      |      |            |K+P+M. Kota pritličja je največ 30  |
|      |      |            |cm nad koto višje ležečega          |
|      |      |            |urejenega terena ob stavbi.         |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  5.  |HO    |Hotemež     |– Potrebno je ustvariti prepoznavni |
|      |14/1  |– center    |center naselja. Ohranja se drevored |
|      |      |            |ob obstoječi poti in smiselno       |
|      |      |            |vključi v bodočo ureditev.          |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  6.  |HO    |Poizvodna   |– Ohranja se drevored ob obstoječi  |
|      |14/2  |cona        |poti in smiselno vključi v bodočo   |
|      |      |Hotemež     |ureditev.                           |
|      |      |            |– Pri umeščanju proizvodnih         |
|      |      |            |dejavnosti se v smeri proti         |
|      |      |            |stanovanjskim območjem predvidijo   |
|      |      |            |manj hrupne dejavnosti. Prav tako   |
|      |      |            |naj v smeri proti stanovanjskim     |
|      |      |            |območjem ne bo manipulativnih       |
|      |      |            |površin.                            |
|      |      |            |– Zaradi bližine/stika z            |
|      |      |            |arheološkim najdiščem Hotemež –     |
|      |      |            |Dvorsko polje (EŠD 23529) je pred   |
|      |      |            |ali med izdelavo OPPN priporočljiva |
|      |      |            |izvedba predhodnih arheoloških      |
|      |      |            |raziskav za oceno arheološkega      |
|      |      |            |potenciala.                         |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  7.  |HO    |Deponija    |– Gradnja novih objektov, parkirnih |
|      |14/3  |na          |površin se na območju umešča tako,  |
|      |      |Hotemežu    |da se ne bo spreminjalo morfologije |
|      |      |            |brežin in obrežnega pasu z          |
|      |      |            |nasipavanjem, dodatnim utrjevanjem  |
|      |      |            |ali poglabljanjem.                  |
|      |      |            |– Na obrežju Save, kjer ni drevesne |
|      |      |            |vegetacije, se predlaga pas         |
|      |      |            |strnjene zasaditve z avtohtonimi    |
|      |      |            |drevesnimi in grmovnimi vrstami.    |
|      |      |            |– Površine vodne infrastrukture so  |
|      |      |            |namenjene potrebam baraže za        |
|      |      |            |zajemanje plavja.                   |
|      |      |            |– Pri izdelavi OPPN je treba        |
|      |      |            |upoštevati skupne pogoje iz člena   |
|      |      |            |»Podrobnejše varstvene usmeritve za |
|      |      |            |posege na EPO Sava«.                |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  8.  |HO    |Avto        |Območje se nameni za umestitev      |
|      |14/4  |camp        |avtokampa.                          |
|      |      |Hotemež     |Pri načrtovanju je treba upoštevati |
|      |      |            |skupne pogoje za gradnjo na območju |
|      |      |            |EPO Sava.                           |
+------+------+------------+------------------------------------+
|  9.  |SV 14 |Stanovanjska|– Pred izdelavo OPPN je treba       |
|      |      |gradnja     |izvesti geološke raziskave.         |
|      |      |Svibno      |– Usmeritve za varovanje kulturne   |
|      |      |            |dediščine (naselbinska dediščina    |
|      |      |            |Svibno-Vas EŠD 23239 in Svibno      |
|      |      |            |kulturna krajina EŠD 21759):        |
|      |      |            |Na območju je dovoljena izgradnja   |
|      |      |            |samostoječih individualnih          |
|      |      |            |stanovanjskih hiš in tistih         |
|      |      |            |enostavnih ter nezahtevnih          |
|      |      |            |objektov, ki jih je mogoče skladno  |
|      |      |            |vključiti v naselbinsko strukturo.  |
|      |      |            |Novi objekti morajo imeti           |
|      |      |            |tradicionalne podolgovate tlorisne  |
|      |      |            |oblike, strehe morajo biti          |
|      |      |            |simetrične dvokapnice, krite z      |
|      |      |            |opečno kritino. Oblikovanje         |
|      |      |            |zunanjščine mora slediti tradiciji  |
|      |      |            |gradnje v vasi. Pri umeščanju       |
|      |      |            |objektov je potrebno upoštevati     |
|      |      |            |historične gradbene linije in trško |
|      |      |            |zasnovo pozidave. Varujejo se       |
|      |      |            |vedute na naselje in pogledi iz     |
|      |      |            |njega.                              |
|      |      |            |– Ponoči naj se zunanjih površin ne |
|      |      |            |osvetljuje. Za osvetljevanje        |
|      |      |            |objektov se uporabi popolnoma       |
|      |      |            |zasenčena svetila s čim manjšo      |
|      |      |            |emisijo UV svetlobe. Luči za        |
|      |      |            |osvetljevanje objektov se praviloma |
|      |      |            |opremi s senzorji.                  |
+------+------+------------+------------------------------------+
| 10.  |PO 14 |Stanovanjska|Praviloma so dovoljeni podolgovati  |
|      |      |gradnja     |tlorisi. Gabarite prilagoditi       |
|      |      |Počakovo    |obstoječi grajeni strukturi v       |
|      |      |            |naselju.                            |
+------+------+------------+------------------------------------+
3.2. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Radeče
113. člen
(splošni pogoji)
Na območju UN Radeče veljajo skupni prostorski izvedbeni pogoji, navedeni v točki 2.1. ter podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji. V primeru neskladja veljajo podrobnejši pogoji z obveznim upoštevanjem varstvenih režimov (npr. kulturna dediščina, ohranjanje narave, itd.).
114. člen
(enote urejanja prostora na območju urbanističnega načrta Radeče)
+-------------------------------------------------------------+
|                          UN RADEČE                          |
+-------------------+-----------------------------------------+
|   ŠIFRA IN NAZIV  |          OZNAKA ENOTE UREJANJA          |
|   ENOTE UREJANJA  |           V GRAFIČNEM DELU OPN          |
+-------------------+-----------------------------------------+
|1 – enostanovanjska|RA 1/1, RA 1/2, RA 1/3, RA 1/4           |
|gradnja            |                                         |
+-------------------+-----------------------------------------+
|2 – večstanovanjska|RA 2/1, RA 2/2                           |
|gradnja            |                                         |
+-------------------+-----------------------------------------+
|3 – staro mestno   |RA 3                                     |
|jedro              |                                         |
+-------------------+-----------------------------------------+
|4 – center naselja |RA 4                                     |
+-------------------+-----------------------------------------+
|5 – šolsko-        |RA 5                                     |
|rekreacijski       |                                         |
|kompleks           |                                         |
+-------------------+-----------------------------------------+
|6 – pokopališče    |RA 6                                     |
+-------------------+-----------------------------------------+
|7 – zelene površine|RA 7/1, RA 7/2                           |
+-------------------+-----------------------------------------+
|8 – poslovno       |RA 8/1, RA 8/2, RA 8/3                   |
|območje            |                                         |
+-------------------+-----------------------------------------+
|9 – proizvodno-    |RA 9/1, RA 9/2, RA 9/3, RA 9/4           |
|poslovno območje   |                                         |
+-------------------+-----------------------------------------+
|10 – okoljska      |RA 10                                    |
|infrastruktura     |                                         |
+-------------------+-----------------------------------------+
|11 – predvideni    |– RA 11/1 (Območje ob Savi)              |
|občinski podrobni  |– RA 11/2 (Obrežje reke Save – sever)    |
|prostorski načrt-  |– RA 11/3 (Prenova centra naselja –      |
|OPPN               |vzhod)                                   |
|                   |– RA 11/4 (Prenova centra naselja – jug) |
|                   |– RA 11/5 (Stanovanjska gradnja center – |
|                   |osrednji del naselja)                    |
|                   |– RA 11/6 (OPPN Stealum)                 |
|                   |– RA 11/7 (OPPN Metalles)                |
|                   |– RA 11/8 (Stanovanjsko območje Dobrava) |
|                   |– RA 11/9 (Kompleks dvorec Dvor s        |
|                   |parkom)                                  |
|                   |– RA 11/10 (Pokopališče)                 |
|                   |– RA 11/11 (Stanovanjsko območje         |
|                   |Njivice1)                                |
|                   |– RA 11/12 (Stanovanjsko območje         |
|                   |Njivice2)                                |
|                   |– RA 11/13 (Proizvodno-poslovno območje  |
|                   |Njivice v Radečah)                       |
+-------------------+-----------------------------------------+
|12 – veljavni      |– RA 12/1 (Odlok o OPPN za poslovni      |
|prostorski akti    |objekt na Njivicah v Radečah, Uradni     |
|                   |list RS, št. 102/09),                    |
|                   |– RA 12/2 (Odlok o LN za čistilno        |
|                   |napravo Radeč in dela kolektorja, Uradni |
|                   |list SRS, št. 44/88),                    |
|                   |– RA 12/3 (Odlok o UN za območje KS 6 in |
|                   |KS 6/1 Njivice v Radečah, Uradni list    |
|                   |RS, št. 81/97),                          |
|                   |– RA 12/4 (Odlok o UN za mestno središče |
|                   |v Radečah (Uradni list RS, št. 66/93,    |
|                   |111/06, 66/08, 86/09),                   |
|                   |– RA 12/5 (Odlok o OPPN za poslovno      |
|                   |trgovski center v Radečah, Uradni list   |
|                   |RS, št. 86/09).                          |
+-------------------+-----------------------------------------+
115. člen
(predvideni natečaji)
(1) Predviden je natečaj za območje vstopa v mesto, v križišču nove obvoznice (regionalne ceste proti Jagnjenici) in glavne državne ceste proti Zidanemu Mostu (del EUP RA 11/1) ter ob križišču glavne državne ceste proti Zidanemu mostu in stare vstopne ceste v Radeče (del RA 8/2).
(2) Natečaje je možno izvajati tudi na drugih območjih, ki niso določena s tem odlokom.
3.2.1 Enostanovanjska gradnja
116. člen
(RA 1/1, RA 1/2, RA 1/3, RA 1/4)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske in    |
|                 |dvostanovanjske (kot samostoječe hiše, vile  |
|                 |in atrijske hiše).                           |
|                 |– Gradbeno inženirski objekti: otroška in    |
|                 |druga javna igrišča.                         |
|                 |Na območju centralnih dejavnosti je dodatno  |
|                 |možna še gradnja nestanovanjskih stavb:      |
|                 |– Gostinskih stavb,                          |
|                 |– Stavb splošnega družbenega pomena,         |
|                 |– Upravnih in pisarniških stavb,             |
|                 |– Trgovskih stavb (vse, razen nakupovalnih   |
|                 |centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic).|
|                 |Na območju zelenih površin gradnja stavb ni  |
|                 |možna.                                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih in   |– objekti za lastne potrebe (vsi, razen      |
|enostavnih       |pretočnih greznic),                          |
|objektov         |– pomožni infrastrukturni objekti (samo      |
|                 |pločniki in kolesarske steze, postajališče), |
|                 |– objekti za oglaševanje.                    |
|                 |Enostavni objekti:                           |
|                 |– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški,|
|                 |zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični    |
|                 |objekt in utrjena dvorišča),                 |
|                 |– pomožni infrastrukturni objekti (samo      |
|                 |pomožni cestni, pomožni energetski, pomožni  |
|                 |komunalni objekti),                          |
|                 |– začasni objekti (samo kiosk),              |
|                 |– vadbeni objekti (vse, razen planinske poti,|
|                 |smučišča, športnega strelišča, trim steze in |
|                 |vzletišča).                                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |Na celotnem območju je možno opravljati      |
|dejavnosti       |dejavnosti v sklopu stanovanjskega objekta:  |
|                 |– Pomožne dejavnosti za finančne in          |
|                 |zavarovalniške storitve;                     |
|                 |– Poslovanje z nepremičninami;               |
|                 |– Arhitekturno in tehnično projektiranje     |
|                 |(tehnično preizkušanje in analiziranje);     |
|                 |– Oglaševanje in raziskovanje trga;          |
|                 |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti,    |
|                 |razen veterinarstva;                         |
|                 |– Pisarniške in spremljajoče poslovne        |
|                 |storitvene dejavnosti;                       |
|                 |– Zdravstvo, razen bolnišnične dejavnosti;   |
|                 |– Socialno varstvo brez nastanitve;          |
|                 |– Kulturne in razvedrilne dejavnosti;        |
|                 |– Popravila računalnikov in izdelkov za      |
|                 |široko rabo;                                 |
|                 |– Pravne in računovodske dejavnosti;         |
|                 |– Računalniško programiranje, svetovanje in  |
|                 |druge s tem povezane dejavnosti;             |
|                 |– Druge dejavnosti;                          |
|                 |– Popravila in montaža strojev in naprav;    |
|                 |– Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim|
|                 |osebjem.                                     |
|                 |Ob lokalnih in državnih cestah je dodatno    |
|                 |možno opravljati še dejavnosti:              |
|                 |– Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih       |
|                 |nosilcev zapisa;                             |
|                 |– Trgovina z motornimi vozili;               |
|                 |– Trgovina na drobno, razen z motornimi      |
|                 |vozili;                                      |
|                 |– Dejavnost strežbe jedi in pijač;           |
|                 |– Založništvo;                               |
|                 |– Dejavnosti v zvezi s filmi, video in       |
|                 |zvočnimi zapisi;                             |
|                 |– Druge informacijske dejavnosti;            |
|                 |– Izobraževanje, dovoljeno je Predšolska     |
|                 |vzgoja in Drugo izobraževanje in             |
|                 |izpopolnjevanje;                             |
|                 |– Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in   |
|                 |poslovno svetovanje;                         |
|                 |– Dajanje v najem in zakup (samo dajanje     |
|                 |športne opreme v najem in zakup, dajanje     |
|                 |videokaset in plošč v najem);                |
|                 |– Zaposlovalne dejavnosti;                   |
|                 |– Dejavnost potovalnih agencij,              |
|                 |organizatorjev potovanj in s potovanji       |
|                 |povezane dejavnosti;                         |
|                 |– Varovanje in poizvedovalne dejavnosti;     |
|                 |– Dejavnost oskrbe stavb in okolice;         |
|                 |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske      |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Športne in druge dejavnosti za prosti čas. |
|                 |Zgoraj navedene dejavnosti je možno          |
|                 |opravljati pod pogoji:                       |
|                 |– dovolj velika parcela namenjena gradnji, ki|
|                 |zagotavlja potrebne površine za normalno     |
|                 |funkcioniranje objekta,                      |
|                 |– parkirišča ter manipulativne površine,     |
|                 |potrebne za opravljanje dejavnosti morajo    |
|                 |biti zagotovljene na parceli namenjeni       |
|                 |gradnji,                                     |
|                 |– negativni vplivi na bivanje in bivalno     |
|                 |okolje morajo biti skladni s predpisi.       |
|                 |V stanovanjskih objektih je poleg bivanja    |
|                 |možno opravljati spremljajoče dejavnosti pod |
|                 |pogojem, da je za opravljanje dejavnosti     |
|                 |namenjene največ 50% neto tlorisne površine  |
|                 |objekta.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,6                                       |
|zazidanosti      |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Pravokotne, kvadratne ali druge tlorisne     |
|gabariti         |oblike. Možno je dodajati dodatne volumne.   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Višina stavb je največ K+P+1+M, s tem, da je |
|gabariti/etažnost|klet na ravnem terenu največ 0,6 m nad koto  |
|                 |najvišjega okoliškega terena ali v celoti    |
|                 |vkopana. Na strmem terenu je klet v celoti   |
|                 |ali delno vkopana. Etažnost stavb je v tem   |
|                 |primeru največ K+P+M. Kolenčni zid do 1,00 m,|
|                 |lahko je višji, kolikor se skrije pod        |
|                 |napuščem strehe, ali se le delno vizualno    |
|                 |poudari kot arhitektonski oblikovni element  |
|                 |fasade. Vertikalni gabarit stavb ne sme      |
|                 |presegati silhuete naselja.                  |
|                 |Poleg zgoraj navedenih pogojev se hkrati     |
|                 |upošteva tudi pogoj, da višina novih stavb ne|
|                 |sme presegati višine obstoječih.             |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Streha: enokapnica, dvokapnica ali         |
|kritina          |večkapnica, z možnostjo kombiniranja z       |
|                 |ostalimi vrstami streh do največ 30% površine|
|                 |celotne strehe. Dovoljene so frčade, strešna |
|                 |okna in ostali strešni elementi osvetlitve   |
|                 |mansarde.                                    |
|                 |– Kritina: barva se prilagaja prevladujoči   |
|                 |barvi obstoječih objektov.                   |
|                 |– Naklon: 30°–45°, izjemoma je dovoljeno     |
|                 |odstopanje v primeru prilagajanja sosednjim  |
|                 |objektom.                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Omet, kamen, les, steklo in fasadne obloge iz|
|                 |različnih materialov.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |Parcele namenjene gradnji so velikosti do 800|
|parcele          |m2, dovoljene so izjeme na zaključkih vrste, |
|namenjene        |zaradi konfiguracije terena in na obrobju    |
|gradnji          |pozidave ali meje EUP. Pri nestanovanjskih   |
|                 |objektih se velikost parcele prilagaja       |
|                 |programu dejavnosti.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Ograja: dovoljena je le živa meja,         |
|                 |transparentna betonska ali kovinska, višine  |
|                 |do 1,5 m.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|6. DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Zelene površine se lahko zasadijo z        |
|                 |avtohtono vegetacijo, uredijo kot vrtovi ali |
|                 |parki. Ob cestah se lahko zasadi drevored.   |
|                 |– Ob potoku Sopota se varuje nepozidan zeleni|
|                 |obrežni pas in obvodna vegetacija, dovoljena |
|                 |je gradnja mostičkov in dostopov do vode v   |
|                 |enakem slogu, kot v spodnjem delu potoka.    |
+---------------------------------------------------------------+
|7. IZJEME                                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Radeče –         |– Ob regionalni cesti za Jagnjenico so       |
|enostanovanjska  |dovoljene tudi vrstne hiše in nestanovanjske |
|gradnja (RA      |stavbe (trgovske in druge stavbe za          |
|1/1)             |storitvene dejavnosti, gostinske stavbe). Na |
|                 |celotnem območju je dovoljena gradnja vrtcev.|
|                 |– Za posege na poplavno območje je treba     |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4       |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Radeče –         |– Na območju centralnih dejavnosti so lahko  |
|enostanovanjska  |stavbe dvonadstropne z mansardo ali          |
|gradnja (RA      |trinadstropne z ravno streho.                |
|1/2)             |– Parcelacija na stanovanjskih površinah (SS)|
|                 |v južnem delu EUP sledi zasnovi obstoječe    |
|                 |parcelacije.                                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Radeče –         |– Nove objekte je možno umeščati v neposredni|
|enostanovanjska  |bližini obstoječih, tako da se ohranja       |
|gradnja (RA      |gručasta zasnova.                            |
|1/4)             |– Na območju obstoječe kmetije je možno      |
|                 |graditi tudi nestanovanjske kmetijske stavbe.|
|                 |– Izvedba enokapnih in ravnih streh ni možna.|
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.2 Večstanovanjska gradnja
117. člen
(RA 2/1, RA 2/2)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske,      |
|                 |dvostanovanjske in večstanovanjske stavbe,   |
|                 |– Drugi gradbeno inženirski objekti: otroška |
|                 |in druga javna igrišča.                      |
|                 |Na območju centralnih dejavnosti (CU) je     |
|                 |dodatno možna še gradnja:                    |
|                 |– Gostinskih stavb,                          |
|                 |– Upravnih in pisarniških stavb,             |
|                 |– Stavb splošnega družbenega pomena,         |
|                 |– Trgovskih stavb.                           |
|                 |Na zelenih površinah gradnja stavb ni možna. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih in   |– objekti za lastne potrebe (samo garaže in  |
|enostavnih       |ute, utrjene dovozne poti),                  |
|objektov         |– objekti za oglaševanje.                    |
|                 |Enostavni objekti:                           |
|                 |– objekti za lastne potrebe (samo nadstreški |
|                 |ter utrjena dvorišča);                       |
|                 |– vadbeni objekti (samo igrišče za šport in  |
|                 |rekreacijo na prostem).                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |Dopustne dejavnosti:                         |
|dejavnosti       |– Trgovina na drobno, razen z motornimi      |
|                 |vozili;                                      |
|                 |– Poštna in kurirska dejavnost;              |
|                 |– Gostinstvo;                                |
|                 |– Dejavnosti v zvezi s filmi, video in       |
|                 |zvočnimi zapisi;                             |
|                 |– Radijska in televizijska dejavnost;        |
|                 |– Računalniško programiranje, svetovanje in  |
|                 |druge s tem povezane dejavnosti;             |
|                 |– Druge informacijske dejavnosti;            |
|                 |– Dejavnosti finančnih storitev, razen       |
|                 |zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih   |
|                 |skladov;                                     |
|                 |– Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in   |
|                 |pokojninskih skladov, razen obvezne socialne |
|                 |varnosti;                                    |
|                 |– Pomožne dejavnosti za finančne in          |
|                 |zavarovalniške storitve;                     |
|                 |– Poslovanje z nepremičninami;               |
|                 |– Pravne in računovodske dejavnosti;         |
|                 |– Dejavnosti uprav podjetij;                 |
|                 |– Arhitekturno in tehnično projektiranje;    |
|                 |tehnično preizkušanje in analiziranje;       |
|                 |– Oglaševanje in raziskovanje trga;          |
|                 |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti;    |
|                 |– Zaposlovalne dejavnosti;                   |
|                 |– Dejavnost potovalnih agencij;              |
|                 |– Varovanje in poizvedovalne dejavnosti;     |
|                 |– Pisarniške in poslovne storitvene          |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost javne uprave in obrambe;         |
|                 |– Izobraževanje;                             |
|                 |– Zdravstvo;                                 |
|                 |– Socialno varstvo brez nastanitve;          |
|                 |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske      |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev;      |
|                 |– Prirejanje iger na srečo;                  |
|                 |– Dejavnost članskih organizacij;            |
|                 |– Popravilo računalnikov in izdelkov za      |
|                 |široko rabo;                                 |
|                 |– Druge storitvene dejavnosti.               |
|                 |Na območju stanovanjske gradnje je dovoljeno |
|                 |opravljanje dejavnosti le v pritličju, v     |
|                 |zgornjih etažah pa ob soglasju večinskih     |
|                 |lastnikov.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,8.                                      |
|zazidanosti      |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Pravokotne, kvadratne ali druge tlorisne     |
|gabariti         |oblike. Možno je dodajati dodatne volumne.   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Največ do 5 nadstropij. Enostanovanjske in   |
|gabariti/etažnost|dvostanovanjske do K+P+1.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Enokapnica, dvokapnica, večkapnica, ravna  |
|kritina          |streha, z možnostjo kombiniranja z ostalimi  |
|                 |vrstami streh do največ 30% površine celotne |
|                 |strehe, dovoljena so strešna okna in ostali  |
|                 |strešni elementi osvetlitve mansarde.        |
|                 |– Kritina: barva se prilagaja prevladujoči   |
|                 |barvi obstoječih objektov.                   |
|                 |– Naklon: pri večstanovanjskih objektih 8°–  |
|                 |15°, izjemoma je dovoljeno odstopanja v      |
|                 |primeru prilagajanja sosednjim objektom.     |
|                 |Naklon streh enostanovanjskih stavb med 30°  |
|                 |in 40°.                                      |
|                 |– Kolenčni zid: pri večstanovanjskih objektih|
|                 |ga ni, pri enostanovanjskih in               |
|                 |dvostanovanjskih je največ 0,80 m. V primeru |
|                 |dozidav se lahko poenoti z višino kolenčnega |
|                 |zidu osnovnega objekta.                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Omet, kamen, les, steklo in fasadne obloge iz|
|                 |različnih materialov.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |Parcele so prosto oblikovane glede na        |
|parcele          |razpoložljiv prostor.                        |
|namenjene        |                                             |
|gradnji          |                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Razlike v višini terena se rešujejo s      |
|                 |travnatimi brežinami, opornimi zidovi, ki so |
|                 |lahko iz naravnega avtohtonega materiala ali |
|                 |betonski zaraščeni z zelenimi plezalkami,    |
|                 |višine do največ 1,5 m.                      |
|                 |– Ograje: niso dovoljene.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|6. DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Pri večstanovanjskih objektih mora biti    |
|                 |delež zelenih površin najmanj 20%.           |
|                 |– V sklopu zelene površine EUP RA 2/1 ob     |
|                 |dovozni cesti je možna izgradnja parkirišč   |
|                 |ali garažne hiše.                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.3 Staro mestno jedro
118. člen
(RA 3)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske,      |
|                 |dvostanovanjske, večstanovanjske,            |
|                 |stanovanjske stavbe za posebne namene,       |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: gostinske, upravne  |
|                 |in pisarniške, trgovske in druge stavbe za   |
|                 |storitvene dejavnosti, stavbe splošnega      |
|                 |družbenega pomena, kulturni spomeniki.       |
|                 |Gradnja stavb na kmetijskih (K2) in zelenih  |
|                 |površinah (ZD, ZP) ni dovoljena.             |
|                 |Na območju ostalih prometnih površin (PO) se |
|                 |uredijo parkirišča.                          |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih      |– objekti za lastne potrebe: samo garaže,    |
|in enostavnih    |drvarnice, ute in utrjene dovozne poti,      |
|objektov         |– ograje,                                    |
|                 |– objekti za oglaševanje.                    |
|                 |Enostavni objekti:                           |
|                 |– objekti za lastne potrebe: samo nadstrešek,|
|                 |podzemni rezervoar za utekočinjeni naftni    |
|                 |plin in nafto, zbiralnik za kapnico,         |
|                 |enoetažni pritlični objekt in utrjena        |
|                 |dvorišča,                                    |
|                 |– začasni objekti: samo odprti sezonski      |
|                 |gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokriti   |
|                 |prireditveni prostor, začasna tribuna,       |
|                 |– vadbeni objekti: samo kolesarska steza,    |
|                 |sprehajalna pot, trim steza.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |Novogradnje v zavarovanem jedru (Radeče –    |
|gradnje          |Trško jedro EŠD 23238) načeloma niso možne,  |
|                 |razen v primeru, ko je objekt porušen ali ga |
|                 |ni več možno gradbeno sanirati. Možni so     |
|                 |manjši prizidki, ki so nujni za              |
|                 |funkcioniranje objektov. Odstranitve so možne|
|                 |le izjemoma, kolikor s tem soglaša pristojni |
|                 |organ za varstvo kulturne dediščine.         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |– Trgovina na drobno, razen z motornimi      |
|dejavnosti       |vozili;                                      |
|                 |– Poštna in kurirska dejavnost;              |
|                 |– Dejavnost strežbe jedi in pijač;           |
|                 |– Dejavnosti v zvezi s filmi, video in       |
|                 |zvočnimi zapisi;                             |
|                 |– Radijska in televizijska dejavnost;        |
|                 |– Računalniško programiranje, svetovanje in  |
|                 |druge s tem povezane dejavnosti;             |
|                 |– Druge informacijske dejavnosti;            |
|                 |– Dejavnosti finančnih storitev, razen       |
|                 |zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih   |
|                 |skladov;                                     |
|                 |– Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in   |
|                 |pokojninskih skladov, razen obvezne socialne |
|                 |varnosti;                                    |
|                 |– Pomožne dejavnosti za finančne in          |
|                 |zavarovalniške storitve;                     |
|                 |– Poslovanje z nepremičninami;               |
|                 |– Pravne in računovodske dejavnosti;         |
|                 |– Dejavnosti uprav podjetij;                 |
|                 |– Arhitekturno in tehnično projektiranje;    |
|                 |tehnično preizkušanje in analiziranje;       |
|                 |– Oglaševanje in raziskovanje trga;          |
|                 |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti;    |
|                 |– Zaposlovalne dejavnosti;                   |
|                 |– Dejavnost potovalnih agencij;              |
|                 |– Varovanje in poizvedovalne dejavnosti;     |
|                 |– Pisarniške in poslovne storitvene          |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost javne uprave in obrambe;         |
|                 |– Izobraževanje;                             |
|                 |– Zdravstvo;                                 |
|                 |– Socialno varstvo brez nastanitve;          |
|                 |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske      |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev;      |
|                 |– Prirejanje iger na srečo;                  |
|                 |– Dejavnost članskih organizacij.            |
|                 |– Popravilo računalnikov in izdelkov za      |
|                 |široko rabo;                                 |
|                 |– Druge storitvene dejavnosti.               |
+---------------------------------------------------------------+
|2. LEGA OBJEKTOV                                               |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni       |Objekti za lastne potrebe ne smejo biti      |
|in enostavni     |locirani med glavno, ulično fasado objekta in|
|objekti          |Starograjsko ulico.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|3. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,8.                                      |
|zazidanosti      |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Ohranjajo se obstoječi tlorisni gabariti.    |
|gabariti         |Dovoljene so dozidave v skladu s             |
|                 |kulturnovarstvenimi usmeritvami.             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Ohranjajo se višinski gabariti obstoječih    |
|gabariti/etažnost|objektov. Višinski gabariti novih objektov in|
|                 |dozidav ne smejo presegati višine obstoječih |
|                 |objektov.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |Dvokapne in večkapne, naklona od 35–45°.     |
|kritina          |Kritine so opečne, rdeče barve.              |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Omet oziroma v skladu s kulturnovarstvenimi  |
|                 |usmeritvami.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|5. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |Ohranja se obstoječa parcelacija.            |
|parcele          |                                             |
|namenjene        |                                             |
|gradnji          |                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|6. DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Zavarovani del trga je potrebno ohraniti in|
|                 |obnoviti v prvotni podobi, tako da bo        |
|                 |ohranilo historično funkcijo, urbanistično-  |
|                 |tlorisno zasnovo ter vse tipološke           |
|                 |značilnosti gradnje.                         |
|                 |– Ohraniti in primerno obnoviti je treba vse |
|                 |zavarovane objekte.                          |
|                 |– Objekti, ki nimajo lastnosti dediščine, se |
|                 |morajo obravnavati kot sestavni del          |
|                 |zavarovane trške strukture – kot ambientalno |
|                 |vezno tkivo. Vsi posegi na teh objektih      |
|                 |morajo biti skladni z značajem zavarovanega  |
|                 |prostora (Radeče – Trško jedro EŠD 23238).   |
|                 |– Glede na srednjeveško zasnovano jedro je   |
|                 |pri vseh posegih v zemeljske plasti treba    |
|                 |obvezno omogočiti dostop pooblaščene osebe   |
|                 |pristojnega organa. Investitor mora najmanj  |
|                 |10 dni pred gradnjo ali drugimi posegi v     |
|                 |zemeljske plasti obvestiti pristojno območno |
|                 |enoto ZVKDS.                                 |
|                 |– Prostor med Savo, Sopoto in trškim jedrom  |
|                 |ostane nepozidan. Parkovne in druge zelene   |
|                 |površine: hortikulturno urejene, dovoljena je|
|                 |postavitev urbane opreme, ureditev otroških  |
|                 |igrišč, pešpoti, ipd.                        |
|                 |– Pešpoti: tlakovane ali peščene.            |
|                 |– Obrežje reke Save: dovoljena je ureditev   |
|                 |pešpoti, dostopov do vode, lesenih privezov  |
|                 |za čolne.                                    |
|                 |– Ograje: dovoljene so le kovanoželezne, živa|
|                 |meja, kamnite.                               |
|                 |– Parkirišča se izvedejo s travnatimi        |
|                 |ploščami.                                    |
|                 |– Za posege na poplavno območje je treba     |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4       |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.4 Center naselja
119. člen
(RA 4)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Stanovanjske stavbe: enostanovanjske,      |
|                 |dvostanovanjske stavbe (samo samostoječe hiše|
|                 |in vile), večstanovanjske stavbe.            |
|                 |– Nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe,   |
|                 |upravne in pisarniške stavbe, trgovske in    |
|                 |druge stavbe za storitvene dejavnosti,       |
|                 |garažne stavbe (samo garaže), stavbe         |
|                 |splošnega družbenega pomena.                 |
|                 |Ob in na prometnih površinah (PC in PO) je   |
|                 |možna ureditev parkirišč, avtobusnih         |
|                 |postajališč, obračališč itd.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih in   |– objekti za lastne potrebe (dovoljeni le ob |
|enostavnih       |eno- in dvostanovanjskih stavbah): samo      |
|objektov         |garaže, drvarnice, ute, bazen, utrjene       |
|                 |dovozne poti,                                |
|                 |– objekti za oglaševanje.                    |
|                 |Enostavni objekti:                           |
|                 |– objekti za lastne potrebe: samo nadstreški |
|                 |ter utrjena dvorišča,                        |
|                 |– začasni objekti: samo odprti sezonski      |
|                 |gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokriti   |
|                 |prireditveni prostor, začasna tribuna.       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |– Trgovina na drobno, razen z motornimi      |
|dejavnosti       |vozili;                                      |
|                 |– Poštna in kurirska dejavnost;              |
|                 |– Dejavnost strežbe jedi in pijač;           |
|                 |– Dejavnosti v zvezi s filmi, video in       |
|                 |zvočnimi zapisi;                             |
|                 |– Radijska in televizijska dejavnost;        |
|                 |– Računalniško programiranje, svetovanje in  |
|                 |druge s tem povezane dejavnosti;             |
|                 |– Druge informacijske dejavnosti;            |
|                 |– Dejavnosti finančnih storitev, razen       |
|                 |zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih   |
|                 |skladov;                                     |
|                 |– Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in   |
|                 |pokojninskih skladov, razen obvezne socialne |
|                 |varnosti;                                    |
|                 |– Pomožne dejavnosti za finančne in          |
|                 |zavarovalniške storitve;                     |
|                 |– Poslovanje z nepremičninami;               |
|                 |– Pravne in računovodske dejavnosti;         |
|                 |– Dejavnosti uprav podjetij;                 |
|                 |– Arhitekturno in tehnično projektiranje;    |
|                 |tehnično preizkušanje in analiziranje;       |
|                 |– Oglaševanje in raziskovanje trga;          |
|                 |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti;    |
|                 |– Zaposlovalne dejavnosti;                   |
|                 |– Dejavnost potovalnih agencij;              |
|                 |– Varovanje in poizvedovalne dejavnosti;     |
|                 |– Pisarniške in poslovne storitvene          |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost javne uprave in obrambe;         |
|                 |– Izobraževanje;                             |
|                 |– Zdravstvo;                                 |
|                 |– Socialno varstvo brez nastanitve;          |
|                 |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske      |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev;      |
|                 |– Prirejanje iger na srečo;                  |
|                 |– Dejavnost članskih organizacij;            |
|                 |– Popravilo računalnikov in izdelkov za      |
|                 |široko rabo;                                 |
|                 |– Druge storitvene dejavnosti.               |
+---------------------------------------------------------------+
|2. LEGA OBJEKTOV                                               |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni       |Postavitev objektov za lastne potrebe je     |
|in enostavni     |severno od regionalne ceste dovoljena le, med|
|objekti          |glavno fasado objektov in cesto.             |
+---------------------------------------------------------------+
|3. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,8.                                      |
|zazidanosti      |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Pravokotne, kvadratne ali druge tlorisne     |
|gabariti         |oblike. Možno je dodajati dodatne volumne.   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Višina objekta se prilagaja sosednjim        |
|gabariti/etažnost|objektom, s tem da mora biti nižja od        |
|                 |dominant in hierarhično (funkcionalno)       |
|                 |pomembnejših objektov.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|4. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Streha: prilagaja se sosednjim objektom, z |
|kritina          |možnostjo kombiniranja z ostalimi vrstami    |
|                 |streh do 30% površine celotne strehe.        |
|                 |Dovoljene so frčade, strešna okna in ostali  |
|                 |strešni elementi osvetlitve mansarde.        |
|                 |– Kritina: barva se prilagaja prevladujoči   |
|                 |barvi obstoječih objektov v enoti urejanja.  |
|                 |– Naklon: 30°–45°. V primeru prilagajanja    |
|                 |sosednjim objektom je izjemoma dovoljeno     |
|                 |odstopanje.                                  |
|                 |– Kolenčni zid: do 1 m, lahko je višji       |
|                 |kolikor se skrije pod napuščem strehe ali se |
|                 |le delno vizualno poudari kot arhitektonski  |
|                 |oblikovni element fasade.                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Omet, kamen, les, steklo in fasadne obloge iz|
|                 |različnih materialov.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|5. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |Parcelacija: parcele so prosto oblikovane    |
|parcele          |glede na razpoložljiv prostor.               |
|namenjene        |                                             |
|gradnji          |                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|6. DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Obrežje Sopote: varuje se nepozidan zeleni |
|                 |obrežni pas in obvodna vegetacija, ohranjajo |
|                 |se obstoječe ureditve in se nadaljujejo      |
|                 |gorvodno.                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.5 Šolsko-rekreacijski kompleks
120. člen
(RA 5)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |Na stanovanjskih površinah (SS) je možna     |
|                 |gradnja:                                     |
|                 |– Stanovanjskih stavb: enostanovanjske in    |
|                 |dvostanovanjske stavbe (samo samostoječe     |
|                 |hiše, vile in atrijske hiše) in              |
|                 |– Otroških in drugih javnih igrišč.          |
|                 |Na območju centralnih dejavnosti (CD) je     |
|                 |možna le gradnja nestanovanjskih stavb:      |
|                 |– Gostinskih stavb,                          |
|                 |– Upravnih in pisarniških stavb,             |
|                 |– Trgovskih stavb (vse, razen nakupovalnih   |
|                 |centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic).|
|                 |– Stavbe za promet in stavbe za izvajanje    |
|                 |elektronskih komunikacij (samo garaže,       |
|                 |pokrita parkirišča in kolesarnice),          |
|                 |– Stavb splošnega družbenega pomena.         |
|                 |Na območju zelenih površin (ZS) je možna le  |
|                 |gradnja objektov za šport, rekreacijo in     |
|                 |drugih objektov za prosti čas ter postavitev |
|                 |cirkusa.                                     |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih in   |– objekti za lastne potrebe (samo garaža,    |
|enostavnih       |drvarnica, enoetažna pritlična lopa, uta,    |
|objektov         |utrjene dovozne poti, bazen),                |
|                 |– ograje.                                    |
|                 |Enostavni objekti:                           |
|                 |– objekti za lastne potrebe (samo zbiralnik  |
|                 |za kapnico, nadstreški ter utrjena dvorišča),|
|                 |– vadbeni objekti namenjeni športu in        |
|                 |rekreaciji na prostem,                       |
|                 |– začasni objekti.                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |Na območju centralnih dejavnosti je možno    |
|dejavnosti       |opravljati dejavnosti:                       |
|                 |– Trgovina na drobno, razen z motornimi      |
|                 |vozili;                                      |
|                 |– Dejavnost strežbe jedi in pijač;           |
|                 |– Dejavnosti v zvezi s filmi, video in       |
|                 |zvočnimi zapisi;                             |
|                 |– Računalniško programiranje, svetovanje in  |
|                 |druge s tem povezane dejavnosti;             |
|                 |– Druge informacijske dejavnosti;            |
|                 |– Izobraževanje;                             |
|                 |– Zdravstvo;                                 |
|                 |– Kulturne, razvedrilne in rekreacijske      |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev;      |
|                 |– Dejavnost članskih organizacij.            |
|                 |Na območju stanovanjske gradnje je dopustno  |
|                 |opravljanje vseh nemotečih dejavnosti le kot |
|                 |samozaposlitev na domu in pod pogoji         |
|                 |navedenih v EUP Enostanovanjska gradnja v    |
|                 |naselju Radeče.                              |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |– na območju centralnih dejavnosti: do 0,9,  |
|zazidanosti      |– na območju stanovanjskih površin: do 0,6.  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Na območju centralnih dejavnosti se tlorisni |
|gabariti         |gabarit prilagaja potrebam dejavnosti. Na    |
|                 |območju stanovanjskih površin: v osnovi      |
|                 |podolgovate ali kvadratne tlorisne oblike.   |
|                 |Možno je dodajati dodatne volumne.           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Višinski gabarit se pri šolskem kompleksu    |
|gabariti/etažnost|prilagaja višini obstoječih objektov. Na     |
|                 |površini centralnih dejavnosti ob tenis      |
|                 |igrišču je največ K+P+M, lahko je le kletni  |
|                 |objekt z ravno zeleno streho.                |
|                 |Na območju stanovanja je največ K+P+1+M, s   |
|                 |tem da je klet na ravnem terenu največ 0,6 m |
|                 |nad koto najvišjega okoliškega terena ali v  |
|                 |celoti vkopana. Na strmem terenu je klet v   |
|                 |celoti ali delno vkopana. Etažnost stavb je v|
|                 |tem primeru je največ K+P+M. Kolenčni zid do |
|                 |1,00 m, lahko je višji, kolikor se skrije pod|
|                 |napuščem strehe, ali se le delno vizualno    |
|                 |poudari kot arhitektonski oblikovni element  |
|                 |fasade.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Streha na območju stanovanjskih površin se |
|kritina          |prilagaja obstoječim objektom, z možnostjo   |
|                 |kombiniranja z ostalimi vrstami streh, do max|
|                 |30% površine celotne strehe. Dovoljene so    |
|                 |frčade, strešna okna in ostali strešni       |
|                 |elementi osvetlitve mansarde. Kritina in     |
|                 |naklon strehe se prilagaja barvi in naklonu  |
|                 |obstoječih objektov.                         |
|                 |– Streha na območju centralnih dejavnosti    |
|                 |južno od stadiona je ravna (možna zelena     |
|                 |streha), enokapna ali večkapna. Kritina je   |
|                 |temne barve. Naklon strehe je pri eno in     |
|                 |večkapnih strehah od 30°–40°.                |
|                 |– Streha na območju centralnih dejavnosti pri|
|                 |šolskem kompleksu je ravna ali se prilagaja  |
|                 |obstoječim streham, kritina in naklon        |
|                 |poševnih streh se prilagaja barvi in naklonu |
|                 |strehe obstoječih objektov.                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Na območju centralnih dejavnosti pri šolskem |
|                 |kompleksu je omet ali druga vrsta materiala, |
|                 |pod pogojem, da se kombinirata največ dva    |
|                 |materiala.                                   |
|                 |Na območju stanovanjskih površin: omet,      |
|                 |kamen, les, steklo.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |Parcelacija: parcele so prosto oblikovane,   |
|parcele          |glede na razpoložljiv prostor.               |
|namenjene        |Na stanovanjskem območju je minimalna        |
|gradnji          |površina parcele, namenjene gradnji 600 m2.  |
+---------------------------------------------------------------+
|5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Ograja: dovoljena je le živa meja, kovinska|
|                 |transparentna.                               |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.6 Pokopališče
121. člen
(RA 6)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |Na območju centralnih dejavnosti je možna    |
|                 |gradnja:                                     |
|                 |– drugih nestanovanjskih stavb (samo stavb za|
|                 |opravljanje verskih obredov in pokopaliških  |
|                 |stavb),                                      |
|                 |– trgovskih in drugih stavb za storitvene    |
|                 |dejavnosti (samo cvetličarna ali prodajalna s|
|                 |programom, vezanim na pokopališko dejavnost).|
|                 |Na območju zelenih površin je možna          |
|                 |umestitev:                                   |
|                 |– drugih gradbeno inženirskih objektov (samo |
|                 |pokopališča).                                |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih in   |– ograje.                                    |
|enostavnih       |Enostavni objekti:                           |
|objektov         |– nadstrešek.                                |
|                 |Na območju KD Radeče – pokopališče (EŠD      |
|                 |26334) ni dovoljena postavitev enostavnih in |
|                 |nezahtevnih objektov ter infrastrukturnih    |
|                 |elementov (elektro in telefonske omarice,    |
|                 |hidranti itd.), razen spominskih obeležij in |
|                 |objektov, ki so namenjeni potrebam in        |
|                 |prezentaciji dediščine oziroma pokopališča.  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste gradenj    |Obstoječi stanovanjski objekti na območju    |
|                 |zelenih površin, kjer je predvidena širitev  |
|                 |pokopališča se lahko le rušijo, vzdržujejo in|
|                 |rekonstruirajo, brez povečanja gabaritov.    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |– Verska in pokopališka dejavnost.           |
|dejavnosti       |Na območju centralnih dejavnosti je dopustna |
|                 |tudi dejavnost:                              |
|                 |– Trgovina na drobno, razen z motornimi      |
|                 |vozili (samo trgovina na drobno v            |
|                 |cvetličarnah).                               |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Tlorisni gabarit se prilagaja potrebam       |
|gabariti         |dejavnosti.                                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Pritlični objekt.                            |
|gabariti/etažnost|                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Streha: dovoljene so vse oblike streh.     |
|kritina          |– Kritina: opečno rdeča, temno siva, temno   |
|                 |rjava, pod pogojem, da je na celotnem območju|
|                 |oziroma objektu le ena barva.                |
|                 |– Naklon: do 30°.                            |
|                 |– Kolenčni zid: največ 0,80 m.               |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Omet ali naravni avtohtoni materiali, v      |
|                 |kombinaciji s steklom.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |Parcele so prosto oblikovane, glede na       |
|parcele          |razpoložljiv prostor.                        |
|namenjene        |                                             |
|gradnji          |                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Razlike v višini terena: rešujejo se s     |
|                 |travnatimi brežinami ali kamnitimi opornimi  |
|                 |zidovi.                                      |
|                 |– Pešpoti: tlakovane, peščene.               |
|                 |– Parkirišča: travnate plošče, asfaltirana,  |
|                 |tlakovana.                                   |
|                 |– Ograja: dovoljena je le kovano železna     |
|                 |in/ali živa meja.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|6. DRUGI POGOJI                                                |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Komunalni in infrastrukturni vodi naj se   |
|                 |izogibajo območja pokopališča. Varuje se     |
|                 |avtentična lokacija pokopališča, materialna  |
|                 |substanca ter fizična pojavnost pokopališča  |
|                 |ter vedute nanj.                             |
|                 |– Posegi na memorialni dediščini Radeče-     |
|                 |pokopališče (EŠD 26334) so dovoljeni po      |
|                 |pogojih in ob soglasju pristojnega organa s  |
|                 |področja varovanja kulturne dediščine.       |
|                 |– Zavarovani del pokopališča je potrebno     |
|                 |vzdrževati in ohranjati.                     |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.7 Zelene površine
122. člen
(RA 7/1, RA 7/2)
(1) Dovoljene so: hortilkulturne parkovne ureditve, ureditve pešpoti, kolesarskih stez, otroških igrišč, postavitve urbane opreme in parkovnih ut.
(2) Razlike v višini terena: rešujejo se s travnatimi brežinami ali opornimi zidovi iz avtohtonih naravnih materialov, betonski prekrit z zelenimi plezalkami, višine do največ 1,5 m.
(3) Pešpoti in kolesarske steze so lahko tlakovane ali peščene ter ob cesti asfaltirane.
(4) Parkovne ute so lahko lesene ali kovinske, višine do 3,00 m do kapne lege.
(5) Izjeme: RA 7/1:
– Nunsko pokopališče (Radeče-Staro nunsko pokopališče EŠD 26333) se uredi pod pogoji in ob soglasju pristojnega organa s področja varovanja kulturne dediščine. Potrebno je ohranjati izvorni videz nunskega pokopališča z obodom iz iglavcev.
3.2.8 Poslovno območje
123. člen
(RA 8/1, RA 8/2, RA 8/3)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |Na območju centralnih dejavnosti (C, CU) je  |
|                 |možna gradnja:                               |
|                 |– Nestanovanjskih stavb: gostinske stavbe,   |
|                 |upravne in pisarniške stavbe, trgovske in    |
|                 |druge stavbe za storitvene dejavnosti,       |
|                 |garažne stavbe, stavbe splošnega družbenega  |
|                 |pomena.                                      |
|                 |– V enoti urejanja RA 8/3 je možna tudi      |
|                 |gradnja stanovanjskih stavb, vendar le kot   |
|                 |nadomestitev obstoječih stanovanjskih        |
|                 |objektov.                                    |
|                 |Na in ob prometnih površinah (PO in PC) je   |
|                 |možna le ureditev počivališč, parkirišč,     |
|                 |avtobusnih in železniških postajališč,       |
|                 |obračališč ipd.).                            |
|                 |Gradnja stavb na območju zelenih površin (ZD)|
|                 |ni dovoljena.                                |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih in   |– objekti za lastne potrebe;                 |
|enostavnih       |– ograje.                                    |
|objektov         |Enostavni objekti:                           |
|                 |– objekti za lastne potrebe;                 |
|                 |– vadbeni objekti (samo igrišče za šport in  |
|                 |rekreacijo na prostem);                      |
|                 |– začasni objekti.                           |
|                 |Objekte za lastne potrebe je dovoljeno       |
|                 |umeščati le na območju centralnih dejavnosti.|
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |– Trgovina na drobno, razen z motornimi      |
|dejavnosti       |vozili;                                      |
|                 |– Kopenski promet; cevovodni transport;      |
|                 |– Skladiščenje in spremljajoče prometne      |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Gostinstvo;                                |
|                 |– Računalniško programiranje, svetovanje in  |
|                 |druge s tem povezane dejavnosti;             |
|                 |– Druge informacijske dejavnosti;            |
|                 |– Dejavnosti finančnih storitev, razen       |
|                 |zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih   |
|                 |skladov;                                     |
|                 |– Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in   |
|                 |pokojninskih skladov, razen obvezne socialne |
|                 |varnosti;                                    |
|                 |– Pomožne dejavnosti za finančne in          |
|                 |zavarovalniške storitve;                     |
|                 |– Poslovanje z nepremičninami;               |
|                 |– Pravne in računovodske dejavnosti;         |
|                 |– Dejavnosti uprav podjetij;                 |
|                 |– Arhitekturno in tehnično projektiranje;    |
|                 |tehnično preizkušanje in analiziranje;       |
|                 |– Oglaševanje in raziskovanje trga;          |
|                 |– Druge strokovne in tehnične dejavnosti;    |
|                 |– Dajanje v najem in zakup;                  |
|                 |– Dejavnost potovalnih agencij;              |
|                 |– Varovanje in poizvedovalne dejavnosti;     |
|                 |– Dejavnost oskrbe stavb in okolice;         |
|                 |– Pisarniške in poslovne storitvene          |
|                 |dejavnosti;                                  |
|                 |– Dejavnost javne uprave in obrambe;         |
|                 |– Druge dejavnosti.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |do 0,8                                       |
|zazidanosti      |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Tlorisni gabariti se prilagajajo potrebam    |
|gabariti         |dejavnosti.                                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Največ enonadstropni z mansardo, lahko       |
|gabariti/etažnost|podkleteni.                                  |
|                 |– V RA 8/3 je pri objektih, ki se nadomeščajo|
|                 |z novimi višina stavbe enaka višini stavbe,  |
|                 |ki se nadomešča.                             |
|                 |– V RA 8/2, na križišču ob vstopu v naselje  |
|                 |Radeče je dovoljena višina do P+4 z možnostjo|
|                 |podkletitve, s tem, da je klet v celoti      |
|                 |vkopana v teren.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Streha: enokapnica, dvokapnica in          |
|kritina          |večkapnica z možnostjo kombiniranja z        |
|                 |ostalimi vrstami streh do največ 30% površine|
|                 |celotne strehe. Dovoljene so frčade, strešna |
|                 |okna in ostali strešni elementi osvetlitve   |
|                 |mansarde, odstopanja so dovoljena pri        |
|                 |prometnih objektih, npr. železniška ali      |
|                 |avtobusna postaja. V RA 8/2 je dovoljena tudi|
|                 |ravna streha.                                |
|                 |– Naklon: 30°–45°, izjemoma je dovoljeno     |
|                 |odstopanje pri prometnih objektih (avtobusna |
|                 |ali železniška postaja ipd.).                |
|                 |– Kolenčni zid: max 1,00 m, lahko je višji   |
|                 |kolikor se skrije pod napuščem strehe, ali se|
|                 |le delno vizualno poudari kot arhitektonski  |
|                 |oblikovni element fasade.                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade           |Omet z možnostjo kombiniranja z naravnimi    |
|                 |avtohtonimi materiali in steklom.            |
|                 |V RA 8/2, na križišču v vstopu v naselje     |
|                 |Radeče, so dovoljeni tudi drugi materiali.   |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |Parcelacija: parcele so prosto oblikovane    |
|parcele          |glede na razpoložljiv prostor.               |
|namenjene        |                                             |
|gradnji          |                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV                                   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Ograje: dovoljena je le živa meja, kovinska|
|                 |transparentna.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|6. IZJEME                                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
|RA 8/1           |– Na tem območju je znotraj ostalih prometnih|
|                 |površin (PO) možna gradnja stavb za promet in|
|                 |stavb za izvajanje elektronskih komunikacij  |
|                 |(stavbe na železniških in avtobusnih postajah|
|                 |itd.).                                       |
|                 |– Varuje se nepozidan obrežni zeleni pas in  |
|                 |obvodna vegetacija.                          |
|                 |– Za posege na poplavno območje je treba     |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4       |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|RA 8/2           |– Rešitve za ureditev lokacije na vstopu v   |
|                 |mesto, na severni strani stare vstopne ceste |
|                 |se dobijo z arhitekturno-urbanističnim       |
|                 |natečajem ali urbanistično delavnico.        |
+-----------------+---------------------------------------------+
|RA 8/3           |– Pri starem mostu se pozidava na levem bregu|
|                 |reke Save lahko poruši in prostor nameni za  |
|                 |prometne ureditve (parkirišča, razširitev    |
|                 |ceste, tretja razvojna os ipd.).             |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.9 Proizvodno-poslovno območje
124. člen
(RA 9/1, RA 9/2, RA 9/3, RA 9/4)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Nestanovanjske stavbe: gostilne,           |
|                 |restavracije in točilnice, druge upravne in  |
|                 |pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe  |
|                 |za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in|
|                 |stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,|
|                 |industrijske stavbe in skladišča.            |
|                 |– Gradbeno inženirski objekti: Kompleksni    |
|                 |industrijski objekti (samo energetski        |
|                 |objekti).                                    |
|                 |Na zelenih površinah (ZD) gradnja stavb ni   |
|                 |dovoljena.                                   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste            |Nezahtevni objekti:                          |
|nezahtevnih      |– objekti za lastne potrebe (samo garaže,    |
|in enostavnih    |enoetažne pritlične lope, utrjene dovozne    |
|objektov         |poti);                                       |
|                 |– ograje.                                    |
|                 |Enostavni objekti:                           |
|                 |– objekti za lastne potrebe (nadstreški,     |
|                 |enoetažni pritlični objekt, utrjena          |
|                 |dvorišča);                                   |
|                 |– začasni objekti.                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |– Predelovalne dejavnosti,                   |
|dejavnosti       |– Oskrba z električno energijo, plinom in    |
|                 |paro;                                        |
|                 |– Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in     |
|                 |odpadki, saniranje okolja;                   |
|                 |– Gradbeništvo;                              |
|                 |– Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih|
|                 |vozil;                                       |
|                 |– Promet in skladiščenje;                    |
|                 |– Dejavnost strežbe jedi in pijač;           |
|                 |– Informacijske in komunikacijske dejavnosti;|
|                 |– Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;     |
|                 |– ter ostale dopolnilne dejavnosti, ki se    |
|                 |navezujejo na osnovno dejavnost in so        |
|                 |potrebne za funkcioniranje posameznega       |
|                 |kompleksa.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Faktor           |– Faktor zazidanosti: max 0,8.               |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Se prilagajajo potrebam dejavnosti.          |
|gabariti         |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Se prilagajajo potrebam dejavnosti.          |
|gabariti/etažnost|                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|3. OBLIKOVNI POGOJI                                            |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe in        |– Streha: dovoljene so vse oblike streh.     |
|kritina          |– Naklon: prilagaja se obliki strehe.        |
|                 |– Kolenčni zid: max 1,5 m.                   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Fasade stavb     |Svobodno oblikovane.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Velikost         |– Parcelacija: parcele so prosto oblikovane  |
|parcele          |glede na razpoložljiv prostor.               |
|namenjene        |                                             |
|gradnji          |                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– Ograja: dovoljena je le živa meja, kovinska|
|                 |transparentna.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|7. IZJEME                                                      |
+-----------------+---------------------------------------------+
| RA 9/2          |– Na območju zelenih površin (ZD) gradnja    |
|                 |stavb ni dovoljena.                          |
|                 |– Za posege na poplavno območje je treba     |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4       |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|RA 9/4           |– Za posege na poplavnih območjih je treba   |
|                 |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4       |
|                 |Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|                 |člen Zaščita pred poplavami.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.10 Okoljska infrastruktura
125. člen
(RA 10)
+---------------------------------------------------------------+
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Vrste objektov   |– Gradbeno inženirski objekti: drugi gradbeni|
|                 |inženirski objekti.                          |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Dopustne         |Vrste dejavnosti: Oskrba z vodo, ravnanje z  |
|dejavnosti       |odplakami in odpadki, saniranje okolja.      |
+---------------------------------------------------------------+
|2. VELIKOST OBJEKTOV                                           |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni         |Obstoječe.                                   |
|gabariti         |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Višinski         |Obstoječe.                                   |
|gabariti/etažnost|                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
3.2.11 Usmeritve za izdelavo OPPN
126. člen
(RA 11/1 – RA 11/13)
Na območju predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja, za katera se pripravi OPPN ter spodaj navedene usmeritve.
+-------+------------+------------------------------------------+
| EUP – |   NAZIV    |        USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN        |
| OPPN  |            |                                          |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA11/1 |            |S pozidavo je potrebno ustvariti: fasado  |
|       |Območje ob  |mesta proti Savi, peš povezavo med novo   |
|       |Savi        |pozidavo in centrom naselja ter obvodnim  |
|       |            |prostorom reke Save.                      |
|       |            |Za posege na poplavno območje je treba    |
|       |            |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4    |
|       |            |Varstvo pred naravnimi in drugimi         |
|       |            |nesrečami, člen Zaščita pred poplavami.   |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Obrežje     |Upoštevati je treba skupne pogoje iz člena|
|11/2   |reke Save   |»Podrobnejše varstvene usmeritve za posege|
|       |            |na EPO Sava«.                             |
|       |            |Površine za piknike, igre na travi,       |
|       |            |športne aktivnosti ipd. so lahko          |
|       |            |zatravljene ali/in tlakovane in iz        |
|       |            |naravnih materialov temnejših tonov       |
|       |            |(prodniki, pesek, sekanci, les ...).      |
|       |            |Obrežni pasovi vegetacije se ohranjajo. Na|
|       |            |delih kjer je ni se brežine zasadijo z    |
|       |            |avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi       |
|       |            |vrstami.                                  |
|       |            |Omogočati je treba nemoten dostop         |
|       |            |mehanizacije in transportnih sredstev za  |
|       |            |vzdrževanje brežine Save.                 |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Prenova     |Do izdelave OPPN so dovoljena le          |
|11/3   |centra      |vzdrževalna dela, rekonstrukcije,         |
|       |naselja –   |spremembe namembnosti in odstranitve      |
|       |vzhod       |objektov.                                 |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Prenova     |Komunikacija iz glavne mestne ulice naj se|
|11/4   |centra      |nadaljuje s peš potjo in stopnicami do    |
|       |naselja –   |šolskega kompleksa. Ohranja naj se veduta |
|       |zahod       |na šolski kompleks oziroma vstop v staro  |
|       |            |mestno jedro.                             |
|       |            |Predlaga se ureditev zelene brežine pod   |
|       |            |šolskim kompleksom (v bodočnosti opustitev|
|       |            |in porušitev obstoječih objektov).        |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Stanovanjska|Nadaljuje naj se obvodni zeleni pas in    |
|11/5   |gradnja     |ureditve ob potoku poenotiti z obstoječimi|
|       |center      |v spodnjem delu vodotoka.                 |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |OPPN        |Dovoli se opravljanje obstoječe           |
|11/6   |Stealum     |dejavnosti. Izdelava OPPN je potrebna v   |
|       |            |primeru umestitve novih dejavnosti. Do    |
|       |            |izdelave OPPN so dovoljene tudi dozidave  |
|       |            |in nadzidave obstoječih objektov, vendar  |
|       |            |samo za potrebe obstoječe dejavnosti.     |
|       |            |Nadaljuje naj se obvodni zeleni pas in    |
|       |            |ureditve ob potoku poenoti z obstoječimi v|
|       |            |spodnjem delu vodotoka.                   |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     | OPPN       |Dovoli se opravljanje obstoječe           |
|11/7   |Metalles    |dejavnosti. Izdelava OPPN je potrebna v   |
|       |            |primeru umestitve novih dejavnosti Do     |
|       |            |izdelave OPPN so dovoljene tudi dozidave  |
|       |            |in nadzidave obstoječih objektov, vendar  |
|       |            |samo za potrebe obstoječe dejavnosti.     |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Stanovanjsko|Nova pozidava ne sme vizualno izstopati iz|
|11/8   |območje     |krajinske slike mesta.                    |
|       |Dobrava     |                                          |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     | Kompleks   |OPPN se izdela za celovito prenovo        |
|11/9   |dvorec Dvor |kompleksa kulturnega spomenika Radeče –   |
|       |s parkom    |dvorec Dvor s parkom (EŠD 25965). Do      |
|       |            |izdelave OPPN je na območju dovoljeno     |
|       |            |opravljanje obstoječih dejavnosti.        |
|       |            |Pri celoviti obnovi dvorca Dvor se izdela |
|       |            |posnetek obstoječega stanja ter raziskave |
|       |            |zunanjščine in notranjščine. Na območju KD|
|       |            |Radeče – dvorec Dvor s parkom je možna    |
|       |            |izključno vzpostavitev takih objektov, ki |
|       |            |bodo podpirali kulturno-turistično        |
|       |            |dejavnost in bodo usklajeni s pristojnim  |
|       |            |organom s področja varovanja kulturne     |
|       |            |dediščine. Funkcije območja bodo          |
|       |            |definirane v konzervatorskem načrtu in    |
|       |            |vključene v OPPN.                         |
|       |            |Pri vseh posegih v zemeljske plasti se    |
|       |            |izvaja arheološko dokumentiranje ob       |
|       |            |gradnji, ki ga zagotovi investitor.       |
|       |            |V območju parka ni dovoljeno načrtovati   |
|       |            |novih infrastrukturnih objektov. V parku  |
|       |            |se ohranja historična zasnova poti,       |
|       |            |obstoječa drevnina in vizure v odprti     |
|       |            |krajini.                                  |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Pokopališče |Ohranja naj    se obcestni gozdni rob.    |
|11/10  |            |Parkirišča se predvidijo v dolini ob      |
|       |            |bencinskem servisu.                       |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Stanovanjsko|Višinske gabarite naj se poenoti z        |
|11/11  |območje     |obstoječo pozidavo.                       |
|       |Njivice 1   |                                          |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Stanovanjsko|Višinske gabarite naj se poenoti z        |
|11/12  |območje     |obstoječo pozidavo.                       |
|       |Njivice 2   |                                          |
+-------+------------+------------------------------------------+
|RA     |Proizvodno- |– Za posege na poplavno območje je treba  |
|11/13  |poslovno    |upoštevati usmeritve iz poglavja 2.4.4    |
|       |območje     |Varstvo pred naravnimi in drugimi         |
|       |Njivice     |nesrečami, člen Zaščita pred poplavami.   |
|       |            |– Pri umeščanju proizvodnih dejavnosti se |
|       |            |v smeri proti obstoječim stanovanjskim    |
|       |            |objektom ne umešča manipulativnih površin |
|       |            |in hrupnih dejavnosti.                    |
+-------+------------+------------------------------------------+
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127. člen
(varstvena območja dediščine)
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe 70.–77. člena tega odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Radeče (ZVKDS OE Celje, februar 2008), se hranijo na sedežu Občine Radeče in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje.
128. člen
(veljavnost oziroma delna razveljavitev prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka v celoti ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Radeče in dela kolektorja (Uradni list SRS, št. 44/88);
– Odlok o lokacijskem načrtu za plinovod M4 za Posavje in Dolenjsko, odsek Sevnica–Radeče, na območju Občine Laško (Uradni list SRS, št. 29/89);
– Odlok o lokacijskem načrtu hidroelektrarne Boštanj (Uradni list RS, št. 19/90, 110/02, 59/03);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno trgovski center v Radečah (Uradni list RS, št. 86/09);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovni objekt na Njivicah v Radečah (Uradni list RS, št. 102/09).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka se delno razveljavijo:
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje KS 6 in KS 6/1 Njivice v Radečah (Uradni list RS, št. 81/97). Razveljavi se celotni del območja KS 6.
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje Stari Dvor–Jagnjenica–Papirnica Radeče (Uradni list RS, št. 29/91). Akt se razveljavi na območju parcelnih številk oziroma delih parcelnih številk: 566/2, 568/5, 179/2, 179/3, 569/3, 568/4, 179/1, 179/4, 570/5, 30/7, 36/1, 36/3, 37/5, 37/4, 37/2, 37/3, 37/1, 1132/12, 607/2, del 607/1, 609, 608, 611/1, 610, 611/3, 611/2, 612, 1162/8, vse k.o. Njivice.
– Odlok o lokacijskem načrtu za območje hidroelektrarne Vrhovo (Uradni list SRS, št. 35/87). Akt se razveljavi na delih parcelnih številk: 566/2, 568/5, 179/2, 179/3, 569/3, 568/4, 179/1, 179/4, 570/5, 570/3 vse k.o. Radeče.
– Odlok o ureditvenem načrtu za mestno središče v Radečah (Uradni list RS, št. 66/93, 111/06, 66/08, 86/09). Akt se razveljavi na celotnem območju, razen v delu za katerega je sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za mestno središče v Radečah (Uradni list RS, št. 86/09), ki se nanaša na zemljišča s parcelno številko: 175, 174/1, 174/94, 174/92 in na dele parcel 174/93, 566/2, 174/75, vse k.o. Radeče.
129. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji planski in izvedbeni akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Radeče (Uradni list RS, št. 80/01).
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško za Občino Radeče (Uradni list RS, št. 80/01, 70/06, 54/10).
– Odlok o zazidalnem načrtu za Kolenov Graben v Radečah (Uradni list SRS, št. 10/77).
– Odlok o ureditvenem načrtu za novo pokopališče in bencinski servis v Radečah (Uradni list RS, št. 53/92).
– Odlok o lokacijskem načrtu za RTP 110/20 kV Radeče in priključni DV 110 kV in 20 kV (Uradni list RS, št. 61/02).
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje KS 9 Dobrava v Radečah (Uradni list RS, št. 81/97, 70/06).
– Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno območje proizvodne in servisne dejavnosti Njivice pri Radečah-pr 5 (Uradni list RS, št. 42/86).
130. člen
(dokončanje postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja)
Ne glede na določbo prejšnjega člena se gradbeno dovoljenje lahko izda na podlagi dosedanjih veljavnih aktov, če je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred začetkom veljavnosti tega OPN ali je pogodba o izdelavi PGD podpisana pred začetkom veljavnosti tega OPN.
131. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-7/2011
Radeče, dne 26. oktobra 2011
Župan
Občine Radeče
Matjaž Han l.r.