Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. in 43/11 – ZKZ-C) ter 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1 in 110/09) je Občinski svet Občine Radeče na 9. redni seji dne 1. 9. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del stanovanjskega območja Dobrava v Občini Radeče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Radeče (Uradni list RS, št. 80/01) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del stanovanjskega območja Dobrava v Občini Radeče (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(sestavni deli OPPN)
A) ODLOK
B) TEKSTUALNI DEL OPPN
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
C) GRAFIČNI NAČRTI
D) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
E) PRILOGE OPPN
E1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
E2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
E3 Strokovne podlage
E4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
E5 Obrazložitev in utemeljitev
E6 Povzetek za javnost.
1. Opis prostorske ureditve
3. člen
(namen OPPN)
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev na delu stanovanjskega območja Dobrava v Občini Radeče.
(2) Načrtuje se gradnja treh stanovanjskih stavb (osnovne stavbe), pripadajočih objektov, ki so v funkciji osnovnih stavb, gradnja oziroma rekonstrukcija prometne in komunalne infrastrukture ter ureditev površin, ki so potrebne za nemoteno funkcioniranje stavb.
(3) Namen OPPN je določitev usmeritev v zvezi s posegi v prostor, določitev vrste možnih posegov v prostor ter pogojev za njihovo izvedbo.
(4) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega površino v izmeri ca. 54 arov in vključuje naslednje parcelne številke: 192/1-del, 192/10-del, 193/5, 193/6, 193/7-del, 193/8, 193/9, 193/10, 193/12, 193/13, 589-del, vse v k.o. Radeče. Meja območja OPPN na zahodni, severni in vzhodni strani poteka po obstoječih parcelnih mejah in na jugu vključuje obstoječo javno pot (JP 842151) Radeče–Dobrava–Rudna vas.
(2) Območje OPPN je prikazano na grafičnih načrtih.
5. člen
(ureditve izven območja OPPN)
(1) Izven območja OPPN se, za namen priključitve načrtovanih stavb na gospodarsko javno infrastrukturo, načrtujejo infrastrukturni koridorji, znotraj katerih se omogoča gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje komunalne infrastrukture.
(2) Infrastrukturni koridorji se dotikajo območij naslednjih parcelnih številk: 182/8-del, 187/6-del, 187/7-del, 188-del, 189/13-del, 189/15-del, 189/17-del, 189/6-del, 192/1-del, 192/10-del, 192/11, 192/8-del, 193/11-del, 193/3-del, 193/7-del, 198/12-del, 198/2-del, 198/8-del, 198/9-del, 556/1-del, 589-del, 593-del, 607-del, vse k.o. Radeče.
(3) Izven območja OPPN se na območju dela parcelne številke 365/2, k.o. Hotemež izvede tudi črpališče, s čimer se zagotavlja zadostno oskrbo s pitno vodo.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednimi območji
6. člen
(vplivi in povezave s sosednimi območji)
(1) Obravnavano območje se nahaja južno od naselja Radeče, ob cesti Radeče–Dobrava–Rudna vas in predstavlja del primestne soseske Dobrava.
(2) Iz območja se odpirajo vedute na naselje Radeče ter tok reke Save in kvalitetni pogledi v smeri proti Posavskemu hribovju na levem bregu reke Save. Zaradi bližine naravnega zaledja, dobre osončenosti in prevetrenosti, so na območju, ki je v ambientalnem smislu izjemno kvalitetno, omogočene ugodne bivanjske razmere.
(3) Območje je dobro prometno dostopno (po cesti Radeče–Dobrava–Rudna vas), blizu so šola, vrtec, zdravstveni dom, športne površine ter ostale centralne dejavnosti. Možna je navezava na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo. Obravnavano območje predstavlja nadaljevanje obstoječe grajene strukture (v neposredni bližini so že tri obstoječe stanovanjske hiše) in je vizualno izpostavljeno, zato je treba posebno pozornost posvetiti kvalitetnemu oblikovanju objektov.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
7. člen
(funkcionalna zasnova)
(1) Območje OPPN je sestavljeno iz:
– treh parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih stavb (PG 1, PG 2 in PG 3) in pripadajočih objektov v funkciji osnovnih stavb ter ureditvi površin, potrebnih za funkcioniranje objektov,
– prometno-komunalnega koridorja, ki se varuje za ureditev prometne in komunalne infrastrukture,
– zelenih površin, ki se nahajajo med zahodno mejo območja OPPN in parcelami namenjenimi gradnji.
(2) Načrtovane stanovanjske stavbe predstavljajo nadaljevanje že začetega uličnega niza ob cesti Radeče–Dobrava–Rudna vas. Stavbe se skupaj s pripadajočimi objekti v prostor umeščajo tako, da se vzpostavlja prepoznavna gradbena linija.
(3) V zahodnem delu OPPN (izven območja parcel namenjenih gradnji), kjer se sicer položen teren prevesi v pobočje, ki ni primerno za gradnjo, se ohranja drevesna vegetacija oziroma vzpostavijo urejene zelene površine.
(4) Iz javne poti Radeče–Dobrava–Rudna vas, kjer je predvidena ureditev eno- ali dvostranskega pločnika, se načrtujejo trije ločeni dostopi.
(5) Gospodarska javna infrastruktura, na katero se priključujejo načrtovane stavbe se gradi in rekonstruira v skupnih infrastrukturnih koridorjih.
8. člen
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
(1) V skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
(2) Zagotovi se predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa in geotermalna energija ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
9. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Na območju OPPN je znotraj stanovanjskih objektov dopustno opravljanje naslednjih dejavnosti, ki so določene v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti:
– (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(62) Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
(63) Druge informacijske dejavnosti.
– (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(65) Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,
(66) Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve.
– (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(69) Pravne in računovodske dejavnosti,
(71) Arhitekturno in tehnično projektiranje.
– (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(82) Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (samo 82.1 Pisarniške dejavnosti).
(2) Opravljanje dejavnosti je dopustno zgolj v smislu samozaposlitve oziroma z največ še eno zaposleno osebo.
10. člen
(vrste objektov glede na namen)
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb (samo garaž) in gradbeno inženirskih objektov.
(2) V skladu s klasifikacijo objektov je, ob upoštevanju določil tega odloka, dopustna umestitev naslednjih objektov:
1 STAVBE, od tega:
11 Stanovanjske stavbe, od tega:
111 Enostanovanjske stavbe
112 Večstanovanjske stavbe, od tega:
1121 Dvostanovanjske stavbe
12 Nestanovanjske stavbe, od tega:
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, od tega:
1242 Garažne stavbe
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od tega:
21 Objekti transportne infrastrukture, od tega:
211 Ceste
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:
242 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:
24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
11. člen
(vrste ostalih objektov, ki so v funkciji osnovnih stavb)
(1) Na območju OPPN je, poleg objektov iz prejšnjega člena, dovoljena tudi postavitev ostalih objektov, ki se postavljajo v skladu s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost in v skladu z določili tega odloka.
(2) Dopustna je umestitev naslednjih objektov, ki so v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost uvrščeni v kategorijo nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe (samo drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, nepretočna greznica, utrjena dovozna pot),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti (samo pločnik in kolesarska steza, postajališče, mala komunalna čistilna naprava).
(3) Dopustna je umestitev naslednjih objektov, ki so v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost uvrščeni v kategorijo enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe (samo nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin, mala komunalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča),
– pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni cestni, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave),
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (od tega samo igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza).
12. člen
(vrste gradenj in drugih posegov)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov (in naprav) ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z določili tega OPPN,
– vzdrževanje objektov,
– druga dela povezana z ureditvijo okolice objektov, zelenih površin ipd.
13. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji elementi:
– parcela namenjena gradnji (PG): parcela namenjena gradnji stavb, gradbeno-inženirskih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditvi parkirišč, dovoznih poti, ureditvi okolice objektov ipd.,
– gradbena meja (GM): črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti,
– delež odprtih bivalnih površin: se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin, kamor se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov na zemljišču
14. člen
(lega stanovanjskih in nestanovanjskih stavb)
(1) Lega stanovanjskih stavb in odmiki od sosednjih zemljišč so določeni z regulacijskimi in funkcijskimi elementi, ki so razvidni iz grafičnih prilog.
(2) Stanovanjske stavbe se umešča znotraj določene gradbene meje in ob upoštevanju gradbene linije, ki se je stavbe dotikajo z eno stranico (fasado). Sleme strehe stanovanjskih stavb poteka vzporedno ali pravokotno na javno cesto.
(3) Garaže so del stanovanjskih objektov ali izvedene kot samostojni objekti, pri čemer se ti umeščajo znotraj gradbene meje. V primeru, da je garaža izvedena kot nadstrešnica, je dovoljena umestitev izven gradbene meje, najmanj 1 m od sosednjih parcelnih meja.
15. člen
(lega gradbeno inženirskih objektov)
Gospodarska javna infrastruktura se gradi znotraj prometno komunalnega koridorja in znotraj infrastrukturnih koridorjev izven območja OPPN.
16. člen
(lega ostalih objektov, v funkciji osnovnih stavb, investicijska in vzdrževalna dela)
(1) Lega objektov, ki so v skladu s predpisom o vrstah objektov uvrščeni v kategorijo nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe:
– drvarnica: znotraj določene gradbene meje in odmaknjeno od gradbene linije v notranjost parcele,
– steklenjak, uta, bazen: znotraj parcele namenjene gradnji ter minimalno 1 m od sosednjih parcelnih meja,
– nepretočna greznica, utrjena dovozna pot: znotraj določene parcele namenjene gradnji.
– ograje: na območju OPPN. Postavljene morajo biti največ do parcelne meje. Postavitev med sosedske ograje je dovoljena na parcelni meji, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Ob javni cesti ograje ne smejo posegati v polje preglednosti.
– škarpe in podporni zidovi: na območju OPPN.
– pomožni infrastrukturni objekti: na območju OPPN.
(2) Lega objektov, ki so v skladu s predpisom o vrstah objektov uvrščeni v kategorijo enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe: na območju parcele namenjene gradnji ter minimalno 1 m od sosednjih parcelnih meja,
– pomožni infrastrukturni objekti: na območju OPPN,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem: na območju OPPN.
(3) Investicijska in redna vzdrževalna dela:
– aparati in naprave (npr. klima naprave), ki se nameščajo na zunanji ovoj stavbe, se locirajo na vizualno manj izpostavljenih mestih,
– enostavne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije se postavljajo skladno z določili uredbe, ki določa enostavne naprave in pogoje za montiranje in priključevanje na elektroenergetsko omrežje,
– sončni zbiralniki in sončne celice se znotraj parcele namenjene gradnji locirajo tako, da so vizualno čim manj izpostavljeni.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov ter ureditev okolice
17. člen
(velikost in oblikovni pogoji za stanovanjske stavbe)
(1) Tlorisna zasnova objektov je pravokotna, z razmerjem med stranicami 1:1,2–1:2. Na osnovni podolgovat tloris je dovoljeno dodajati dodatne volumne (L, T in podobne oblike), pri čemer velikost bruto tlorisne površine objekta ne sme presegati 200 m2.
(2) Največja dovoljena etažnost stavb je klet (K), pritličje (P) in mansarda (M). V primeru izvedbe kleti je ta največ 0,6 m nad koto najvišjega urejenega teren ob stavbi. Višina stavbe od kote najvišjega urejenega terena do slemena strehe ne sme presegati 10 m.
(3) Strehe so v osnovi simetrične dvokapnice ali večkapnice s slemenom (izvedba šotorastih streh, pri katerih se strešine stikajo v skupni točki ni dovoljena). Možna je kombinacija z ostalimi vrstami streh (npr. ravne) do največ 30% osnovne strehe.
(4) Naklon strehe je med 30° in 40°, v primeru izvedbe pritličnega objekta se dovoljuje do 45°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Dovoljene so frčade, ki morajo biti simetrično razporejene in strešna okna. Barva kritine je opečno rdeča, siva ali rjava.
(5) Dovoljena je uporaba ometa, v kombinaciji z lesom, steklom, kamnom ali drugimi obložnimi materiali. Fasadni materiali morajo biti medsebojno usklajeni. Barve fasad so bele, svetlih pastelnih barv in nežni odtenki zemeljskih barv (npr. rjava, umazano bela ipd.). Prepovedane so fasade z močnimi barvnimi poudarki ter svetleče, fluorescentne in druge vpadljive barve fasad (npr. živo modra, rdeča, vijolična, roza, živo rumena, turkizna ipd.)
18. člen
(velikost in oblikovni pogoji za ostale objekte v funkciji osnovnih stavb)
(1) Največja dovoljena tlorisna velikost garaže je 40 m2, višine do 5,5 m. Velikost drvarnice, steklenjaka, ute, bazena in nadstreška ne sme presegati velikosti, določene v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(2) Ute in nadstreški so leseni. Streha nadstreška se poenoti s streho stanovanjske stavbe ali izvede kot ravna streha. Dopustna je izvedba transparentnih nastreškov s kovinsko konstrukcijo. Drvarnice in garaže morajo biti glede oblikovanja in uporabe materialov poenotene s stanovanjskimi hišami (kritina, fasada, odprtine ipd.). Enako velja za naklon strehe, dopustna je tudi izvedba ravnih streh. Ograje ob parcelnih mejah so kovinske, transparentne žičnate ter zazelenjene, dovoljena je živa meja in uporaba avtohtonih grmovnic. Škarpe in podporni zidovi so kamniti oziroma obloženi s kamnom ali betonski pod pogojem, da so reliefno obdelani ali zakriti z zelenjem.
19. člen
(ureditev okolice)
(1) Okolica objektov se zazeleni (zatravi in zasadi z avtohtonimi rastlinami), možna je ureditev vrtov.
(2) Znotraj parcel namenjenih gradnji se uredijo parkirne in manipulativne površine, ki se asfaltirajo ali tlakujejo.
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
20. člen
(delež odprtih bivalnih površin)
Stopnja izkoriščenosti zemljišč je določena kot delež odprtih bivalnih površin, ki znotraj parcele namenjene gradnji znaša najmanj 20%.
2.3.5 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
21. člen
(pogoji in merila za parcelacijo)
(1) Na območju OPPN se za vsako posamezno stanovanjsko stavbo in pripadajoče objekte, v funkciji osnovnih stavb ter ostale ureditve določi parcela namenjena gradnji (PG 1, PG 2 in PG 3), kot je razvidno iz grafičnih prilog.
(2) Pri določitvi parcel se upošteva prometno-komunalni koridor.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
22. člen
(skupne določbe glede infrastrukture)
(1) Po območju OPPN in v neposredni bližini poteka: javna pot JP 842151 Radeče–Dobrava–Rudna vas, obstoječ primarni vodovod, vodovodni priključek PE DN 63, obstoječa kanalizacija za padavinske odpadne vode, ki se nadaljuje kot odprta kanaleta, kanalizacija za komunalne odpadne vode (Φ 160), obstoječe prosto zračno nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje in v skrajnem jugozahodnem delu območja obstoječ 6-barski industrijski plinovod P424, MRP Radeče–MRP Papirnica.
(2) Dovoljene so rekonstrukcije (vključno s potrebnimi prestavitvami), odstranitve in vzdrževanje obstoječe prometne in komunalne infrastrukture ter gradnja nove.
(3) Gospodarska javna infrastruktura se umešča v skupnih infrastrukturnih koridorjih, in sicer:
– znotraj prometno-komunalnega koridorja na območju OPPN, kjer se komunalni vodi locirajo izven vozišča in
– znotraj infrastrukturnih koridorjev izven območja OPPN.
Komunalni koridor, ki poteka med Ulico Milana Majcna in stanovanjsko hišo Na Dobravo 8, se dotika območja stanovanjske stavbe Na Dobravo 4, ki je v fazi odstranitve.
(4) Za priključitev stanovanjskih stavb na obstoječo in predvideno javno infrastrukturo je treba pridobiti soglasje upravljavca.
(5) Pri projektiranju in gradnji gospodarske javne infrastrukture, individualnih priključnih vodov ter internih instalacij se upoštevajo določila veljavnih predpisov in pogoji upravljavca.
(6) Pri posegih v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati veljavne predpise in pridobiti pisno soglasje upravljavca.
23. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Predvidi se rekonstrukcija javne poti Radeče–Dobrava –Rudna vas (vozni pas 2 x 2,75 m), z ureditvijo eno ali dvostranskega pločnika (2 x 1,5 m).
(2) Za vsako stanovanjsko stavbo se uredi cestni priključek na javno pot v širini najmanj 3 m. Priključitve se izvedejo preko pogreznjenih robnikov, brez ukrepov na glavni prometni smeri ter v skladu z veljavnimi predpisi. Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste na katero se izvede priključitev.
(3) Ob javni poti, kjer so predvideni cestni priključki do stanovanjskih stavb, se uredi javna razsvetljava, ki se izvede ob upoštevanju predpisov s področja svetlobnega onesnaževanja in drugih veljavnih predpisov.
24. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Načrtovane stavbe se z električno energijo napaja iz TP Kolenov graben.
(2) Obstoječ nadzemni vod, ki poteka med Ulico Milana Majcna in stanovanjsko hišo Na Dobravo 8 se izvede v kabelski izvedbi in umesti znotraj infrastrukturnega koridorja.
(3) Do izvedbe kabliranja, je dopustna navezava na obstoječ drog pri stanovanjski hiši na Dobravo 8, od koder je do območja OPPN predvidena izgradnja nizkonapetostnega kabelskega omrežja in postavitev prosto stoječe merilne omarice (PMO).
(4) Javna razsvetljava se izvede vzporedno s traso nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja za oskrbo objektov z električno energijo.
(5) Polaganje energetskih kablov pri križanju cest se izvede s prekopom ali z vrtanjem ceste. V primeru prekopa ceste je treba delovišče na cesti zavarovati v skladu z veljavnimi predpisi. Križanje energetskih kablov s cestami se izvede s kabelsko kanalizacijo. Minimalna vertikalna oddaljenost od zgornjega roba kabelske kanalizacije do površine cest je 0.8 m.
(6) Minimalna medsebojna razdalja približevanja med energetskimi kabli in cevmi vodovoda in kanalizacije mora biti najmanj 0.5 m, v posebnih primerih je dopustno zmanjšanje razdalje na 0.3 m od zunanjega premera. Pri križanju se energetski kabel položi pod ali nad cevmi vodovoda in kanalizacije, odvisno od višinske lege cevi. Križanje energetskega kabla s cevmi vodovoda ali kanalizacije se izvede na oddaljenosti minimalno 0.5 m (pri križanju kabla s priključnim cevovodom 0.3 m). Polaganje kablov skozi, nad ali ob vodovodnih ventilskih komorah ali hidrantih ni dovoljeno. V tem primeru mora biti minimalna razdalja 1.5 m.
(7) Paralelno vodenje kablov ob temeljih ali zidovih zgradb, mora biti na razdalji 0.3 m ali več.
(8) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav, je treba upoštevati zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.
25. člen
(plinovodno omrežje)
(1) V 2 x 5 m pasu industrijskega plinovoda P424, MRP Radeče–MRP Papirnica, se dela izvajajo le pod posebnimi pogoji (zakoličba plinovoda, ročno izvajanje del, statično utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom) in nadzorom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda. Pri projektiranju se upošteva projektne pogoje upravljavca prenosnega plinovodnega omrežja, podane z mnenjem na prostorski akt, ki je v prilogi.
(2) Dopušča se možnost izgradnje distribucijskega plinovodnega omrežja, ki se priključi na obstoječi sistem plinovodnega razvoda Pe160-350-1000 mbar, ki poteka po Ulici Milana Majcna. Plinovodno omrežje se izvede do posameznih objektov, ki se za potrebe ogrevanja in druge energetske potrebe priključijo na distribucijsko omrežje s priključnimi plinovodi. Gradnjo in priključevanje novega omrežja na obstoječe plinovodno omrežje lahko izvede le sistemski operater, ki je tudi investitor gradnje plinovodnega omrežja ali od njega pooblaščeni izvajalci.
26. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. Kanalizacijski sistem odpadnih in padavinskih voda s priključki na javno kanalizacijo, se izvede v vodotesni izvedbi, kar se dokaže z atesti in preizkusi.
27. člen
(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda)
(1) Na območju OPPN se zgradi cevovod za odvajanje komunalnih odpadnih voda dimenzije minimalno Φ 200.
(2) Izven območja OPPN se predviden kanalizacijski vod priključi na obstoječ cevovod, ki poteka znotraj infrastrukturnega koridorja med stanovanjskima stavbama Na Dobravo 4 in Na Dobravo 8. Obstoječ cevovod se rekonstruira na ustrezen profil (predvidoma minimalno Φ 200). V nadaljevanju se kanalizacijo dogradi do obstoječega cevovoda v Ulici Milana Majcna.
28. člen
(odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda)
(1) Ponikanje na parceli namenjeni gradnji je dopustno na podlagi izvedenih geomehanskih raziskav, ki dokazujejo, da je takšna rešitev možna. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, vendar znotraj parcele namenjene gradnji. Onesnažene padavinske vode se mora pred izpustom v ponikovalnico prečistiti v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Padavinske odpadne vode s parcel namenjenih gradnji stanovanjskih stavb je dopustno odvajati v obstoječo padavinsko kanalizacijo, ki poteka ob javni poti. Potencialno onesnažene padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč, garaž in ostalih utrjenih povoznih površin se pred izpustom v obcestno kanalizacijo prečisti na lovilcih olj. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.
(3) Izven območja OPPN se izvede nadomestitev odprte kanalete z zaprtim cevovodom. Cevovod je dimenzije minimalno Φ 400 mm oziroma mora biti dimenzioniran za odvajanje padavinskih odpadnih voda iz povoznih javnih površin (cesta) in streh, parkirišč ter ostalih utrjenih površin na parcelah namenjenih gradnji stanovanjskih stavb.
(4) Cevovod se priključuje v odprt kanal v Kolenovem (Ličarjevem) grabnu. Izpustno glavo cevovoda padavinskih odpadnih voda v strugo Kolenovega (Ličarjevega) grabna je treba izvesti v naklonu brežine vodotoka. Vznožje brežine in dno struge pod izpustom je treba zavarovati s kamnom v betonu na filtrni podlagi, s poglobljenimi fugami. Detajl mora biti prikazan v projektni dokumentaciji.
29. člen
(oskrba s pitno vodo)
(1) Predvidene stanovanjske stavbe se priključi na obstoječ priključni vodovod PE DN 63, ki dovaja vodo iz višje ležečega vodohrana iz sistema Rudna vas.
(2) Zaradi nezadostne izdatnosti obstoječega vodnega vira, se pri vodohranu na Dobravi izvede črpališče, s čimer se omogoča črpanje dodatne vode iz radeškega vodovodnega sistema v vodovodni sistem Rudne vasi.
(3) Vodovodni priključki in vodomeri se izvedejo za vsako stanovanjsko hišo posebej. Vodomerni jaški se praviloma umestijo na nepovoznih površinah (zelenice ipd.), v neposredni bližini objekta.
30. člen
(komunikacijsko omrežje)
(1) Kabelsko komunikacijski sistem:
Na območju OPPN ni obstoječe napeljave kabelske televizije. Dopušča se možnost ureditve kabelske kanalizacije in priključitev stanovanjskih objektov na zemeljski razvod. Kabelska kanalizacija se izvede od glavne priključne omare POM6 ob Ulici Milana Majcna, znotraj infrastrukturnega koridorja, do območja OPPN, kjer se umesti pomožna priključna omarica in predvidi kabelska kanalizacija do stavb. Kabelska kanalizacija se gradi v cevni izvedbi stigmafleks Ø 110 mm, na vsakih 50 m se predvidi betonski jašek Ø 60 cm z betonskim, oziroma litoželeznim pokrovom. V zvezi z globino, križanji in odmiki od ostale infrastrukture, se upoštevajo določila iz veljavnih predpisov.
(2) Telekomunikacijsko omrežje
Priključitev stanovanjskih stavb na javno telekomunikacijsko (TK) omrežje se izvede iz obstoječe TK omarice, ki je locirana na parcelni št. 198/9, k.o. Radeče.
(3) Dopušča se tudi izvedba optičnega telekomunikacijskega omrežja.
31. člen
(odpadki)
(1) Komunalni odpadki se organizirano odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov.
(2) Za vsako stanovanjsko stavbo se uredi odjemno mesto za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (bioloških in preostanka). Odjemna mesta se uredijo ob javni poti oziroma ob pločniku, tako da je omogočen dostop izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza.
(3) Odpadke (papir, plastiko, steklo), ki predstavljajo sekundarne surovine se odlaga v ekološki otok, ki se umesti znotraj prometno komunalnega koridorja.
(4) Gradbene odpadke se odda v predelavo za to pooblaščenem podjetju. Naročilo za prevoz gradbenih odpadkov v predelavo mora biti zagotovljeno pred začetkom izvajanja gradbenih del.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
32. člen
(kulturna dediščina)
Na območju OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato posebni ukrepi niso potrebni.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
33. člen
(varstvo voda)
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na območju varovanja podtalnice in vodnih virov.
(2) Varstvo voda se zagotavlja z ustreznim odvajanjem in čiščenjem padavinskih in komunalnih odpadnih voda in se na območju OPPN dosega z:
– izgradnjo, rekonstrukcijo, dograditvijo ločenega kanalizacijskega sistema ter
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(3) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodna, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov. V fazi projektiranja je treba prikazati oziroma opisati mesta deponij viškov zemeljskih in drugih odpadnih ter gradbenih materialov, ki jih ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov in nekontrolirano po terenu.
34. člen
(varstvo tal)
(1) Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodno zemljo, deponira na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in uporabi za ureditev zelenic.
(2) Možen vpliv na tla je največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
35. člen
(varstvo zraka)
(1) Na obravnavanem območju niso dovoljene dejavnosti, ki predstavljajo nevarnost glede varstva zraka.
(2) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Dimovodne naprave se gradijo tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
36. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje se skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Mejna vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 50 dBA, za dan (Ldan) pa 60 dBA. Kritična vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 59 dBA, za dan (Ldan) pa 69 dBA.
(3) Raven hrupa na območju OPPN ne sme presegati predpisanih vrednosti. V območje se umeščajo dejavnosti, ki ne presegajo predpisanih omejitev glede hrupa.
37. člen
(ohranjanje narave)
Območje OPPN se nahaja izven območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, zato posebni ukrepi niso potrebni.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
38. člen
(poplavna ogroženost, erozivnost in plazljivost terena)
(1) Obravnavano območje se nahaja znotraj pogojno stabilnega ozemlja.
(2) V zvezi s temeljenjem in izvedbo izkopov za objekte in drugo infrastrukturo, je treba pridobiti oceno in pogoje geomehanika.
(3) Območje ni poplavno ogroženo in po javno dostopnih podatkih ni evidentirano kot plazljivo.
39. člen
(seizmološke zahteve)
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) Območje OPPN se nahaja na območju sedme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju OPPN določen projektni pospešek tal 0,150 g.
40. člen
(požarno varstvo)
(1) Območje se ureja skladno z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju. Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik, ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki ali protipožarna zaščita.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti.
41. člen
(razlitje nevarnih snovi)
(1) Med gradnjo se izvajajo ukrepi za preprečitev razlitja nevarnih snovi.
(2) V primeru razlitja, je treba izvesti sanacijske ukrepe (izkop onesnažene zemljine in njeno deponiranje na ustrezno lokacijo ipd.).
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
42. člen
(etapnost gradnje)
(1) Na območju OPPN je možno stavbe, pripadajoče objekte, ki so v funkciji osnovnih stavb in gradbeno inženirske objekte graditi fazno.
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture, ki je potrebna za minimalno komunalno oskrbo se izvede pred gradnjo stanovanjskih stavb oziroma sočasno.
43. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitor mora načrtovati objekte in izvajati dela tako, da bo:
– preprečena možnost onesnaženja vode vodotokov, podtalnih voda ter okolja nasploh,
– vselej ohranjena odgovornost za varstvene ukrepe in povzročeno škodo na vodnogospodarskih objektih in napravah.
(2) Za gradnjo posameznih objektov je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN.
8. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
44. člen
(odstopanja v zvezi s parcelacijo)
(1) Pri parcelaciji so na meji med prometno-komunalnim koridorjem in parcelami namenjenimi gradnji PG 1–PG 3 dopustna odstopanja od zakoličbenih točk, pod pogojem, da je znotraj prometno-komunalnega koridorja omogočena izvedba predvidene prometne in komunalne infrastrukture in da s tem ni ogrožen javni interes.
(2) Dopustno je združevanje parcel PG 1 in PG 2, pri čemer se ob upoštevanju prepisane gradbene linije združi tudi gradbena meja obeh parcel.
45. člen
(odstopanja v zvezi z infrastrukturno ureditvijo)
(1) Ob soglasju upravljavca ceste je dopustno odstopanje od predloga ureditve cestnih priključkov, razvidnih iz grafičnega dela OPPN.
(2) Do izgradnje kanalizacije je dopustno komunalne odpadne vode zbirati v vodo neprepustnih in nepretočnih greznicah na praznjenje. Za eventualne izpuste prečiščenih odpadnih komunalnih voda iz malih čistilnih naprav v teren oziroma po terenu, je treba predhodno pridobiti mnenje in pogoje geomehanika. Po izgradnji kanalizacije se je treba nanjo obvezno priključiti.
(3) V primeru zadostnih zmogljivosti in ob soglasju upravljavca, je priključitev načrtovanih stavb na telekomunikacijsko omrežje dopustno izvesti neposredno iz TK priključka pri stanovanjski hiši Na Dobravo 8.
(4) Pri projektiranju prometne in komunalne infrastrukture so dopustna tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev in načrtovanih tras, razvidnih iz grafičnega dela OPPN, kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ter kolikor so nove rešitve tehnično ustreznejše in racionalnejše, niso v nasprotju z javnimi interesi, se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere in z njimi soglaša upravljavec omrežja.
46. člen
(odstopanja v zvezi z velikostjo stavb)
Tlorisni gabarit stanovanjskih stavb je dopustno povečati za do 10%.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN za del stanovanjskega območja Dobrava v Občini Radeče je na vpogled na sedežu Občine Radeče.
48. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka se delno razveljavi Odlok o zazidalnem načrtu za območje KS 9 Dobrava v Radečah (Uradni list RS, št. 81/97, 70/06), in sicer na območju iz 4. člena tega odloka.
49. člen
(veljavnost OPPN)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-6/2011
Radeče, dne 1. septembra 2011
Župan
Občine Radeče
Matjaž Han l.r.
