Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2011 z dne 22. 7. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2011 z dne 22. 7. 2011

Kazalo

2742. Poslovnik o delu nadzornega odbora, stran 8486.

Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 50. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) in 3. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Nadzorni odbor Občine Grosuplje na 8. seji dne 23. 6. 2011 sprejel
P O S L O V N I K
o delu nadzornega odbora
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela nadzornega odbora (v nadaljevanju: odbor) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov nadzornega odbora (v nadaljevanju: člani) ter druga vprašanja pomembna za delo nadzornega odbora.
2. člen
V poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
Pri delu nadzornega odbora se poleg tega poslovnika uporabljajo tudi določbe Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika občinskega sveta.
4. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
5. člen
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
Nadzorni odbor mora svoje naloge opravljati strokovno, pošteno, vestno in nepristransko.
6. člen
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto fizičnih in pravnih oseb.
7. člen
Članom nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na seji (sejnina) nadzornega odbora in nadomestilo za opravljen posamezen nadzor in ostali stroški v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v Občini Grosuplje.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki. V ta namen nadzorni odbor v postopku priprave proračuna sprejme letni program dela, katerega sestavni del je finančni načrt, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo letnega programa dela.
II. KONSTITUIRANJE IN SESTAVA NADZORNEGA ODBORA
8. člen
Nadzorni odbor ima pet članov – predsednika, podpredsednika in tri člane, ki jih skladno s Statutom Občine Grosuplje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet najkasneje v 45 dneh po konstitutivni seji.
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan najpozneje v roku 90 dni po konstituiranju občinskega sveta. V nadaljevanju sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.
Člani nadzornega odbora na konstitutivni seji, ki jo skliče župan, izmed sebe imenujejo predsednika in podpredsednika, ki pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Člani nadzornega odbora svoje delo opravljajo nepoklicno.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor in javni uslužbenci občinske uprave, ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračuna.
Mandatna doba članov nadzornega odbora preneha:
– s potekom mandata članov občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval,
– predčasno z odstopom posameznega člana nadzornega odbora,
– predčasno z izključitvijo člana nadzornega odbora.
Za predčasno prenehanje mandata člana nadzornega odbora oziroma razrešitev se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika Občinskega sveta Občine Grosuplje. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora ali predsednika nadzornega odbora na svoji prvi seji ali najkasneje v roku 3 mesecev od datuma sprejema sklepa odbora.
V primeru predčasnega prenehanja mandata člana nadzornega odbora mora občinski svet v roku 3 mesecev od prenehanja imenovati novega člana nadzornega obora.
Član nadzornega odbora je dolžan o vsaki spremembi, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije, obvestiti NO ter Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
9. člen
Nadzorni odbor ima skladno z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev,
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali statut.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, katerih ustanovitelj je občina ter drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
Za izvajanje z zakonom in statutom določenih nalog opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračuni, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo),
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, ponudbe, odredbe, nalogi, računi, dobavnice, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– ugotavljanje pravilnosti in smotrnosti poslovanja,
– priprava poročila o nadzoru,
– obravnavanje ugovora strank v postopku,
– obveščanje občinskega sveta in župana, v primeru hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine pa tudi računsko sodišče in pristojno ministrstvo,
– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov,
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu pregona,
– druge naloge v skladu z določili statuta občine in tega poslovnika.
10. člen
Nadzor obsega ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja nadzorovanih uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor se lahko opravi za tekoče poslovanje, kakor tudi za pretekla mandatna obdobja.
IV. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA
11. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program dela ob zaključku koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, razen ob konstituiranju novega NO. Na novo konstituirani NO sprejme letni program dela na svoji 2. redni seji.
Letni program dela je javen.
Glede na zahtevnost in obseg nadzora ter število nadzornikov, ki bodo opravili nadzor, nadzorni odbor v letnem programu dela določi število in obseg nalog.
Nadzorni odbor finančno ovrednoti načrtovane aktivnosti in k letnemu načrtu dela pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora. Predlog mora odbor pravočasno dostaviti županu, da se upošteva pri pripravi poračuna občine.
Pri finančnem vrednotenju je potrebno upoštevati naslednje stroške:
– nadomestilo za opravljanje nadzora,
– strokovno izobraževanje,
– plačilo zunanjih izvedencev,
– povračila potnih stroškov,
– strokovna literatura in drugi materialni stroški.
12. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, lahko pa vsebuje tudi:
– letni nadzor zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov,
– letni nadzor predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov,
– vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.
V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore pravnih oseb, ki so financirana oziroma sofinancirana iz proračuna občine. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Nadzorni odbor lahko program dela spremeni ali dopolni, spremembe in dopolnitve pa se prav tako posredujejo občinskemu svetu in županu.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve na pobudo župana in občinskega sveta ali njegovih komisij.
Nadzorni odbor mora obravnavati in izdelati poročilo o pregledu zaključnega računa proračuna za preteklo leto najkasneje do 30. junija tekočega leta.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca februarja za preteklo leto, ob zaključku mandata pa najkasneje do izteka mandata. V letnem poročilu mora nadzorni odbor podati poročilo o svojem delu, ugotovitvah in opažanjih ter priporočila za odpravo nepravilnosti ali izboljšanje poslovanja.
Če je poročilo namenjeno za obravnavo na seji občinskega sveta, ga je potrebno poslati županu vsaj deset dni pred sejo občinskega sveta in določiti poročevalca oziroma predstavnika nadzornega odbora, ki bo sodeloval na seji občinskega sveta in odgovarjal na vprašanja, ki jih postavljajo člani občinskega sveta in drugi udeleženci seje.
13. člen
Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih glasov navzočih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV NADZORNEGA ODBORA
14. člen
Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora ima naslednje pristojnosti:
– predstavlja nadzorni odbor;
– organizira in vodi delo odbora;
– sklicuje in vodi seje odbora;
– predlaga in pripravi dnevni red za seje nadzornega odbora;
– zastopa stališča in predloge odbora v občinskem svetu;
– podpisuje sklepe nadzornega odbora, zapisnike, poročila in druge akte nadzornega odbora;
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora;
– pripravi letni načrt dela nadzornega odbora;
– skrbi za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora;
– po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta in sejah njegovih delovnih teles; obvezno pa mora biti prisoten, ko se obravnava zaključni račun proračuna ter ko se obravnavajo poročila nadzornega odbora, ko mora podati mnenje nadzornega odbora;
– predlaga dodelitev nalog nadzora članom nadzornega odbora;
– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo;
– izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora.
Podpredsednik pomaga predsedniku in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti.
15. člen
Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na njih.
Če se član odbora zaradi opravičenih razlogov seje ne more udeležiti, mora to nemudoma, najkasneje pa do začetka seje, sporočiti sklicatelju seje oziroma v tajništvo župana. Če član odbora zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more opravičiti svoje odsotnosti do začetka seje, mora to storiti takoj, ko je mogoče.
Če se član odbora dvakrat zaporedoma oziroma trikrat v roku šestih mesecev seje neupravičeno ne udeleži, lahko predsednik odbora predlaga občinskemu svetu sprožitev postopka za njegovo razrešitev in imenovanje novega člana.
Predsednik nadzornega odbora lahko predlaga občinskemu svetu sprožitev postopka za razrešitev člana tudi v primeru, da član ne opravlja svojih nalog, za katere je bil zadolžen na podlagi letnega delovnega načrta.
16. člen
Kolikor obstaja dvom v nepristranskost člana nadzornega odbora, predsednik nadzornega odbora predlaga izločitev člana iz posamezne zadeve.
Vsak član nadzornega odbora je dolžan o obstoju izločitvenih razlogov na svoji strani obvestiti predsednika nadzornega odbora.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko predlaga tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora.
Predlog za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V predlogu je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svoj predlog za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
17. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Strokovna pomoč zajema:
– obveščanje članov NO o sprejemu in spremembah aktov občine, župana,
– obveščanje članov NO o sprejemu ali spremembah zakonodaje, ki se nanaša na področje delovanja NO,
– posredovanje gradiv in mnenj ministrstev,
– posredovanje gradiv izobraževanj in seminarjev, ki se jih udeležijo predstavniki občine.
Administrativna pomoč zajema:
– pripravo vabil in tehnično organizacijska dela za sklic seje,
– pripravo gradiv za seje NO,
– pripravo posameznih aktov, ki spremljajo postopek nadzora NO (sklepi o izvedbi nadzora, pooblastila),
– pisanje zapisnikov sej NO,
– obveščanje članov NO o izobraževanjih,
– sprejemanje in urejanje pošte za NO,
– arhiviranje gradiv NO,
– vodenje evidence o opravljenem delu članov NO.
VI. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA
Seje nadzornega odbora
18. člen
Nadzorni odbor dela oziroma sprejema poročila, mnenja, priporočila, predloge in druge akte na rednih, izrednih ali korespondenčnih sejah, na katerih je navzoča večina članov odbora.
19. člen
Seje nadzornega odbora sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni član nadzornega odbora.
Predsednik skliče sejo odbora na svojo pobudo ali na zahtevo večine članov oziroma najmanj treh članov odbora.
Predsednik odbora lahko skliče sejo tudi na predlog občinskega sveta oziroma na zahtevo župana.
Če predsednik nadzornega odbora po prejemu zahteve za sklic seje slednje ne skliče v 15 dneh, jo lahko skliče vlagatelj zahteve.
V pisni zahtevi morajo predlagatelji obrazložiti, katere zadeve naj obravnava nadzorni odbor oziroma zahtevi predložiti pisna gradiva zanje.
20. člen
Izredno sejo se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, ki ne morejo čakati na naslednjo redno sejo. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi zanjo.
Predsednik nadzornega odbora ali član, ki poda ustrezno obrazložitev, lahko predlaga izredno sejo nadzornega odbora.
21. člen
Predsednik nadzornega odbora lahko izvede tudi korespondenčno oziroma dopisno sejo, če oceni, da je mogoče v zadevi, ki je pretežno formalnega značaja odločiti tudi na ta način.
Dopisna seja se izvede na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti ali preko SMS sporočil. Sklic dopisne seje mora vsebovati točen datum izvedbe dopisne seje in čas trajanja seje oziroma čas, do katerega mora biti seja zaključena.
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom odbora, od katerih jih je prejem potrdila več kot polovica. Šteje se, da so prejem potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina članov odbora, ki so do roka oddali svoj glas. Če predlog sklepa ni sprejet, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo sejo odbora.
O dopisni seji se napiše zapisnik, ki se ga posreduje članom odbora v potrditev na prvi naslednji redni seji sveta.
Dnevni red sej nadzornega odbora
22. člen
Predsednik odbora določa dnevni red in datum seje, razen če ni o tem nadzorni odbor odločil na prejšnji seji.
Pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan.
Na dnevni red seje je potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje in točko »Razno«.
Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda.
Na dnevni red se lahko naknadno uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za člane nadzornega odbora, o čemer nadzorni odbor glasuje na začetku same seje odbora.
Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali če ni prisotnega poročevalca. O umiku točke z dnevnega reda seje nadzorni odbor glasuje na začetku seje.
Seja poteka po sprejetih točkah dnevnega reda seje odbora.
Vabilo in gradivo
23. člen
V vabilu za sejo nadzornega odbora mora sklicatelj podati predlog dnevnega reda.
Pisno vabilo s predlogom dnevnega reda seje mora obvezno vsebovati:
– datum, čas in kraj sklica;
– zapisnik zadnje seje.
24. člen
Skupaj z vabilom mora sklicatelj seje odbora priložiti k vsaki točki predloga dnevnega reda tudi gradivo ter pisno obrazložitev predlagatelja zadeve, v kateri je podana podlaga za razpravljanje in odločanje na seji.
Izjemoma, kadar so za to podani posebej utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posamezni točki dnevnega reda članom odbora ne pošlje skupaj z vabilom. V tem primeru jim mora biti gradivo vročeno na sami seji in se lahko sprejme samo kot informacija, če se tako odloči večina članov odbora.
25. člen
Vabilo z gradivom za sejo odbora mora biti poslano članom odbora praviloma 7 dni pred sejo odbora, izjemoma pa tudi manj, kadar mora nadzorni odbor odločati o neodložljivem vprašanju, vendar ne manj kot 3 dni pred sejo.
Vabilo za izredno sejo z gradivom mora biti vročeno članom najkasneje 3 dni pred sejo odbora, izjemoma pa v krajšem roku.
Vabila na sejo nadzornega odbora se skupaj z gradivi pošljejo prejemnikom po elektronski pošti, na pisno zahtevo prejemnika pa lahko tudi po pošti v fizični obliki na papirju. Vabilo z gradivom se lahko na podlagi pisne zahteve prejemnika pošlje tudi na disketi, zgoščenki ali drugem podobnem nosilcu podatkov.
26. člen
Vabilo na sejo odbora se skupaj z gradivom pošlje vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna – pripravljalcem gradiv, predstavnikom nadzorovanih oseb.
Če nadzorni odbor presodi, da je to za razjasnitev zadeve koristno, lahko skliče skupno sejo nadzornega odbora in posameznega delovnega telesa občinskega sveta.
Skupno sejo sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora, razprava na seji je skupna, o zadevi pa odloča samo nadzorni odbor.
Sklepčnost
27. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora.
Odbor lahko obravnava zadeve iz svoje pristojnosti tudi, če ni sklepčen. Po obravnavi lahko oblikuje predloge in mnenja, ne more pa sprejeti sklepov.
Če je na nesklepčni seji prisotna najmanj ena tretjina članov, lahko člani soglasno sklenejo, da obravnavajo tudi vprašanja, o katerih se odloča, in da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji.
Potek seje
28. člen
Predsednik nadzornega odbora na začetku seje ugotovi sklepčnost, nato pa da v obravnavo predlagani dnevni red seje odbora, pri čemer vsak član nadzornega odbora lahko predlaga spremembo dnevnega reda, o kateri nadzorni odbor glasuje.
Po morebitnih sprejetih spremembah dnevnega reda nadzorni odbor glasuje še o dnevnem redu v celoti.
29. člen
Posamezne točke se obravnavajo po vrstnem redu, kakor je bil sprejet dnevni red.
Po sprejemu dnevnega reda nadzorni odbor odloča o potrditvi zapisnika, h kateremu lahko člani odbora podajo pripombe za spremembo ali dopolnitev zapisnika.
Na začetku vsake točke dnevnega reda poda pripravljalec ali predlagatelj gradiva uvodno obrazložitev.
30. člen
Po končani obrazložitvi predsednik odbora člane odbora povabi k razpravi. Razpravljanje se mora nanašati na obravnavano točko. Ko predsednik ugotovi, da ni več razpravljalcev, zaključi razpravo.
Na seji nadzornega odbora lahko sodelujejo in dobijo besedo samo člani nadzornega odbora, strokovne službe občine, osebe, pri katerih je uveden nadzor, in vabljeni na sejo, vendar samo k tistih točkah dnevnega, h katerim so bili vabljeni.
Seje odbora se lahko udeležijo člani občinskega sveta in župan samo, če so povabljeni. Na seji lahko razpravljajo z dovoljenjem predsedujočega, nimajo pa pravice glasovanja.
31. člen
Nadzorni odbor praviloma konča sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
32. člen
Predsednik nadzornega odbora prekine sejo nadzornega odbora, če seja ni več sklepčna, če je za odločanje potrebno pridobiti mnenje drugih organov, če je potrebno pripraviti predloge odločitev ali če tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej odbora.
33. člen
Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.
Če je o isti zadevi izoblikovanih več predlogov, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlogi podani.
34. člen
Za red na seji odbora skrbi predsednik nadzornega odbora. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsednik.
Vzdrževanje reda na seji
35. člen
Za kršitev reda na seji sveta lahko predsednik nadzornega odbora izreče naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
Opomin se lahko izreče članu odbora oziroma govorniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče članu odbora oziroma govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Zoper odvzem besede lahko govornik ugovarja. O ugovoru odloča nadzorni odbor.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu odbora oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
Član odbora oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti sejo. Zoper odstranitev s seje lahko govornik ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
Predsednik odbora lahko odredi, da se odstrani s seje vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če predsednik odbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
Odločanje
36. člen
Odbor je sklepčen in veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Odbor sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen glede vprašanj, za katera ta poslovnik predpisuje drugačno večino. Člani odbora se opredeljujejo ZA oziroma PROTI sprejetju odločitve. V primeru, da se je opredelilo ZA sprejem odločitve enako število članov kot PROTI sprejemu odločitve se šteje, da odločitev ni bila sprejeta.
37. člen
Glasovanje na seji nadzornega odbora je praviloma javno z dvigom rok. Predsednik nadzornega odbora po opravljenem glasovanju ugotovi izid glasovanja.
O tajnem glasovanju odloča odbor na zahtevo večine navzočih članov nadzornega odbora.
Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami. Tajno glasovanje izvedeta zapisnikar in predsednik nadzornega odbora, ki tudi objavi rezultat glasovanja.
Zapisnik
38. člen
O delu na seji odbora se piše skrajšani zapisnik. Zapisnik obsega podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov nadzornega odbora sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov nadzornega odbora, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji (le v primeru, kadar so vabljeni), o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljalcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Na izrecno zahtevo razpravljalca se v zapisnik vnese njegova razprava.
V zapisnik se ne piše ugotovitev o opravljenem nadzoru. Le-te predstavljajo prilogo zapisnika in ne predstavljajo javnih listin, kolikor vsebujejo podatke tajne narave.
Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti oblikovani in zapisani tako, da je v njih nedvoumno opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.
Na vsaki seji nadzornega odbora se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje in vseh morebitnih vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej odbora. Kadar pogoji zaradi prehitrega sklica naslednje seje ne omogočajo priprave zapisnika, se le- ta obravnava na prvi naslednji seji, pri čemer je potrebno navesti razloge za zamudo. Vsak član odbora ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči nadzorni odbor. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma predsedujoči in oseba, ki je vodila zapisnik.
39. člen
Zapisniki in ostalo gradivo sej nadzornega odbora se hranijo v prostorih občinske uprave.
Predsednik oziroma podpredsednik nadzornega odbora podpisujeta sklepe in akte nadzornega odbora.
Za sklic seje in za dopisovanje s tretjimi osebami uporablja nadzorni odbor žig občine.
40. člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika odbora, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor.
Za vsak nadzor mora nadzorni odbor sprejeti sklep o izvedbi nadzora, ki mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). Sklep, ki ga podpiše predsednik se pošlje županu in odgovorni osebi uporabnika proračuna oziroma nadzorovani osebi.
Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
Nadzor se začne z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
41. člen
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora iz upravne stavbe, lahko pa si pridobijo fotokopije dokumentov.
Nadzornik mora nadzorovani osebi dati primeren čas za pripravo in predložitev potrebne oziroma zahtevane dokumentacije, ki ne sme biti krajši od 8 dni. Če nadzornik ne določi roka nadzorovani osebi, mora le-ta predložiti zahtevano dokumentacijo najkasneje v roku 30 dni od prejema zahteve in o pripravljeni dokumentaciji obvestiti NO.
42. člen
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov.
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član nadzornega odbora in predsednik se morajo o osnutku poročila izjaviti. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora in se ga pošlje nadzorovani osebi najkasneje v roku 8 dni po sprejemu, ki ima pravico v roku enega meseca od prejema poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo.
Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila.
Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh. Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa mora nadzorni odbor pripraviti končno poročilo s priporočili in predlogi ter določiti rok, v katerem mora nadzorovana oseba poročati odboru o izvajanju le-teh in razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.
43. člen
Končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Občinski svet je dolžan obravnavati končno poročilo o nadzoru v roku 60 dni po njegovi dokončnosti.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati vse obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora in mora biti izpolnjeno oziroma v skladu z obrazcem, ki je priloga pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
44. člen
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan v roku 15 dni od imenovanja.
45. člen
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in občinski svet.
Konflikt interesov
46. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane če:
– če je odgovorna oseba, zakonit zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali svaštu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali izven zakonska skupnost prenehala;
– je lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane osebe;
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
– je zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju, v katerem se opravlja nadzor ali, če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor;
– je lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je nadzorovana oseba.
VII. JAVNOST DELA
47. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora in z objavo njegovih končnih poročil na spletni strani Občine Grosuplje.
Predsednik nadzornega odbor sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.
48. člen
Zaradi varovanja osebnih in tajnih podatkov oziroma podatkov, ki se nanašajo na državne, uradne in poslovne skrivnosti in zagotavljanjem spoštovanja dostojanstva, dobrega imena in integritete pravnih in fizičnih oseb so seje nadzornega odbora zaprte za javnost. Sej nadzornega odbora se smejo udeležiti le povabljeni. Vabi se praviloma pisno, izjemoma ustno.
49. člen
Vabila z dnevnim redom za seje nadzornega odbora, zapisniki in sklepi sej so informacije javnega značaja.
Sklepi in dokončna poročila o izvedenem nadzoru so informacije javnega značaja, razen če vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne ali poslovne skrivnosti.
Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.
50. člen
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti.
Član brez soglasja nadzornega odbora ne sme sporočiti javnosti podatkov o seji, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost, oziroma dokler predsednik nadzornega odbora ne informira javnosti o seji ali dokler ni potrjen zapisnik seje.
Vabila, zapisniki in gradivo, kolikor ne predstavljajo informacij tajne narave, se objavijo na spletni strani Občine Grosuplje.
VIII. SPREJEMANJE POSLOVNIKA
51. člen
Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.
IX. KONČNE DOLOČBE
52. člen
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila veljavnih predpisov s področja delovanja nadzornih odborov.
Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 007-3/11
Grosuplje, dne 23. junija 2011
Nadzorni odbor
Predsednik
Milan Vehovec l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti