Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2011 z dne 7. 6. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2011 z dne 7. 6. 2011

Kazalo

2105. Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, stran 5862.

Na podlagi osmega odstavka 74. člena in za izvrševanje 75. in 75.a člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa:
1. pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskih tirih;
2. potrebno izobrazbo kandidata za pristop k teoretičnemu usposabljanju;
3. programe strokovnega usposabljanja kandidatov za delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskih tirih;
4. pogoje in način teoretičnega usposabljanja ter preverjanja teoretične usposobljenosti;
5. pogoje in način praktičnega usposabljanja ter preverjanja praktične usposobljenosti;
6. pogoje in način strokovnega izpopolnjevanja;
7. pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti;
8. pogoje za pridobitev, posodobitev, ohranjanje veljavnosti, obnavljanje in odvzem dovoljenja za strojevodje in voznike progovnih vozil;
9. pogoje za pridobitev, ohranjanje veljavnosti, posodobitev in odvzem spričeval izvršilnim železniškim delavcem in izvršilnim železniškim delavcem na industrijskih tirih.
2. člen
(področje uporabe)
(1) Ta pravilnik prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51) v delu, ki se nanaša na strojevodje.
(2) Ta pravilnik velja za delodajalca, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje ali na podlagi pogodbe najame delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca in/ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »delodajalec« pomeni v tem pravilniku upravljavca, prevoznika ali lastnika industrijskega tira, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje ali na podlagi pogodbe najame delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih;
2. »delo pod nadzorom« pomeni, da delavec opravlja usposabljanje na delovnem mestu za katerega se usposablja, pod nadzorom inštruktorja;
3. »izvajalec« je fizična oseba, ki izvaja usposabljanje, izpopolnjevanje ali preverjanje strokovne usposobljenosti;
4. »operativni predpis« pomeni priročnik, navodilo, poslovnik, odredbo, obvestilo, ali brzojavko, ki jih izda delodajalec v cilju zagotavljanja varnosti;
5. »poznavanje operativnih predpisov« pomeni, da je delavec usposobljen iz operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja ali operativnih predpisov navedenih v poslovnem redu industrijskega tira;
6. »splošno strokovno znanje« je znanje, ki ga kandidat za strojevodjo in kandidat za voznika progovnih vozil pridobi pri subjektu, in obsega znanja iz 8. člena tega pravilnika;
7. »teoretično usposabljanje« je usposabljanje iz nacionalnih varnostnih predpisov, ki ga izvaja subjekt.
(2) Drugi izrazi, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja varnost v železniškem prometu, zakonu, ki ureja železniški promet, in drugih podzakonskih aktih, izdanih na njihovi podlagi.
II. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA DELOVNA MESTA IZVRŠILNIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV
4. člen
(strokovno usposabljanje)
(1) Strokovno usposabljanje je sistematično podajanje znanj, vedenj in spretnosti, ki jih mora obvladati kandidat za opravljanje nalog na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah. Taka usposobljenost zajema strokovno znanje in sposobnost uporabe tega znanja v praksi.
(2) Strokovno usposabljanje obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(3) Praktično usposabljanje je sestavljeno iz poznavanja operativnih predpisov in dela pod nadzorom. Z delom pod nadzorom se lahko prične po uspešno opravljenem preverjanju usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti.
5. člen
(subjekti usposabljanja)
(1) Usposabljanje, preverjanje in izpopolnjevanje kandidatov za delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskim tiru lahko izvajajo le subjekti usposabljanja (v nadaljnjem besedilu subjekti) po posameznih programih za:
1. pridobitev in preverjanje usposobljenosti iz splošnega strokovnega znanja;
2. teoretičnega usposabljanja;
3. teoretičnega izpopolnjevanja;
4. preverjanja teoretične usposobljenosti delavcev.
(2) Subjekti zagotavljajo pravičen in nediskriminatoren dostop do usposabljanja.
(3) Subjekti na podlagi programa teoretičnega dela strokovnega usposabljanja, opredeljenega v 8. členu tega pravilnika, izdelajo učni načrt, ki ga potrdi varnostni organ.
6. člen
(pogoji za opravljanje dejavnosti subjekta)
(1) Odločitev varnostnega organa o določitvi subjekta mora temeljiti na oceni predložene dokumentacije, na podlagi katere se dokazuje usposobljenost subjekta za izvajanje enega ali več programov ob upoštevanju meril o neodvisnosti, strokovnosti in nepristranskosti.
(2) Varnostni organ lahko na podlagi javnega razpisa določi subjekt usposabljanja za največ 3 leta.
(3) Subjekt, ki izvaja programe iz prvega odstavka predhodnega člena, mora izpolnjevati minimalne materialne, kadrovske in organizacijske pogoje.
(4) Minimalni materialni pogoji so:
1. ustrezen prostor, kjer se izvaja usposabljanje in preverjanje usposobljenosti z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne površine na kandidata in izvajalca, ustrezno opremo in tehnično opremo za prikaz vsebine programa usposabljanja, ki se opredeli v razpisnih pogojih);
2. dostop do ustreznih delovnih sredstev (tirna vozila, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, stabilne naprave električne vleke idr.) ali simulatorji, ki ta delovna sredstva nadomestijo v cilju usposabljanja), če je v teoretičnem delu usposabljanja predviden praktični pouk;
3. subjekt mora omogočiti nabavo ali uporabo strokovne literature in veljavnih predpisov v elektronski ali pisni obliki.
(5) Minimalni kadrovski pogoji so:
1. izvajalec vsebin iz nacionalnih varnostnih predpisov in vsebin za pridobitev splošnega strokovnega znanja mora imeti najmanj VII/1 stopnjo izobrazbe prometne, elektrotehniške, strojne ali gradbene smeri in pedagoško andragoško usposobljenost;
2. izvajalec praktičnega pouka in veščin mora imeti najmanj VI/1 stopnjo izobrazbe prometne, elektrotehniške, strojne ali gradbene smeri, andragoško usposobljenost, najmanj pet let delovnih izkušen na delovnem mestu, na katerem mora poznati tudi vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidata usposablja.
3. Šteje se, da je izvajalec praktičnega pouka andragoško usposobljen, kolikor takšno usposobljenost izkaže s potrdilom o opravljenem usposabljanju s področja osnovnih andragoških znanj v obsegu najmanj 24 pedagoških ur po programu, ki ga potrdi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
(6) Organizacijski pogoji so:
1. stalen nadzor in hranjenje dokumentacije nad dejavnostmi, povezanimi z usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preverjanjem;
2. izvajanje neodvisnih ocenjevanj postopkov dejavnosti, povezanimi z usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preverjanjem v časovnih presledkih, ki niso daljši od dveh let, in ki ga opravijo kvalificirane osebe, ki same ne opravljajo dejavnosti, ki so predmet ocenjevanja;
3. hranjenje dokumentacije o rezultatih neodvisnega ocenjevanja in dokumentiranje odprave pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri neodvisnem ocenjevanju.
III. POTREBNA IZOBRAZBA ZA PRISTOP K TEORETIČNEMU USPOSABLJANJU
7. člen
(pogoji za pristop k teoretičnem usposabljanju)
Minimalni pogoji za vključitev v teoretično usposabljanje za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca in za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru so:
+----------------------+---------------------------------------+
|Naziv delovnega mesta |Minimalni pogoj za pristop             |
+----------------------+---------------------------------------+
|PREMIKAČ              |– uspešno zaključeno osnovnošolsko     |
|                      |izobraževanje ali                      |
|                      |– uspešno zaključeno nižje poklicno    |
|                      |izobraževanje                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|VLAKOVODJA            |– uspešno zaključeno srednje poklicno  |
|                      |izobraževanje                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|POMOČNIK STROJEVODJE  |– uspešno zaključeno srednje poklicno  |
|                      |izobraževanje                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|STROJEVODJA           |– je uspešno opravil preverjanje       |
|                      |splošnega strokovnega znanja in        |
|                      |– je opravil splošno ali poklicno      |
|                      |maturo ali                             |
|                      |– ima opravljen mojstrski, delovodski  |
|                      |ali poslovodski izpit tri leta delovnih|
|                      |izkušenj in je opravil preizkus znanja |
|                      |splošno izobraževalnih predmetov v     |
|                      |obsegu, ki je določen za poklicno      |
|                      |maturo v srednjem strokovnem           |
|                      |izobraževanju                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|PREGLEDNIK VAGONOV    |– je opravil splošno ali poklicno      |
|                      |maturo ali                             |
|                      |– ima opravljen mojstrski, delovodski  |
|                      |ali poslovodski izpit, tri leta        |
|                      |delovnih izkušenj in je opravil        |
|                      |preizkus znanja splošno izobraževalnih |
|                      |predmetov v obsegu, ki je določen za   |
|                      |poklicno maturo v srednjem strokovnem  |
|                      |izobraževanju                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|VOZNIK PROGOVNIH      |– je uspešno opravil preverjanje       |
|VOZIL                 |splošnega strokovnega znanja in        |
|                      |– je opravil splošno ali poklicno      |
|                      |maturo ali,                            |
|                      |– ima opravljen mojstrski, delovodski  |
|                      |ali poslovodski izpit, tri leta        |
|                      |delovnih izkušenj in je opravil        |
|                      |preizkus znanja splošno izobraževalnih |
|                      |predmetov v obsegu, ki je določen za   |
|                      |poklicno maturo v srednjem strokovnem  |
|                      |izobraževanju                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|KRETNIK               |– uspešno zaključeno osnovnošolsko     |
|                      |izobraževanje ali                      |
|                      |– uspešno zaključeno nižje poklicno    |
|                      |izobraževanje                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|ODJAVNIK              |– uspešno zaključeno osnovnošolsko     |
|                      |izobraževanje ali                      |
|                      |– uspešno zaključeno nižje poklicno    |
|                      |izobraževanje                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|PROMETNIK             |– je opravil splošno ali poklicno      |
|                      |maturo,                                |
|                      |– ima opravljen mojstrski, delovodski  |
|                      |ali poslovodski izpit, tri leta        |
|                      |delovnih izkušenj in je opravil        |
|                      |preizkus znanja splošno izobraževalnih |
|                      |predmetov v obsegu, ki je določen za   |
|                      |poklicno maturo v srednjem strokovnem  |
|                      |izobraževanju                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|PROGOVNI ČUVAJ        |– uspešno zaključeno osnovnošolsko     |
|                      |izobraževanje ali                      |
|                      |– uspešno zaključeno nižje poklicno    |
|                      |izobraževanje                          |
+----------------------+---------------------------------------+
|VZDRŽEVALEC PROG,     |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|OBJEKTOV IN OPREME    |program tehniške gimnazije z izbirnim  |
|PROGE                 |strokovnim predmetom gradbeništvo ali  |
|                      |opisna geometrija ali                  |
|                      |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|                      |program za pridobitev srednje strokovne|
|                      |izobrazbe Gradbeni tehnik ali Geodetski|
|                      |tehnik                                 |
+----------------------+---------------------------------------+
|VZDRŽEVALEC           |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|SIGNALNOVARNOSTNIH    |program tehniške gimnazije z izbirnim  |
|NAPRAV                |strokovnim predmetom elektronika ali   |
|                      |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|                      |program za pridobitev srednje strokovne|
|                      |izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi  |
|                      |moduli s področja elektronike          |
+----------------------+---------------------------------------+
|VZDRŽEVALEC           |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|TELEKOMUNIKACIJSKIH   |program tehniške gimnazije z izbirnim  |
|OMREŽIJ IN OPREME     |strokovnim predmetom elektronika ali   |
|                      |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|                      |program za pridobitev srednje strokovne|
|                      |izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi  |
|                      |moduli s področja elektronike          |
+----------------------+---------------------------------------+
|VZDRŽEVALEC STABILNIH |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|NAPRAV ELEKTRIČNE     |program gimnazije ali                  |
|VLEKE                 |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|                      |program za pridobitev srednje strokovne|
|                      |izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi  |
|                      |moduli s področja energetike           |
+----------------------+---------------------------------------+
|DISPEČER STABILNIH    |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|NAPRAV ELEKTRIČNE     |program gimnazije ali                  |
|VLEKE                 |– uspešno zaključen izobraževalni      |
|                      |program za pridobitev srednje strokovne|
|                      |izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi  |
|                      |moduli s področja energetike           |
+----------------------+---------------------------------------+
|SPREVODNIK            |– uspešno končano srednje poklicno     |
|                      |izobraževanje ali                      |
|                      |– je opravil splošno ali poklicno      |
|                      |maturo,                                |
|                      |– ima opravljen mojstrski, delovodski  |
|                      |ali poslovodski izpit, tri leta        |
|                      |delovnih izkušenj in je opravil        |
|                      |preizkus znanja iz splošno             |
|                      |izobraževalnih predmetov v obsegu, ki  |
|                      |je določen za poklicno maturo v        |
|                      |srednjem strokovnem izobraževanju      |
+----------------------+---------------------------------------+
|VODJA VLAKA           |– je opravil splošno ali poklicno      |
|                      |maturo,                                |
|                      |– ima opravljen mojstrski, delovodski  |
|                      |ali poslovodski izpit, tri leta        |
|                      |delovnih izkušenj in je opravil        |
|                      |preizkus znanja iz splošno             |
|                      |izobraževalnih predmetov v obsegu, ki  |
|                      |je določen za poklicno maturo v        |
|                      |srednjem strokovnem izobraževanju      |
+----------------------+---------------------------------------+
IV. PROGRAMI STROKOVNEGA USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA DELOVNA MESTA IZVRŠILNIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV IN IZVRŠILNIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV NA INDUSTRIJSKIH TIRIH
8. člen
(usposabljanje za pridobitev splošnega strokovnega znanja)
(1) Usposabljanje za pridobitev splošnega strokovnega znanja obsega:
1. teoretična in praktična znanja o železniških tehnologijah, vključno z varnostnimi načeli in filozofijo predpisov;
2. teoretična in praktična znanja o nevarnostih, povezanih z delovanjem železnice, in različnih načinih za njihovo obvladovanje;
3. teoretična in praktična znanja o modelih vodenja za enega ali več načinov delovanja železnice;
4. teoretična in praktična znanja o vlakih, njihovi sestavi in tehničnih lastnostih, za vlečna vozila, tovorne vagone, potniške vagone in druga tirna vozila.
(2) Kandidat mora na podlagi usposabljanja iz predhodnega odstavka:
1. razumeti posebne zahteve za opravljanje poklica, pomen tega poklica ter poklicne in osebne zahteve (dolg delovni čas, odsotnost od doma itd.);
2. uporabljati varnostne predpise za osebje;
3. razlikovati tirna vozila;
4. poznati delovne metode in jih natančno uporabiti v praksi;
5. poznati referenčne dokumente in navodila (priročniki in navodila s postopki za obratovanje in vzdrževanje, Priročnik za strojevodjo, Navodilo o progi itd.);
6. se usposobiti za odgovorno ravnanje v varnostno kritičnih situacijah;
7. poznati ukrepe za primer nesreč, kjer bi bili udeleženi ljudje;
8. poznati nevarnosti, na splošno povezane z železniškim prometom;
9. poznati načela prometne varnosti;
10. uporabiti osnovna načela elektrotehnike v zvezi s tirnimi vozili in infrastrukturo.
(3) Po uspešno zaključenem preverjanju splošnega strokovnega znanja, subjekt izda kandidatu potrdilo o opravljenem preverjanju splošnega strokovnega znanja.
9. člen
(usposabljanje za delovno mesto premikač)
(1) Usposabljanje za delovno mesto premikač obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih;
– natančno poznavanje določb signalov za zavarovanje tirnih poti;
– natančno poznavanje določb signalov na kretnicah;
– natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost, zavri«;
– natančno poznavanje določb o signalnih znakih za preskus zavor;
– natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
– natančno poznavanje določb o zaustavnem signalu;
– natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
– natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«, »meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
– natančno poznavanje določb o območnem premikalnem signalu;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
– splošno poznavanje določb o postajnih napravah;
– natančno poznavanje določb o tirih na postajah, kretnicah, njihovih legah, zavarovanju in prerezu kretnice;
– splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– natančno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri premiku, in sicer:
– poznavanje načinov zaviranja pri premiku;
– natančno poznavanje določb o zaviranju z ročno coklo;
– natančno poznavanje določb o zaviranju z ročnimi in/ali pritrdilnimi zavorami;
– natančno poznavanje določb o uporabi samodejne zračne zavore pri premiku;
– natančno poznavanje določb o opravljanju delnih zavornih preskusov;
– natančno poznavanje določb o priklopniku;
– natančno poznavanje določb o zavarovanju proti samopremaknitvi in proti uteku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za premikača.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj:
– poznavanje postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
– osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
– osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot premikač samostojno opravljal ter spozna postajo, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za premikača usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu premikač. Premikač sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu premikača, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za premikača, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti premikaču delo na drugi, bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo premikača najmanj tri mesece na postajah, kjer se je praktično usposabljal. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti, ko je delavec opravljal delo premikača najmanj dva meseca na postaji, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Premikač sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu premikača na postaji, na kateri se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj.
10. člen
(premikač na industrijskem tiru)
(1) Usposabljanje za delovno mesto premikač na industrijskem tiru obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– poznavanje določb signalov za zavarovanje tirnih poti in mejnih tirnih signalov;
– natančno poznavanje določb signalov na kretnicah;
– natančno poznavanje določb signalov na premikalnih lokomotivah;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost, zavri«;
– poznavanje določb o signalnih znakih za preskus zavor;
– natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
– poznavanje določb o zaustavnem signalu;
– natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
– natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka« in »sega v normalni svetli profil«;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa na industrijskem tiru;
– poznavanje določb o kretnicah, njihovih legah, o zavarovanju in prerezu kretnice;
– splošno poznavanje določb o označevanju tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– natančno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri premiku, in sicer:
– poznavanje načinov zaviranja pri premiku;
– natančno poznavanje določb o zaviranju z ročno coklo;
– natančno poznavanje določb o zaviranju z ročnimi in/ali pritrdilnimi zavorami;
– natančno poznavanje določb o opravljanju delnih zavornih preskusov;
– natančno poznavanje določb o zavarovanju proti samopremaknitvi in proti uteku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za premikača.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov, ki obsega najmanj:
– poznavanje poslovnega reda industrijskega tira;
– osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
– osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot premikač na industrijskem tiru samostojno opravljal ter spozna industrijski tir in postajne tire na katerih bo premikal, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalca in upravljavca in jo imenuje delodajalec.
(6) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja premikač na industrijskem tiru samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita preden opravlja premik tudi na postajnih tirih.
(7) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za premikača na industrijskem tiru usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela. Premikač na industrijskem tiru sme samostojno opravljati delo na industrijskem tiru in postajnih tirih na katerih se je usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje industrijskega tira in postajnih tirov, na katerih se je usposabljal.
(8) Premikač na industrijskem tiru sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu premikača na industrijskem tiru, na katerem se ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na industrijskem tiru preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede industrijskega tira in/ali postaje.
11. člen
(usposabljanje za delovno mesto vodja premika)
(1) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega železniškega delavca vodja premika mora biti kandidat usposobljen za delo na delovnem mestu premikač in dodatno uspešno opraviti praktični izpit za vodjo premika, ki se izvaja po opravljenem praktičnem usposabljanju.
(2) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme premikač, ki ohranja usposobljenost in ima veljavno potrdilo o izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev, pričeti pri delodajalcu po najmanj dveh letih dela na delovnem mestu premikača.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj:
– poznavanje postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
– osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
– osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
3. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vodja premika samostojno opravljal ter spozna postaje z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
4. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(4) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za vodjo premika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vodja premika. Vodja premika sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vodja premika, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje, na kateri se je usposabljal.
(5) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za vodjo premika mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti vodji premika delo na drugi, bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo vodje premika najmanj tri mesece na postajah, kjer se je praktično usposabljal. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti, ko je delavec opravljal delo vodje premika najmanj dva meseca na postaji, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(6) Vodja premika sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vodja premika na postaji, na kateri se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj.
12. člen
(vodja premika na industrijskem tiru)
(1) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega železniškega delavca vodja premika na industrijskem tiru mora biti kandidat usposobljen za delo na delovnem mestu premikač ali premikač na industrijskem tiru in dodatno uspešno opraviti praktični izpit za vodjo premika na industrijskem tiru, ki se izvaja po opravljenem praktičnem usposabljanju.
(2) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme premikač ali premikač na industrijskem tiru, ki ohranja usposobljenost in ima veljavno potrdilo o izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev, pričeti pri delodajalcu po najmanj dveh letih dela na delovnem mestu premikača ali premikača na industrijskem tiru.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. spoznavanje operativnih predpisov, ki obsega najmanj:
– poznavanje poslovnega reda industrijskega tira;
– osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
– osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
3. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vodja premika na industrijskem tiru samostojno opravljal ter spozna industrijski tir in postajne tire na katerih bo premikal, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
4. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalca in upravljavca in jo imenuje delodajalec.
(4) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja vodja premika na industrijskem tiru samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita preden vodi premik tudi na postajnih tirih.
(5) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za vodjo premika na industrijskem tiru usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela. Vodja premika na industrijskem tiru sme samostojno opravljati delo na industrijskem tiru in postajnih tirih, na katerih se je usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje industrijskega tira in postajnih tirov, na katerih se je usposabljal.
(6) Vodja premika na industrijskem tiru sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vodje premika na industrijskem tiru, na katerem se ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na industrijskem tiru preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov na industrijskem tiru. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede industrijskega tira in/ali postaje.
13. člen
(usposabljanje za delovno mesto vlakovodja)
(1) Usposabljanje za delovno mesto vlakovodja obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega;
1. znanje o določbah signalnega pravilnika;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– določbe o zavorni razdalji;
– določbe o organizaciji in opravljanju železniškega prometa;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– določbe o službenih mestih;
– določbe o vrsti vlakov;
– določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
– splošno o vsebini postajnega poslovnega reda in poslovnika;
– natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– poglavja ravnanja z vagoni, poglavja dela pri premiku, poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke, poglavja kodifikacija prog za kombiniran transport;
– poglavja označevanje vlakov, poglavja vozni red;
– poglavja spremne listine vlakov, število in razpored delavcev pri vlakih ter vožnja oseb s tovornimi vlaki in hitrosti vlakov;
– poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO in določbe o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika ali odjavnika;
– določbe o rednih uvoznih tirih;
– določbe o vozni poti vlaka;
– določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
– določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
– določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
– poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi na postajah;
– določbe poglavja posebne vrste prometa;
– določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri vlaku in premiku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vlakovodjo.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela če bo delal na postaji;
– pogojev obratovanja vlečnih vozil;
– tipov vlečenih vozil s pogoji obratovanja;
– pomena številke vagona, serije, podserije in ostalih oznak in napisov na vagonu;
– vsebine in obsega pregleda vagonov v vlaku;
– nalepnic na vagonih;
– vrst kontejnerjev in o njihovem obeleževanju;
– pravilnosti naklada na vozilih;
– glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
– kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov, mehaničnih signalov in lokalne postavljalnice;
– telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
– naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem vozilu, če bo spremljal vlak;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vlakovodja samostojno opravljal ter spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri ali je kandidat za vlakovodjo usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vlakovodja. Vlakovodja sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vlakovodja na postaji ali na progi na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje ali proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za vlakovodjo sme delodajalec odrediti delo na drugi progi, delu proge ali bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo vlakovodje najmanj tri mesece na postaji, drugi progi ali delu druge proge, kjer se je praktično usposabljal. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti, ko je delavec opravljal delo vlakovodje najmanj dva meseca na postaji, drugi progi ali delu druge proge, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Vlakovodja sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vlakovodje na postaji, progi ali delu proge, na kateri se ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na postaji, progi ali delu proge preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj, proge ali dela proge.
14. člen
(usposabljanje za delovno mesto pomočnik strojevodje)
(1) Usposabljanje za delovno mesto pomočnik strojevodje obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega;
1. znanje o določbah signalnega pravilnika;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– določbe o zavorni razdalji;
– določbe o službenih mestih;
– določbe o vrsti vlakov;
– določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
– natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav, spenjanje in odpenjanje vozil;
– osnovne določbe o označevanju vlakov, voznem redu, spremnih listinah vlakov in o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika ali odjavnika;
– določbe o vozni poti vlaka;
– določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
– določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
– določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
– poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in postajah;
– določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. natančna strokovna znanja v zvezi z delnimi zavornimi preskusi pri vlaku in premiku, zavarovanje vlečnih vozil in vlakov proti samopremaknitvi.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za pomočnika strojevodje.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– vrst vlečnih vozil;
– tipov vlečenih vozil;
– glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
– kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov, mehaničnih signalov in lokalne postavljalnice;
– poznavanje telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
– poznavanje naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem vozilu;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot pomočnik strojevodje samostojno opravljal ter spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za pomočnika strojevodje usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu pomočnik strojevodje. Pomočnik strojevodje sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu pomočnika strojevodje na vlečnem vozilu, progi ali delu proge, na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje proge ali dela proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za pomočnika strojevodje, sme delodajalec odrediti pomočniku strojevodje usposabljanje na vlečnem vozilu drugega sistema vleke ali progah, na katerih se ni usposabljal šele, ko je delavec opravljal delo pomočnika strojevodje najmanj tri mesece na vlečnem vozilu istega sistema vleke, na katerih se je praktično usposabljal, in na progah, katerih poznavanje je podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja pomočnik strojevodje samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita pri prehodu iz dizelskih vlečnih vozil na elektrovlečna vozila in obratno ter če je od zadnje vožnje na dizelskem ali elektrovlečnem vozilu preteklo več kot tri leta. Pomočnik strojevodje:
1. se teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami in opremo, ki je vgrajena na vozilo;
2. se pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
3. se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
4. opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora opravljati pomočnik strojevodje:
1. pri prehodu na progo ali del proge, za katero še nima spričevala;
2. če je od zadnje vožnje po progi ali delu proge preteklo več kot eno leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela mora pomočnik strojevodje s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov na postaji, progi ali delu proge.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vlečnih vozil, prog ali delov prog.
15. člen
(usposabljanje za delovno mesto strojevodja)
(1) Pred usposabljanjem za delovno mesto strojevodja, mora kandidat pridobiti potrdilo o opravljenem preverjanju splošnega strokovnega znanja iz 8. člena tega pravilnika ali posedovati dovoljenje za strojevodjo. Usposabljanje za delovno mesto strojevodje zajema teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje o določbah signalnega pravilnika;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– natančno poznavanje poglavja splošne določbe;
– poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav;
– poglavja ravnanje z vagoni;
– poglavja delo pri premiku, poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke, poglavja kodifikacija prog za kombiniran transport;
– poglavja označevanje vlakov;
– določbe o voznem redu, določbe za uveljavitev voznega reda, določbe o navodilu o progi, določbe o voznem redu posameznega vlaka, določbe o spremembah operativnega voznega reda;
– poglavja spremne listine vlakov, poglavja število in razpored delavcev pri vlakih ter vožnja oseb s tovornimi vlaki, poglavja hitrosti vlakov, poglavja promet vlakov;
– poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO, poglavja opravljanje dela na progi, kjer prekine delo prometnik, odjavnik ali progovni čuvaj;
– določitev rednih uvoznih tirov;
– določbe o vozni poti vlaka;
– ravnanje pri uvoznih signalih ob spremembi uvoznega tira ali uvozu vlaka na zaseden ali slepi tir;
– izjemna ustavitev vlaka;
– neuporabnost ali neveljavnost glavnih signalov;
– obveščanje strojevodje;
– dovoljenje za vožnjo;
– izjemen prevoz vlaka;
– zavarovanje prometa na nivojskem prehodu in ravnanje ob okvarah;
– poglavje delo osebja pri vlaku, poglavje izrednosti med vožnjo, poglavje vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in postajah, poglavje posebne določbe o elektrificiranih progah, poglavje posebne vrste prometa, poglavje organizacija prometa v posebnih razmerah;
– poznavanje obrazcev dovoljenje za premik, poročilo o izrednostih, beležnica brzojavk in fonogramov, nalog za vožnjo vlaka in splošni nalog;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. znanja o določbah v zvezi z zaviranjem pri vlaku in premiku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala, sme strojevodja pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za strojevodjo (potrdilo ni potrebno, če je strojevodja lastnik dovoljenja) in
2. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– tipov, vrst in značilnosti železniških vozil s pogoji obratovanja;
– zakonitosti dinamike vleke;
– vsebine in obsega pregleda vlečnih vozil;
– vsebine in obsega pregleda vagonov v vlaku;
– nalepnic in označevanja vozil;
– pravilnosti naklada na vozilih;
– vrst kontejnerjev in o njihovem obeleževanju;
– osnovnih elementih signalnovarnostnih naprav;
– kretniških postavljalnih naprav in kretniških ključavnic;
– telekomunikacijskih naprav;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot strojevodja samostojno opravljal ter spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri ali je kandidat za strojevodjo usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu strojevodje. Strojevodja sme samostojno voziti vlečno vozilo, na katerem je opravil praktični izpit, po progah ali delih prog, na katerih se je usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje proge ali dela proge, na kateri se je usposabljal in da ima dovoljenje.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za strojevodjo, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti strojevodji usposabljanje na lokomotivah drugega sistema vleke ali progah, na katerih se ni usposabljal šele, ko je delavec opravljal delo strojevodje najmanj šest mesecev na lokomotivah istega sistema vleke, na katerih se je praktično usposabljal, in na progah, katerih poznavanje je podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja strojevodja samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. pri prehodu z enega tipa vlečnega vozila na drugi tip vlečnega vozila ali če je od zadnje vožnje na enem tipu vozila preteklo več kot tri leta se strojevodja:
– teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami in opremo, ki je vgrajena na vozilo;
– pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
– se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
– opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec;
2. pred pričetkom upravljanja vlečnih vozil za vožnjo vlakov, kadar je strojevodja upravljal vlečno vozilo samo za premikalna dela se strojevodja:
– teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila pri vleki vlakov;
– pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v vozilo pri vožnji vlaka na progi ali delu proge za katero se usposablja;
– se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu glede na posebnosti proge ali dela proge;
– opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora opravljati strojevodja:
1. pri prehodu na progo ali del proge, za katero še nima spričevala;
2. ki je usposobljen samo za premik na postaji, pri prehodu na postajo za katero nima spričevala;
3. če je od zadnje vožnje po postaji, progi ali delu proge preteklo več kot eno leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela mora strojevodja s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov na postaji, progi ali delu proge.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vlečnih vozil, postaj, prog ali delov prog.
16. člen
(usposabljanje za delo strojevodje na industrijskem tiru)
(1) Usposabljanje za delo strojevodje na industrijskem tiru obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
– vrste signalov;
– vrste signalnih znakov;
– mejni tirni signali, signalni znaki mejnih tirnih signalov in njihov pomen;
– ravnanje ob okvarah mejnih tirnih signalov;
– poglavja signali za zavarovanje tirnih poti;
– poglavja signali na kretnicah;
– signali na premikalnih lokomotivah;
– ročni signalni znaki za preskus zavor;
– signali premikalnega osebja;
– namen in uporaba signalnih znakov premikalnega osebja;
– določbe u zaustavnem signalu;
– splošne določbe o signalnih oznakah;
– označitev neveljavnih signalov;
– oznaka za ločnico;
– meja kontroliranega odseka;
– progovni opozorilnik;
– prenosni progovni opozorilnik;
– signalna oznaka za predmete, ki segajo v normalni svetli profil in
– splošno o območnem premikalnem signalu;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa, ki pride v poštev na industrijskem tiru;
– razpored, predaja in prevzem službe;
– poslovni red na industrijskem tiru;
– označbe ob progi;
– kretnice in lege kretnic;
– zavarovanje kretnic in hitrosti čez kretnice;
– prerez kretnic;
– splošno o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– označevanje kretnic;
– označevanje mejnih tirnih in premikalnih signalov;
– označevanje drugih naprav;
– pogoji za obratovanje tirnih vozil; premik;
– opravljanje premika;
– oprema premikalnih delavcev;
– mesta premikačev pri premiku;
– obveznosti vodje premika;
– hitrost vožnje pri premiku;
– spenjanje in razpenjanje;
– pripenjanje vozil;
– zaporedje opravil pri spenjanju vozil;
– zaporedje opravil pri razpenjanju;
– odpenjanje vozil;
– premikalna vozna pot;
– prestavljanje kretnic pri premiku;
– postavljanje premikalnih voznih poti in dajanje soglasja za premik;
– premik prek več premikalnih območij;
– preverjanje in opazovanje premikalnih voznih poti;
– dajanje ukazov za premik;
– dajanje signalnih znakov pri premiku;
– premikalna vožnja;
– premik z dvopotnim vozilom;
– odbijanje vagonov;
– premik s premikalno vrvjo;
– ročni premik;
– premik s cestnimi vozili;
– premik s prenosnico ali obračalnico;
– premik v vlečnih enotah in delavnicah;
– posebni ukrepi pri premiku s posamičnimi vagoni;
– previdnostni ukrepi po končanem premiku;
– osebna varnost pri premiku;
– poročilo o izrednosti;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. znanja o določbah pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil, in sicer:
– splošno o preskusih zavor;
– priprava na preskuse zavor;
– sporazumevanje pri preskusih zavor;
– skupna določila o preskusih zavor pogonskih vozil;
– preskušanje zavor lokomotiv;
– ugotavljanje dejanske zavorne mase potniških in tovornih vagonov;
– ugotavljanje dejanske zavorne mase pogonskih vozil;
– znanja o določbah v zvezi z zaviranjem pri premiku;
– ravnanje z merilniki na vozilih;
– ravnanje ob okvarah merilnikov premikalne lokomotive;
– določbe o budniku in
– splošno o opremi vlečnih vozil.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za strojevodjo in
2. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov, ki obsega najmanj:
– poznavanje poslovnega reda industrijskega tira;
– osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
– osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih
– poznavanje zakonitosti dinamike vleke;
– način in obseg pregleda vozil;
– poznavanje nalepnic in označevanja vozil;
– poznavanja pravil nakladanja;
– poznavanje osnovnih elementih signalnovarnostnih naprav;
– poznavanje telekomunikacijskih naprav;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot strojevodja na industrijskem tiru samostojno opravljal ter spozna industrijski tir in postajne tire na katerih bo premikal, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalca in upravljavca in jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri ali je kandidat za strojevodjo na industrijskem tiru usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela. Strojevodja na industrijskem tiru sme samostojno voziti vlečno vozilo, na katerem je opravil praktični izpit, po industrijskem tiru in postajnih tirih, na katerih se je usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje industrijskega tira in postajnih tirov, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za strojevodjo na industrijskem tiru, sme delodajalec odrediti strojevodji na industrijskem tiru usposabljanje na vlečnem vozilu drugega tipa ali industrijskem tiru in postajnih tirih, na katerih se ni usposabljal šele, ko je delavec opravljal delo strojevodje na industrijskem tiru najmanj tri mesece na vlečnem vozilu istega tipa, na katerih se je praktično usposabljal, in na industrijskem tiru in postajnih tirih, katerih poznavanje je podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja strojevodja na industrijskem tiru samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. pri prehodu z enega tipa vlečnega vozila na drugi tip vlečnega vozila ali če je od zadnje vožnje na enem tipu vozila preteklo več kot tri leta se strojevodja na industrijskem tiru:
– teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami in opremo, ki je vgrajena na vozilo;
– pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
– seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
– opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalca in upravljavca;
2. pred pričetkom opravljanja premika na postajnih tirih, kadar je strojevodja opravljal premik samo na industrijskem tiru:
– teoretično usposobi o posebnostih postajnih tirov z vsemi napravami in opremo;
– pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo postajnih tirov v praksi;
– se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu glede na posebnosti postajnih tirov;
– opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalca in upravljavca.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora opravljati strojevodja na industrijskem tiru:
1. pri prehodu na industrijski tir, za katerega še nima spričevala;
2. če je od zadnje vožnje po industrijskem tiru ali postajnih tirih preteklo več kot eno leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela mora strojevodja na industrijskem tiru s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov na industrijskem tiru in postajnih tirih če bo na njih premikal.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vlečnih vozil, industrijskega tira ali postajnih tirov.
17. člen
(usposabljanje za delovno mesto preglednik vagonov)
(1) Usposabljanje za delovno mesto preglednik vagonov obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih;
– osnovne pojme o signalih za zavarovanje tirnih poti;
– osnovne pojme o signalih na kretnicah;
– osnovne pojme o signalih za električno vleko;
– natančno poznavanje določb signalov na vlakih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost, zavri«;
– natančno poznavanje določb o signalnih znakih za preskus zavor;
– natančno poznavanje signalnih znakov premikalnega osebja;
– natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«, »meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– določbe o zavorni razdalji;
– poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– določbe o službenih mestih;
– določbe o vrsti vlakov;
– določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
– splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
– vrste tirov na postajah;
– osnove poglavja o označevanju prog, tirov in kretnic;
– poznavanje poglavja ravnanje z vagoni;
– poznavanje poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke, poglavja kodifikacija prog za kombiniran transport, osnove poglavja označevanje vlakov;
– določbe o izpisku iz voznih redov za postajno osebje;
– obveščanje osebja na postaji o spremembah v vlakovnem prometu;
– določbe o spremnih listinah vlaka;
– določbe o hitrosti vlaka;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri vlaku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za preglednika vagonov.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje;
– postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
– pogojev obratovanja vlečnih vozil;
– tipov vlečenih vozil s pogoji obratovanja in tehničnimi značilnostmi;
– pomena številke vagona, serije, podserije in ostalih oznak in napisov na vagonu;
– poznavanje sestavnih delov železniških vozil in njihov vpliv na varno odvijanje železniškega prometa;
– vsebine in obsega pregleda vagonov;
– nalepnic na vagonih;
– vrst kontejnerjev in o njihovem obeleževanju;
– pravilnosti naklada na vozilih;
– telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot preglednik vagonov samostojno opravljal ter spozna postaje z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za preglednika vagonov usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu preglednik vagonov. Preglednik vagonov sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu preglednik vagonov, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za preglednika vagonov sme delodajalec odrediti delo na drugi postaji šele, ko je delavec opravljal delo preglednika vagonov najmanj tri mesece na postaji, kjer se je praktično usposabljal.
(8) Preglednik vagonov sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu preglednika vagonov na postaji na kateri se ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj.
18. člen
(usposabljanje za delovno mesto voznik progovnih vozil)
(1) Pred usposabljanjem za delovno mesto voznik progovnih vozil, mora kandidati pridobiti potrdilo o opravljenem preverjanju splošnega strokovnega znanja iz 8. člena tega pravilnika ali posedovati dovoljenje za strojevodjo. Usposabljanje za delovno mesto voznika progovnih vozil zajema teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje o določbah signalnega pravilnika;
2. znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
– natančno poznavanje poglavja splošne določbe;
– poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav;
– poglavja ravnanja z vagoni, poglavja dela pri premiku;
– splošno poznavanje določb o izrednih prevozih in izrednih pošiljkah ter poglavja označevanje vlakov;
– določbe o voznem redu, določbe za uveljavitev voznega reda, določbe o navodilu o progi, določbe o voznem redu posameznega vlaka, določbe o spremembah operativnega voznega reda;
– poglavja spremne listine vlakov;
– poglavja število in razpored delavcev pri vlakih ter vožnja oseb s tovornimi vlaki, poglavja hitrost vlakov, poglavja promet vlakov, poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO, poglavja opravljanje dela na progi, kjer prekine delo prometnik, odjavnik ali progovni čuvaj;
– določbe o počasnih vožnjah;
– določitev rednih uvoznih tirov;
– določbe o vozni poti vlaka;
– ravnanje z uvoznimi signali ob spremembi uvoznega tira ali uvozu vlaka na zaseden ali slepi tir;
– izjemna ustavitev vlaka;
– neuporabnost ali neveljavnost glavnih signalov;
– obveščanje strojevodje;
– dovoljenje za vožnjo;
– izjemen prevoz vlaka;
– zavarovanje prometa na nivojskem prehodu in ravnanje ob okvarah;
– poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med vožnjo, poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in postajah;
– poglavja posebne določbe o elektrificiranih progah, poglavja posebne vrste prometa, poglavja vožnja motornih vozil za poseben namene;
– poglavja organizacija prometa v posebnih razmerah;
– poznavanje obrazcev dovoljenje za premik, poročilo o izrednostih, beležnica brzojavk in fonogramov, nalog za vožnjo vlaka in splošni nalog;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem, kjer je udeleženo motorno progovno vozilo.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme voznik progovnih vozil pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za strojevodjo (potrdilo ni potrebno, če je voznik progovnih vozil lastnik dovoljenja) in
2. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– tipov, vrst in značilnosti železniških vozil s pogoji obratovanja;
– zakonitosti dinamike vleke;
– vsebine in obsega pregleda vozil;
– označevanja vozil;
– pravilnosti naklada na vozilih;
– osnovnih elementih signalnovarnostnih naprav;
– kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov in mehaničnih signalov;
– telekomunikacijskih naprav;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot voznik progovnih vozil samostojno opravljal ter spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za voznika progovnih vozil usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu voznik progovnih vozil. Voznik progovnih vozil sme samostojno voziti vlečno vozilo, na katerem je opravil praktični izpit, po progah ali delih prog, na katerih se je usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje proge ali dela proge, na kateri se je usposabljal in ima dovoljenje.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za voznika progovnih vozil, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti vozniku progovnih vozil usposabljanje na drugem motornem progovnem vozilu za posebne namene drugega sistema vleke ali progah, na katerih se ni usposabljal šele, ko je delavec opravljal delo voznika progovnih vozil najmanj tri mesece na motornem progovnem vozilu za posebne namene istega sistema vleke, na katerih se je praktično usposabljal, in na progah, katerih poznavanje je podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja voznik progovnih vozil samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. pri prehodu z enega tipa vlečnega vozila na drugi tip vlečnega vozila ali če je od zadnje vožnje na enem tipu vozila preteklo več kot tri leta se voznik progovnih vozil:
– teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami in opremo, ki je vgrajena na vozilo;
– pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
– se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
– opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec;
2. pred pričetkom upravljanja motornih progovnih vozil za posebne namene za vožnjo vlakov, kadar so k motornim progovnim vozilom za posebne namene pripeta tirna vozila:
– teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila pri vleki vlakov;
– pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v vozilo pri vožnji vlaka na progi ali delu proge za katero se usposablja;
– se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu glede na posebnosti proge ali dela proge;
– opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora opravljati voznik progovnih vozil:
1. pri prehodu na progo ali del proge, za katero še nima spričevala;
2. če je od zadnje vožnje po progi ali delu proge preteklo več kot eno leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela mora voznik progovnih vozil s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov na progi ali delu proge.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vlečnih vozil, vožnje motornega progovnega vozila za posebne namene s pripetimi tirnimi vozili, prog ali delov prog.
19. člen
(usposabljanje za delovno mesto kretnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto kretnik obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
– osnovne pojme o signalnih znakih signalov za zavarovanje tirnih poti;
– natančno poznavanje določb signalov na kretnicah in raztirnikih;
– natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi«, »Nevarnost, zavri« in »Vlak se je ustavil, ločnica prosta«;
– natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
– natančno poznavanje določb o zaustavnem in preklicnem signalu;
– natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
– natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«, »meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
– natančno poznavanje določb o območnem premikalnem signalu;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo kretnika;
– natančno poznavanje določb o postajnih napravah, s katerimi ravna kretnik, tirov na postaji, kretnicah, njihovih legah, zavarovanju in prerezu kretnice;
– splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– natančno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
– splošno o označevanju vlakov;
– določbe o izpisku iz voznih redov za postajno osebje;
– določbe o obveščanju osebja na postaji o vlakovnem prometu;
– določbe o sporočilu o odhodu in predvidenem odhodu vlaka;
– poglavje sprejemanje vlakov na postajo;
– določbe o križanju vlakov;
– zavarovanje prometa na nivojskem prehodu;
– določbe o ravnanjih, kadar so naprave za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu pokvarjene;
– poglavje vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in na postajah;
– splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
– določbe o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
– splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
– določbe o vožnji progovnega vozila;
– določbe o uteku vozil;
– določbe o beležnici fonogramov za kretnike;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za kretnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj:
– poznavanje postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
– poznavanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot kretnik samostojno opravljal ter spozna postajo, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za kretnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu kretnik. Kretnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu kretnika, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje in naprav, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za kretnika, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti kretniku delo na drugi, bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo kretnika najmanj tri mesece na postaji, kjer se je praktično usposabljal. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti, ko je delavec opravljal delo kretnika najmanj dva meseca na postaji, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja kretnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2. pri prehodu s postaje dvotirne proge, na postajo enotirne proge;
3. pri prehodu s postaje, ki ni na elektrificirani progi, na postajo, ki je na elektrificirani progi, če še ni opravil praktičnega izpita na postaji, ki je na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti signalnovarnostne naprave in postaje;
2. delo pod nadzorom, kjer spozna posebnosti postaje in signalnovarnostne naprave in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora kretnik opravljati:
1. za delo na drugi postaji, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na postaji preteklo več kot eno leto.
(11) Kretnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu kretnik na postaji, na kateri se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj in signalnovarnostnih naprav.
20. člen
(usposabljanje za delovno mesto odjavnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto odjavnik obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– natančno poznavanje signalnih znakov »Stoj«, »Prosto«, »Pričakuj Prosto« in »Pričakuj Stoj«;
– osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
– osnovne pojme o signalnih znakih signalov za zavarovanje tirnih poti;
– osnovne pojme o signalnih znakih na kretnicah in raztirnikih;
– natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost, zavri«;
– natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
– natančno poznavanje določb o zaustavnem signalu;
– natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
– natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«, »meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
– poznavanje signalnega znaka »Stoj, za vozila z dvignjenim odjemnikom toka« in »Električna napetost vključena«;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo odjavnika;
– natančno poznavanje določb o signalnovarnostnih napravah, s katerimi ravna odjavnik, kretnicah, njihovih legah, zavarovanju in prerezu kretnice;
– poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– splošno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
– splošno o označevanju vlakov;
– določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
– določbe o obveščanju progovnega osebja o vlakovnem prometu;
– določbe o sporočilu o odhodu in predvidenem odhodu vlaka;
– določbe o dovoljenju in odjavi;
– natančno poznavanje določb za ravnanje s prostornimi signali odjavnice in delo odjavnika, določb o neuporabnosti ali neveljavnosti glavnih signalov in določb o ravnanju pri neuporabnih signalih;
– določbe poglavja opravljanje dela na progi, kjer prekine delo prometnik, odjavnik ali progovni čuvaj;
– zavarovanje prometa na nivojskem prehodu;
– določbe o ravnanjih, kadar so naprave za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu pokvarjene;
– poglavje vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
– splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
– določbe o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
– splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
– določbe o uteku vozil in pretrganju vlaka;
– določbe o vožnji progovnega vozila;
– določbe o evidenci uporabe tipk na signalnovarnostni napravi, beležnici brzojavk in fonogramov;
– določbe o beležnici fonogramov;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za odjavnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj:
– poznavanje postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo odjavnika;
– poznavanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
– poznavanje osnovnih značilnosti železniških vozil;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot odjavnik samostojno opravljal ter spozna odjavnico, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za odjavnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu odjavnik. Odjavnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu odjavnik, na odjavnici na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje odjavnice in naprav, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu za odjavnika, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti odjavniku delo na drugi odjavnici, ko je delavec opravljal delo odjavnika najmanj dva mesece na odjavnici, kjer se je praktično usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja odjavnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2. pri prehodu z odjavnice, ki ni na elektrificirani progi, na odjavnico, ki je na elektrificirani progi, če še ni opravil praktičnega izpita na odjavnici, ki je na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti na odjavnici, s katerimi odjavnik ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer spozna posebnosti odjavnice in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora odjavnik opravljati:
1. za delo na drugi odjavnici, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na odjavnici preteklo več kot eno leto.
(11) Odjavnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu odjavnik na odjavnici, na kateri se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na odjavnici preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede odjavnice in signalnovarnostnih naprav.
21. člen
(usposabljanje za delovno mesto prometnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto prometnik obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– natančno poznavanje poglavja splošne določbe;
– natančno poznavanje poglavja postajni poslovni red, tehnološki proces dela in poslovni red na industrijskem tiru;
– natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav;
– splošno o poglavju ravnanje z vagoni;
– osnovne pojme o premiku, določbe o premikalni vozni poti, določbe o prestavljanju kretnic pri premiku, določbe o postavljanju premikalnih voznih poti in dajanju soglasja za premik, premik preko več premikalnih območij, določbe o premiku na glavnih tirih in odprti progi, določbe o previdnostnih ukrepih, kadar se pričakuje vlak, določbe o previdnostnih ukrepih po končanem premiku;
– natančno poznavanje poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke, kodifikacija prog za kombiniran transport;
– natančno poznavanje poglavja označevanje vlakov;
– natančno poznavanje določb o voznem redu, določb o grafikonu prometa vlakov, določb za uveljavitev voznega reda, določb o izpisku iz voznih redov za postajno osebje, določb o spremembah operativnega voznega reda;
– poglavje prometna operativa;
– natančno poznavanje poglavja obveščanje o vlakovnem prometu;
– natančno poznavanje določb o spremnih listinah vlakov, določb o nalogu za vožnjo vlaka, določb o splošnem nalogu;
– natančno poznavanje poglavja hitrosti vlakov, poglavja promet vlakov, poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO, poglavja opravljanje dela na progi, kjer prekine delo prometnik, odjavnik ali progovni čuvaj;
– natančno poznavanje poglavja sprejemanje vlakov na postajo, dajanje dovoljenj za vožnjo, poglavja križanje vlakov, poglavja zavarovanje prometa s progovnimi čuvaji, poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med vožnjo, vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in postajah;
– natančno poznavanje poglavja posebne določbe o elektrificiranih progah, poglavja posebne vrste prometa, poglavja vožnja motornih vozil za posebne namene, poglavja organizacija prometa v zimskem obdobju, poglavja organizacija prometa v posebnih razmerah;
– natančno poznavanje poglavja obrazci prometne službe;
3. natančno poznavanje ravnanja ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4. osnovno poznavanje določil o opravljanju zavornih preskusov, zavarovanju vozil zoper samopremaknitev.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za prometnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– postajnega poslovnega reda;
– glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
– telekomunikacijskih naprav in zvez;
– poznavanje osnovnih značilnosti železniških vozil;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot prometnik samostojno opravljal ter spozna postajo, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu prever,i ali je kandidat za prometnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu prometnik. Prometnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu prometnik, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje in naprav, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu sme delodajalec odrediti prometniku delo na drugi bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo prometnika najmanj šest mesecev na postaji, kjer je opravljal prvi praktični izpit. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti, ko je delavec opravljal delo prometnika najmanj tri mesece na postaji, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja prometnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2. pri prehodu s postaje na dvotirni progi na postajo na enotirni progi, če na postaji enotirne proge še ni opravil praktičnega izpita;
3. pri prehodu s postaje, ki ni na elektrificirani progi, na postajo, ki je na elektrificirani progi, če še ni opravil praktičnega izpita na postaji na elektrificirani progi;
4. pri prehodu na cepno ali ranžirno postajo na glavni progi, če na tej postaji še ni opravil praktičnega izpita;
5. pri prehodu iz postaje s krajevnega vodenja na postajo s krajevnim in daljinskim vodenjem prometa na sosednjih postajah.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti postaje in signalnovarnostne naprave, s katerimi prometnik ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer prometnik spozna posebnosti postaje in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora prometnik opravljati:
1. za delo na drugi postaji, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na postaji preteklo več kot eno leto.
(11) Prometnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu prometnik na postaji, na kateri se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj in signalnovarnostnih naprav.
(12) Prometnik je strokovno usposobljen za krajevno vodenje prometa na sosednjih postajah, na katerih promet vodi daljinsko.
22. člen
(usposabljanje za delovno mesto progovni prometnik)
(1) Delavec je usposobljen za opravljanje del na delovnem mestu progovni prometnik, ko opravi praktični izpit za progovnega prometnika. Za opravljanje praktičnega izpita mora prometnik opraviti praktično usposabljanje.
(2) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega železniškega delavca progovni prometnik mora biti kandidat usposobljen za delo na delovnem mestu prometnik in dodatno uspešno opraviti praktični izpit za progovnega prometnika, ki se izvaja po opravljenem praktičnem usposabljanju.
(3) Na praktično usposabljanje se lahko odredi prometnika, ki je:
1. najmanj pet let opravljal delo prometnika na tehnično in tehnološko bolj zahtevnih postajah. Tehnično in tehnološko bolj zahtevne postaje upravljavec določi v sistemu varnega upravljanja;
2. predložil potrdilo o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za progovnega prometnika.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– poslovnika prometne operative;
– odseka vodenja prometa;
– glavnih elementov naprav za vodenje prometa;
– telekomunikacijskih naprav in zvez;
3. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot progovni prometnik samostojno opravljal ter spozna odsek vodenja prometa, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
4. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(5) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za progovnega prometnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu progovni prometnik. Progovni prometnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu progovni prometnik, na odseku na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje odseka in naprav, na katerih se je usposabljal.
(6) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu sme delodajalec odrediti progovnemu prometniku delo na drugem odseku vodenja in/ali drugi napravi šele, ko je delavec opravljal delo progovnega prometnika najmanj šest mesecev na odseku ali napravi, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(7) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja progovni prometnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. za delo na drugi vrsti naprav za vodenje prometa;
2. pri prehodu z odseka vodenja dvotirne proge na odsek vodenja enotirne proge, če na odseku vodenja enotirne proge, še ni opravil praktičnega izpita;
3. pri prehodu z odseka vodenja, ki ni na elektrificirani progi, na odsek vodenja, ki je na elektrificirani progi, če na odseku vodenja elektrificirane proge, še ni opravil praktičnega izpita;
4. ob uvedbi daljinskega vodenja prometa na progi.
(8) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti naprav za vodenje prometa in odseka vodenja, s katerimi progovni prometnik ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer progovni prometnik spozna posebnosti odseka vodenja in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Ob uvedbi daljinskega vodenja prometa, kjer dela pod nadzorom na tem odseku vodenja prometa ni možno zagotoviti, se delo pod nadzorom lahko opravi na tehnično-tehnološko primerljivi progi, ali na simulatorjih.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora progovni prometnik opravljati:
1. za delo na drugem odseku vodenja prometa, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v sedmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na odseku vodenja prometa preteklo več kot eno leto.
(11) Progovni prometnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu progovni prometnik na odseku vodenja prometa, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na odseku vodenja prometa preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede odseka vodenja prometa in naprav vodenja prometa.
(12) Progovni prometnik je strokovno usposobljen za krajevno vodenje prometa vseh postaj, na katerih promet vodi daljinsko.
23. člen
(usposabljanje za delovno mesto vlakovni dispečer)
(1) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega železniškega delavca vlakovni dispečer mora biti kandidat usposobljen za delo na delovnem mestu prometnik in dodatno potrditi poznavanje razmer in postopkov.
(2) Za dela vlakovnega dispečerja lahko delodajalec na praktično usposabljanje odredi prometnika, ki je najmanj pet let opravljal delo prometnika na tehnično in tehnološko bolj zahtevnih postajah. Tehnično in tehnološko bolj zahtevne postaje upravljavec določi v sistemu varnega upravljanja.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja ter ogled proge ali dela proge in postaj na odseku ali delu odseka, na katerem bo opravljal delo;
2. delo pod nadzorom;
3. potrditev poznavanja razmer in postopkov.
(4) Za pridobitev naslednjega spričevala mora vlakovni dispečer pred pričetkom samostojnega dela na drugi progi ali delu proge, opraviti delo pod nadzorom ter s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov.
(5) Delo pod nadzorom in potrditev poznavanja razmer in postopkov s podpisom je treba opraviti, če je od samostojnega dela na progovnem odseku ali delu progovnega odseka preteklo več kot eno leto.
(6) Ob uvedbi vodenja prometa po vlakovnem dispečerju na progi, kjer ni mogoče opraviti dela pod nadzorom na tej progi, se delo pod nadzorom lahko opravi na tehnično-tehnološko primerljivi progi. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede prog ali dela proge.
24. člen
(usposabljanje za delovno mesto progovni čuvaj)
(1) Usposabljanje za delovno mesto progovni čuvaj obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
– osnovno poznavanje določb signalov na kretnicah in raztirnikih;
– poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi«, »Nevarnost, zavri« in »Stoj«;
– natančno poznavanje določb o signalih progovnega osebja;
– natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja gibanja oseb na peronu«, »sega v normalni svetli profil« in »mesto dela na progi«;
– natančno poznavanje določb o signalih javljalnika plazov;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo progovnega čuvaja;
– natančno poznavanje določb o varnostnih napravah, s katerimi ravna progovni čuvaj;
– splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– splošno o označevanju vlakov;
– določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
– določbe o obveščanju progovnega osebja o vlakovnem prometu;
– določbe o sporočilu o odhodu in predvidenem odhodu vlaka;
– osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
– splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
– določbe o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
– splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
– določbe o vožnji progovnega vozila;
– določbe o uteku vozil;
– določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
– poglavje zavarovanje prometa s progovnimi čuvaji;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za progovnega čuvaja.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
– osnovnih elementov spodnjega in zgornjega ustroja železniške proge;
– progovnega, požarnega in varovalnega pasu;
– signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot progovni čuvaj samostojno opravljal ter spozna postaje, progo ali dele prog, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za progovnega čuvaja usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu progovni čuvaj. Progovni čuvaj sme samostojno opravljati delo, na postaji ali na progi na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje ali proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu sme delodajalec odrediti progovnega čuvaja na delo na drugo bolj zahtevno postajo ali drugi odsek proge šele, ko je delavec opravljal delo progovnega čuvaja najmanj tri mesece na delovnem mestu, na katerem je opravljal prvi praktični izpit. Delo na enako ali manj zahtevni postaji ali odseku proge sme delodajalec odrediti, ko je delavec opravljal delo progovnega čuvaja najmanj dva meseca na postaji ali odseku proge, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja progovni čuvaj samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2. za delo na postaji ali progi, kjer opravlja dela, povezana z zavarovanjem prometa na nivojskih prehodih, če še ni opravil praktičnega izpita na takšni postaji ali progi;
3. pri prehodu z enotirne proge na dvotirno progo, če na dvotirni progi še ni opravil praktičnega izpita;
4. pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti na progi, nivojskem prehodu ali signalnovarnostni napravi, s katerimi progovni čuvaj ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti postaj in proge, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora progovni čuvaj opravljati:
1. za delo na drugi postaji ali drugem delu proge, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na postaji ali delu proge preteklo več kot eno leto.
(11) Progovni čuvaj sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu progovni čuvaj na postajah, progi, nivojskih prehodih, na kateri se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na njih preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede nivojskih prehodov, postaj, prog ali delov prog in signalnovarnostnih naprav.
(12) Pogoje za zasedbo delovnega mesta progovni čuvaj, ki jih določa ta pravilnik, morajo izpolnjevati tudi delavci, ki so zaposleni pri pravnih ali fizičnih osebah, ki niso delodajalci po tem pravilniku, v kolikor opravljajo dela in naloge izvršilnega železniškega delavca. Praktično usposabljanje teh delavcev izvaja le delodajalec po tem pravilniku.
(13) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena delavcu izda spričevalo le delodajalec po tem pravilniku in zanj vodi register spričeval. Iz spričevala mora izhajati vrsta del in čas v katerem lahko takšen delavec opravlja dela in naloge izvršilnega železniškega delavca. Pogoje za ohranjanje spričevala mora zagotoviti pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec zaposlen. Delodajalca, ki je izdal spričevalo in vodi register spričeval mora pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec zaposlen, sprotno pisno obveščati o vseh dejstvih, pomembnih za ohranitev veljavnosti spričevala.
25. člen
(usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec prog, objektov in opreme proge)
(1) Usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec prog, objektov in opreme proge, obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
– poznavanje določb signala premikalni mejnik;
– natančno poznavanje določb poglavja signalov za označitev največje dovoljene progovne hitrosti;
– natančno poznavanje določb o signalnih znakih na kretnicah in raztirnikih;
– poznavanje določb o signalu, ki kaže signalni znak začetek zavorne razdalje pred nivojskim prehodom;
– poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
– natančno poznavanje določb poglavja signali progovnega osebja;
– osnovne pojme o signalnih oznakah;
– natančno poznavanje določb o prenosnem progovnem opozorilniku;
– natančno poznavanje določb o oznakah za delo snežnega odmetalnika;
– poznavanje določb signalov starega tipa za največjo dovoljeno progovno hitrost;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
– natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo vzdrževalca prog, objektov in opreme proge;
– natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
– splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– splošno o označevanju vlakov;
– določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
– določbe o obveščanju progovnega osebja o vlakovnem prometu;
– osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
– splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
– osnove o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
– splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
– splošno o vožnji progovnega vozila;
– določbe o uteku vozil;
– določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
– poglavje zavarovanje prometa s progovnimi čuvaji;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca prog, objektov in opreme proge.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
– osnovnih elementov spodnjega in zgornjega ustroja železniške proge;
– progovnega, požarnega in varovalnega pasu;
– orodja in strojev za vzdrževanje;
– osnovnih značilnosti opreme in stabilnih naprav električne vleke;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec prog, objektov in opreme proge samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za vzdrževalca prog, objektov in opreme proge usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vzdrževalec prog, objektov in opreme proge. Vzdrževalec prog, objektov in opreme proge sme samostojno opravljati delo, na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje vzdrževalnega odseka na katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu sme delodajalec odrediti vzdrževalcu prog, objektov in opreme proge delo na drugem vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca prog, objektov in opreme proge najmanj tri mesece na vzdrževalnem odseku, na katerem se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja vzdrževalec prog, objektov in opreme proge samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
– pri prehodu z enotirne proge na dvotirno progo, če na dvotirni progi še ni opravil praktičnega izpita;
– pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti na vzdrževalnem odseku, s katerimi doslej ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora vzdrževalec prog, objektov in opreme proge opravljati:
1. za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno leto.
(11) Vzdrževalec prog, objektov in opreme proge sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalec prog, objektov in opreme proge na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na njem preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov.
26. člen
(usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec signalnovarnostnih naprav)
(1) Usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec signalnovarnostnih naprav obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanja iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– natančno poznavanje določb poglavja splošne določbe, poglavja glavni signali, predsignali, ponavljalniki predsignaliziranja in mejni tirni signali, poglavja dopolnilni signali, poglavja signali za zavarovanje tirnih poti, poglavja signali na kretnicah, poglavja signali za nivojske prehode, poglavja signali progovnega osebja, poglavja signali starega tipa, ki se ne smejo več vgrajevati;
– poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
– osnovne pojme o signalnih oznakah;
– natančno poznavanje določb o prenosnem progovnem opozorilniku;
2. znanja iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
– natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo vzdrževalca signalnovarnostnih naprav;
– natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
– natančno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– splošno o označevanju vlakov;
– določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
– določbe o obveščanju osebja o vlakovnem prometu;
– osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
– splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
– osnove o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
– splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
– splošno o vožnji progovnega vozila;
– določbe o uteku vozil;
– določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca signalnovarnostnih naprav.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje;
– osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
– signalnovarnostnih naprav, za katere se usposablja;
– orodij in strojev za vzdrževanje;
– osnovnih značilnosti opreme in stabilnih naprav električne vleke.
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec signalnovarnostnih naprav samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za vzdrževalca signalnovarnostnih naprav usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vzdrževalec signalnovarnostnih naprav. Vzdrževalec signalnovarnostnih naprav sme samostojno opravljati delo, na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje naprav na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu sme delodajalec odrediti vzdrževalcu signalnovarnostnih naprav delo na drugem vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca signalnovarnostnih naprav najmanj tri mesece na vzdrževalnem odseku, na katerem se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja vzdrževalec signalnovarnostnih naprav samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. za delo na vzdrževalnem odseku, ki je opremljen z drugimi signalnovarnostnimi napravami;
2. pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti s signalnovarnostnimi napravami na vzdrževalnem odseku, s katerimi doslej ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora vzdrževalec signalnovarnostnih naprav opravljati:
1. za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno leto.
(11) Vzdrževalec signalnovarnostnih naprav sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalca signalnovarnostnih naprav na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na njem preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov in signalnovarnostnih naprav.
27. člen
(usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme)
(1) Usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
– poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
– natančno poznavanje določb poglavja signali progovnega osebja;
– osnovne pojme o signalni oznaki meja odseka, prenosnem progovnem opozorilniku, oznaki za mejo gibanja oseb na peronu in signalni oznaki za predmete, ki segajo v normalni svetli profil;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
– natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme;
– natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
– osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
– splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
– splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
– splošno o vožnji progovnega vozila;
– določbe o uteku vozil;
– določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– visokofrekvenčnih in radijskih naprav, telefonskih central, naprav in aparatov, elektronskih naprav in opreme, naprav za registriranje posredovanih ustnih in pisnih sporočil;
– naprave za prenos podatkov in računalniška omrežja, naprave za obveščanje potnikov, naprave za centralni nadzor in upravljanje telekomunikacijskega sistema, opreme in naprav za medsebojno povezovanje;
– videonadzornih sistemov ter naprave za zaščito telekomunikacijskih sistemov;
– orodij in strojev za vzdrževanje;
– osnovnih značilnosti opreme in stabilnih naprav električne vleke;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme. Vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme sme samostojno opravljati delo, na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje naprav na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu sme delodajalec odrediti vzdrževalcu telekomunikacijskih omrežij in opreme delo na drugem vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme najmanj tri mesece na vzdrževalnem odseku, na katerem se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja vzdrževalec signalnovarnostnih naprav samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1. za delo na vzdrževalnem odseku, ki je opremljen z drugimi telekomunikacijskimi omrežji in opremo;
2. pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti telekomunikacijskih omrežij in opreme na vzdrževalnem odseku, s katerimi doslej ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme opravljati:
1. za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno leto.
(11) Vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na njem preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov in telekomunikacijskih omrežij in opreme.
28. člen
(usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke)
(1) Usposabljanje za delovno mesto vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
– poznavanje določb signala premikalni mejnik;
– natančno poznavanje signalov za električno vleko;
– poznavanje signalnih znakov na kretnicah in raztirnikih;
– poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
– natančno poznavanje določb poglavja signali progovnega osebja;
– osnovne pojme o signalnih oznakah;
– natančno poznavanje določb o prenosnem progovnem opozorilniku;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
– natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke;
– natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
– natančno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– splošno o označevanju vlakov;
– natančno poznavanje poglavja o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
– natančno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
– osnove o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
– splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
– splošno o vožnji progovnega vozila;
– določbe o uteku vozil;
– določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
3. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
– različnih sistemov stabilnih naprav električne vleke;
– železniških napajalnih daljnovodov, elektronapajalnih postaj, voznega omrežja in naprav za daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke sistema, za katerega se usposablja;
– orodij in strojev za vzdrževanje;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke. Vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke sme samostojno opravljati delo, na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje naprav na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu sme delodajalec odrediti vzdrževalcu stabilnih naprav električne vleke delo na drugem vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke najmanj tri mesece na vzdrževalnem odseku, na katerem se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala opravlja vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita za delo na vzdrževalnem odseku, ki je opremljen z drugimi stabilnimi napravami električne vleke in vsebuje:
1. teoretično spoznavanje posebnosti napravami električne vleke na vzdrževalnem odseku, s katerimi doslej ni bil seznanjen;
2. delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3. praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega spričevala mora vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke opravljati:
1. za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2. če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno leto.
(10) Vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na njem preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov in naprav električne vleke.
29. člen
(usposabljanje za delovno mesto dispečer stabilnih naprav električne vleke)
(1) Delavec je usposobljen za opravljanje dela na delovnem mestu dispečer stabilnih naprav električne vleke, ko opravi praktično usposabljanje in s podpisom potrdi poznavanje razmer in postopkov.
(2) Za dela dispečerja stabilnih naprav električne vleke lahko delodajalec na praktično usposabljanje odredi delavca, ki je strokovno usposobljen za vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem:
1. spričevalu za vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke;
2. potrdilu o izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za dispečerja stabilnih naprav električne vleke.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega poznavanje železniških napajalnih daljnovodov, elektronapajalnih postaj, voznega omrežja in naprav za daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke sistema, za katerega se usposablja;
2. delo pod nadzorom kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot dispečer stabilnih naprav električne vleke samostojno opravljal ter spozna območje z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
3. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(5) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za dispečerja stabilnih naprav električne vleke usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu dispečer stabilnih naprav električne vleke. Dispečer stabilnih naprav električne vleke sme samostojno opravljati delo, na območju na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje naprav na območju na katerem se je usposabljal.
(6) Za pridobitev naslednjega spričevala mora dispečer stabilnih naprav električne vleke pred pričetkom samostojnega dela na drugem območju, opraviti delo pod nadzorom ter s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov.
(7) Delo pod nadzorom in potrditev poznavanja razmer in postopkov s podpisom je treba opraviti, če je od samostojnega dela na območju preteklo več kot eno leto.
(8) Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede območij na katerih izvaja daljinsko krmiljenje.
30. člen
(usposabljanje za delovno mesto sprevodnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto sprevodnika obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o signalizaciji;
– osnovne pojme o glavnih signalih;
– natančno poznavanje določb signalov za zavarovanje tirnih poti;
– natančno poznavanje določb signalov na kretnicah;
– natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah in progovnih vozilih;
– natančno poznavanje določb poglavja signali vlakovnega, progovnega in postajnega osebja;
– natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
– natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«, »meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
– natančno poznavanje določb o območnem premikalnem signalu;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– določbe o organizaciji in opravljanju železniškega prometa;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– določbe o službenih mestih;
– določbe o vrsti vlakov;
– določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
– splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
– splošno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav, poglavja ravnanja z vagoni, poglavja dela pri premiku, poglavja označevanje vlakov, poglavja vozni red, določbe o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika;
– določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
– določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
– določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
– poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi na postajah;
– določbe poglavja posebne vrste prometa;
– določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3. natančna strokovna znanja v zvezi z opravljanjem delnih zavornih preskusov pri vlaku in premiku;
4. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za sprevodnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– osnovnih tipov železniških vozil;
– vsebine in obsega pregleda opreme potniških vagonov;
– glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
– kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov in mehaničnih signalov;
– telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
– naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem vozilu, če bo spremljal vlak;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot sprevodnik samostojno opravljal ter spozna krajevne značilnosti postaj in postajališč za vstop in izstop potnikov;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za sprevodnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu sprevodnik. Sprevodnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu sprevodnika, na postajah in na progi na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje krajevnih značilnosti postaj in proge, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za sprevodnika sme delodajalec odrediti delo na drugi progi ali delu proge šele, ko je delavec opravljal delo sprevodnika najmanj tri mesece na progi ali delu proge, kjer se je praktično usposabljal.
(8) Sprevodnik sme samostojno opravljati delo na drugi progi ali delu proge, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnje vožnje preteklo več kot leto dni, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede proge ali dela proge.
31. člen
(usposabljanje za delovno mesto vodja vlaka)
(1) Usposabljanje za delovno mesto vodja vlaka obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala obsega:
1. znanje iz določb signalnega pravilnika;
2. znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
– osnovne pojme o prometnih predpisih;
– določbe o zavorni razdalji;
– določbe o organizaciji in opravljanju železniškega prometa;
– natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
– določbe o službenih mestih;
– določbe o vrsti vlakov;
– določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
– splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
– natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
– poglavja ravnanja z vagoni, poglavja dela pri premiku, poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke, poglavja kodifikacija prog za kombiniran transport;
– poglavja označevanje vlakov;
– poglavja vozni red, poglavja spremne listine vlakov, število in razpored delavcev pri vlakih in hitrosti vlakov;
– poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO in določbe o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika ali odjavnika;
– določbe o rednih uvoznih tirih;
– določbe o vozni poti vlaka;
– določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
– določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
– določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
– poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi na postajah;
– določbe poglavja posebne vrste prometa;
– določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3. natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri vlaku in premiku;
4. ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti subjekt izda potrdilo o opravljenem preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu o:
1. uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2. izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vodjo vlaka.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev prvega spričevala vsebuje:
1. usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2. usposabljanje iz požarne varnosti;
3. spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki obsega najmanj poznavanje:
– pogojev obratovanja vlečnih vozil;
– tipov vlečenih vozil s pogoji obratovanja;
– pomena številke vagona, serije, podserije in ostalih oznak in napisov na vagonu;
– vsebine in obsega pregleda vagonov v vlaku;
– nalepnic na vagonih;
– glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
– kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov, mehaničnih signalov;
– telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
– naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem vozilu;
– postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela če bo delal na postaji;
4. delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vodja vlaka samostojno opravljal ter spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5. opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri, ali je kandidat za vodjo vlaka usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vodja vlaka. Vodja vlaka sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vodja vlaka, na postaji ali na progi na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje ali proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za vodjo vlaka sme delodajalec odrediti delo na drugi postaji, progi ali delu proge šele, ko je delavec opravljal delo vodje vlaka najmanj tri mesece na postaji, progi ali delu proge, kjer se je praktično usposabljal.
(8) Vodja vlaka sme samostojno opravljati delo na drugi postaji, progi ali delu proge, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnje vožnje preteklo več kot leto dni, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj, proge ali dela proge.
V. POGOJI IN NAČIN PREVERJANJA SPLOŠNEGA STROKOVNEGA ZNANJA IN TEORETIČNE USPOSOBLJENOSTI
32. člen
(preverjanje splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti)
Teoretično usposobljenost in usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja v času usposabljanja sprotno preverja izvajalec posameznega predmeta, po končanem teoretičnem delu usposabljanja in usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja pa izpitna komisija, ki jo imenuje subjekt usposabljanja.
33. člen
(sprotno preverjanje)
(1) Izvajalec v povezavi z učnimi cilji ugotavlja obseg in raven znanja, preverja in ocenjuje znanje pri pouku posameznega predmeta, med ter ob koncu posredovanja učnih vsebin. Preverja in ocenjuje ustne odgovore, pisne izdelke, vaje in seminarske naloge, ki morajo biti v jeziku upravljavca.
(2) Pri preverjanju in ocenjevanju znanja izvajalec:
1. upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi;
2. upošteva sposobnost uporabe znanja, analize, sinteze in interpretacije ter druge sposobnosti in spretnosti;
3. spoštuje osebnostno integriteto in različnost kandidata.
(3) Izvajalec mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov kandidatovo znanje oceniti takoj po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh po tem, ko jih je kandidat oddal.
(4) Ocene izvajalec vpiše v predpisano dokumentacijo takoj, ko kandidata oceni.
(5) Kandidatu je treba omogočiti vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke. V njih morajo biti ustrezno označene napake.
(6) Pozitivne ocene izvajalcev iz vseh predmetov so pogoj za pristop h komisijskemu preverjanju teoretične usposobljenosti in usposobljenosti iz splošnega strokovnega znanja.
34. člen
(komisijsko preverjanje splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti)
(1) Komisijsko preverjanje teoretične usposobljenosti in usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja izvaja izpitna komisija, ki jo imenuje subjekt usposabljanja izmed izvajalcev v jeziku upravljavca Izpitna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Članov v komisiji mora biti toliko, da so zastopani vsi predmeti iz izpitnega kataloga. Predsednika komisije se imenuje izmed članov komisije. Člani komisije so istočasno tudi izpraševalci.
(2) Izpitna komisija oceni ustne odgovore takoj po končanem izpraševanju, pisne in druge izdelke pa najkasneje v sedmih dneh po tem, ko jih je kandidat oddal.
(3) Komisijsko preverjanje teoretične usposobljenosti in usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja se opravi v skladu z izpitnim katalogom, ki ga za vsako delovno mesto izvršilnega železniškega delavca izdela subjekt usposabljanja, in h kateremu da soglasje varnostni organ. V katalogu morajo biti tudi merila za ocenjevanje.
(4) Kandidat ima pravico v roku treh dni po prejemu rezultata o preverjanju usposobljenosti, vložiti ugovor zoper rezultat. Subjekt v roku treh dni imenuje novo komisijo, ki jo sestavljajo izvajalci usposabljanja, ki niso sodelovali pri preverjanju. Komisija mora najkasneje v treh dneh od dneva imenovanja, ponovno oceniti znanje kandidata, ki je vložil ugovor. Ocena te komisije je dokončna.
35. člen
(potrdilo o opravljenem izpitu iz splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti)
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil komisijsko preverjanje teoretične usposobljenosti ali usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja, izda subjekt, pri katerem je opravil izpit, potrdilo.
(2) Potrdilo mora vsebovati:
1. naziv subjekta, ki je izdal potrdilo;
2. številko potrdila;
3. datum opravljanja izpita;
4. osebno ime in rojstne podatke kandidata, ki je opravil izpit;
5. naziv programa strokovnega usposabljanja, iz katerega je kandidat opravil izpit;
6. datum izdaje potrdila, žig in podpis odgovorne osebe subjekta.
(3) Številka potrdila in datum izdaje potrdila se morata ujemati z vpisom v evidenco izdanih potrdil o uspešno končanem izpitu, ki jo vodi subjekt.
(4) Če je potrdilo uničeno ali izgubljeno, se izda dvojnik. Na dvojniku mora biti razvidno, da gre za dvojnik.
36. člen
(dovoljenje za strojevodjo)
(1) Po uspešno zaključenem usposabljanju iz splošnega strokovnega znanja, izda varnostni organ prosilcu dovoljenje za strojevodjo. Oblika, vsebina in lastnosti dovoljenja za strojevodjo morajo izpolnjevati zahteve, ki so navedene v prilogi I Uredbe Komisije (EU) št. 36/2010 z dne 3. decembra 2009 o vzorcih dovoljenj Skupnosti za strojevodje, dopolnilnih spričeval, overjenih kopij dopolnilnih spričeval in obrazcev vlog za dovoljenja za strojevodje v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 13 z dne 19. 1. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: uredba Komisije EU).
(2) Vlogo za pridobitev dovoljenja, posodobitev podatkov v dovoljenju, obnovitev ali izdajo dvojnika lahko vloži prosilec ali njegov pooblaščenec pri varnostnem organu. Vloga za izdajo dovoljenja za strojevodjo mora izpolnjevati zahteve, ki so navedene v prilogi 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
(3) Dovoljenje velja deset let ob izpolnjevanju zahtev iz sedmega odstavka tega člena.
(4) Dovoljenje se izda v enem izvirniku. Varnostni organ lahko na podlagi ustreznega zahtevka izda dvojnik dovoljenja.
(5) Lastnik dovoljenja za strojevodjo je tisti na katerega ime je dovoljenje izdano. Varnostni organ izda dovoljenje v slovenskem jeziku.
(6) Dokazila o usposobljenosti strojevodij in voznikov progovnih vozil sosednje države, ki delujejo izključno v mejnih območjih Republike Slovenije, lahko varnostni organ prizna v skladu z dvostranskimi dogovori.
(7) Za ohranitev veljavnosti dovoljenja mora biti strojevodja ali voznik progovnih vozil duševno in telesno zmožen, kot je navedeno v pravilniku, ki ureja postopke preverjanja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev.
(8) Če strojevodja ali voznik progovnega vozila ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena več kot tri mesece, mora delodajalec o tem nemudoma obvestiti varnostni organ.
(9) Pri obnovi dovoljenja varnostni organ preveri, ali strojevodja izpolnjuje zahteve za ohranitev dovoljenja.
(10) Če strojevodja ali voznik progovnih vozil preneha delati za delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti varnostni organ. Dovoljenje strojevodje ali voznika progovnih vozil ostane veljavno, dokler so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka tega člena.
(11) Kolikor inšpektor ugotovi, da strojevodja ne izpolnjuje enega ali več pogojev za dovoljenje za strojevodjo o tem obvesti varnostni organ. Varnostni organ o neizpolnjevanju pogojev obvesti izdajatelja dovoljenja za strojevodjo.
(12) Varnostni organ mora varnostnemu organu drugih držav članic Evropske skupnosti, Evropski železniški agenciji ali delodajalcu strojevodje, na utemeljeno zahtevo, posredovati informacije o statusu dovoljenj za strojevodjo.
(13) V kolikor varnostni organ prejme utemeljeno zahtevo varnostnega organa druge države članice Evropske skupnosti za dodatno kontrolo ali odvzem dovoljenja za strojevodjo, na podlagi prejete zahteve najkasneje v roku štirih tednov preveri zahtevo in o sprejeti odločitvi obvesti varnostni organ, ki je posredoval zahtevo ter Evropsko komisijo. V primeru, da se varnostni organ ne strinja z odločitvijo varnostnega organa druge države članice, sproži postopek pred Evropsko komisijo.
(14) Varnostni organ lahko prepove delovanje strojevodjem, dokler ne prejme obvestila o odločitvi varnostnega organa iz predhodnega odstavka.
(15) Varnostni organ lastniku dovoljenja za strojevodjo zagotavlja dostop do podatkov, ki ga zadevajo, in so shranjeni v registru dovoljenj. Dostop do podatkov se imetniku zagotovi z izdajo izpisa iz registra dovoljenj ali z vpogledom.
(16) Upravljavec in prevoznik morata v svojem sistemu varnega upravljanja preverjati veljavnost dovoljenj za strojevodje, ki so pri njih zaposleni ali so v pogodbenem razmerju.
37. člen
(pogoji za ohranjanje strokovne usposobljenosti)
(1) Izvršilni železniški delavec in izvršilni železniški delavec na industrijskem tiru ohranjata strokovno usposobljenost ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
1. da je delavec uspešno opravil redno preverjanje strokovne usposobljenosti;
2. da je uspešno opravil redni zdravstveni pregled;
3. da je po potrebi uspešno opravil izredno preverjanje strokovne usposobljenosti;
4. da je po potrebi uspešno opravil izredni zdravstveni pregled;
5. da se strokovno izpopolnjuje.
(2) Delavcu, ki je strokovno usposobljen za eno od delovnih mest izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru, se ob vključitvi v strokovno usposabljanje za drugo delovno mesto izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru priznajo teoretična in praktična usposobljenost za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca, za katerega je strokovno usposobljen. Strokovno usposabljanje se opravi samo iz razlike, ki izhaja iz programov med delovnim mestom, za katerega je delavec strokovno usposobljen, in delovnim mestom, za katerega se vključuje v strokovno usposabljanje.
VI. POGOJI IN NAČIN PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA TER PREVERJANJA PRAKTIČNE USPOSOBLJENOSTI
38. člen
(mentor in inštruktor)
(1) Delodajalec mora za praktično usposabljanje imenovati mentorja praktičnega usposabljanja.
(2) Naloge mentorja so zlasti v tem, da:
1. vodi in koordinira delo inštruktorjev;
2. spremlja uspešnost dela kandidata;
3. predlaga kandidata za opravljanje praktičnega izpita.
(3) Za mentorja se lahko imenuje oseba, ki ima najmanj VI/1 stopnjo izobrazbe ustrezne smeri.
(4) Delodajalec mora za delo pod nadzorom imenovati za vsakega kandidata inštruktorja.
(5) Naloga inštruktorja je usposobiti kandidata za dela na tistem delovnem mestu, na katerem kandidata usposablja. V času usposabljanja odgovarja za varnost prometa inštruktor.
(6) Za inštruktorja se lahko imenuje izvršilni železniški delavec, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu, za katerega se kandidat usposablja. Inštruktor je moral pred imenovanjem opravljati delo najmanj šest mesecev na istem delovnem mestu, na katerem kandidata usposablja.
(7) Minimalni materialni pogoji za usposabljanje iz operativnih predpisov in strokovnega znanja o tirnih vozilih in napravah so:
1. dostop do ustreznih delovnih sredstev (tirna vozila, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, stabilne naprave električne vleke, idr), ali simulatorji in druga tehnična sredstva, s katero se lahko dopolnjujejo delovna sredstva v cilju usposabljanja;
2. ustrezen prostor, kjer se izvaja usposabljanje iz operativnih predpisov, z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne površine na udeleženca in izvajalca, opremo za izvajanje strokovnega usposabljanja).
(8) Minimalni kadrovski pogoji za usposabljanje strokovnega znanja iz operativnih predpisov, tirnih vozilih in napravah:
1. izvajalci strokovnega usposabljanja morajo imeti najmanj srednjo strokovno ali splošno izobrazbo ustrezne smeri, andragoško usposobljenost, pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerem morajo poznati tudi vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidata usposabljajo, in opravljeno preverjanje znanja v skladu z določbami četrtega odstavka 52. člena tega pravilnika;
2. šteje se, da so izvajalci iz prejšnje točke tega odstavka andragoško usposobljeni, v kolikor takšno usposobljenost izkažejo s potrdilom o opravljenem usposabljanju s področja osnovnih andragoških znanj v obsegu najmanj 24 pedagoških ur po programu, ki ga kot ustreznega potrdi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
(9) Kadar se na določenem delovnem mestu zaradi napredka tehnologije uvaja naprava, ki še ni bila v obratovanju na tem delovnem mestu, se mora usposabljanje izvršilnih železniških delavcev definirati s pogodbo o dobavi in vgradnji nove naprave. Usposobiti je treba toliko izvršilnih železniških delavcev, da se lahko delo v času do izpolnitve zahtev za inštruktorja opravlja nemoteno.
(10) Če se z izvršilnim železniškim delavcem zasede začasno službeno mesto in na tem službenem mestu ni mogoče zagotoviti praktičnega usposabljanja, se praktično usposabljanje opravi na tehnično in tehnološko primerljivem delovnem mestu, delo pod nadzorom pa se nadomesti s seznanitvijo delavca s krajevnimi razmerami. Seznanitev s krajevnimi razmerami delavec potrdi s podpisom.
39. člen
(trajanje praktičnega usposabljanja)
(1) Minimalni čas praktičnega usposabljanja po uspešno opravljenem usposabljanju iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti je prikazan v naslednji preglednici:
+-------------------+---------------------+---------------------+
| Naziv delovnega   |    Minimalni čas    |    Minimalni čas    |
|      mesta        |     praktičnega     |     praktičnega     |
|                   |  usposabljanja za   |  usposabljanja za   |
|                   |  pridobitev prvega  |drugo vrsto naprave, |
|                   |   spričevala (ur)   |  drugi tip vozila,  |
|                   |                     |   drugo postajo,    |
|                   |                     | službeno mesto ali  |
|                   |                     |  progo (del proge)  |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|PREMIKAČ           |168                  |1. 32 ur za bolj     |
|                   |                     |zahtevne postaje s   |
|                   |                     |stalno zasedbo       |
|                   |                     |premikalne skupine,  |
|                   |                     |2. dvakratno         |
|                   |                     |opravljanje          |
|                   |                     |premikalnih del na   |
|                   |                     |postajah in službenih|
|                   |                     |mestih               |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|PREMIKAČ NA        |40                   |10 ur                |
|INDUSTRIJSKEM      |                     |                     |
|TIRU               |                     |                     |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VODJA PREMIKA      |96                   |1. 32 ur za bolj     |
|                   |                     |zahtevno postajo s   |
|                   |                     |stalno zasedbo       |
|                   |                     |premikalne skupine,  |
|                   |                     |2. dvakratno         |
|                   |                     |opravljanje          |
|                   |                     |premikalnih del na   |
|                   |                     |postajah in službenih|
|                   |                     |mestih               |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VODJA PREMIKA NA   |24                   |10 ur                |
|INDUSTRIJSKEM      |                     |                     |
|TIRU               |                     |                     |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VLAKOVODJA         |1. 328 ur,           |1. 32 ur za delo     |
|                   |2. dvakratno vožnja  |vlakovodje na        |
|                   |po progi ali delu    |postaji,             |
|                   |proge v obe smeri z  |2. dvakratna vožnja v|
|                   |opravljanjem         |obe smeri za drugo   |
|                   |premikalnih del na   |progo                |
|                   |postajah in          |                     |
|                   |službenih mestih, če |                     |
|                   |bo spremljal vlak.   |                     |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|POMOČNIK           |120                  |1. prvo spoznavanje  |
|STROJEVODJE        |                     |proge in spoznavanje |
|                   |                     |proge v primeru, da  |
|                   |                     |več kot eno leto ni  |
|                   |                     |opravljal službe na  |
|                   |                     |določeni progi, z    |
|                   |                     |enkratno vožnjo v    |
|                   |                     |obeh smereh,         |
|                   |                     |2. 24 ur na drugem   |
|                   |                     |tipu vozila istega   |
|                   |                     |ali drugega sistema  |
|                   |                     |vleke.               |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|STROJEVODJA        |1. 172 ur za         |1a. prvo spoznavanje |
|                   |strojevodjo, ki bo   |proge z dvakratno    |
|                   |opravljal dela na    |vožnjo podnevi in    |
|                   |premikalni           |dvakratno vožnjo     |
|                   |lokomotivi,          |ponoči v obe smeri.  |
|                   |2. 522 ur pri        |1b. prvo spoznavanje |
|                   |pripravi vlakov ter  |postaje opravi z     |
|                   |vožnji vlakov z      |opravljanjem premika |
|                   |vlečnim vozilom, za  |pod nadzorom v eni   |
|                   |katerega se          |dnevni in eni nočni  |
|                   |praktično            |izmeni.              |
|                   |usposablja, ali      |1c. v primeru da     |
|                   |najmanj 5000 km.     |strojevodja ne       |
|                   |                     |opravlja vožnje po   |
|                   |                     |določeni progi več   |
|                   |                     |kot 1 leto, opravi   |
|                   |                     |spoznavanje z        |
|                   |                     |enkratno vožnjo v obe|
|                   |                     |smeri.               |
|                   |                     |1d. če strojevodja na|
|                   |                     |določeni postaji ni  |
|                   |                     |opravljal premika več|
|                   |                     |kot 1 leto, obnovi   |
|                   |                     |poznavanje razmer na |
|                   |                     |postaji z delom pod  |
|                   |                     |nadzorom v eni dnevni|
|                   |                     |izmeni.              |
|                   |                     |2. 60 ur na drugem   |
|                   |                     |tipu vlečnega vozila |
|                   |                     |istega sistema vleke,|
|                   |                     |3. 160 ur na drugem  |
|                   |                     |tipu vlečnega vozila |
|                   |                     |drugega sistema      |
|                   |                     |vleke.               |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|STROJEVODJA NA     |48 ur                |1. 8 ur na drugem    |
|INDUSTRIJSKEM      |                     |industrijskem tiru,  |
|TIRU               |                     |2. 10 ur na drugem   |
|                   |                     |tipu vlečnega vozila |
|                   |                     |istega sistema vleke,|
|                   |                     |3. 16 ur na drugem   |
|                   |                     |tipu vlečnega vozila |
|                   |                     |drugega sistema      |
|                   |                     |vleke.               |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|PREGLEDNIK         |340                  |24 ur za drugo       |
|VAGONOV            |                     |postajo              |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VOZNIK PROGOVNIH   |352 ur pri pripravi  |1a. v primeru da ne  |
|VOZIL              |in vožnji motornega  |opravlja vožnje po   |
|                   |progovnega vozila za |določeni progi več   |
|                   |posebne namene, za   |kot 1 leto, opravi   |
|                   |katerega se          |spoznavanje z        |
|                   |praktično            |enkratno vožnjo v obe|
|                   |usposablja.          |smeri.               |
|                   |                     |1b. prvo spoznavanje |
|                   |                     |proge z dvakratno    |
|                   |                     |vožnjo v obe smeri.  |
|                   |                     |2. 60 ur na drugem   |
|                   |                     |motornem progovnem   |
|                   |                     |vozilu.              |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|KRETNIK            |168                  |48 ur                |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|ODJAVNIK           |168                  |24 ur                |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|PROMETNIK          |1. 24 ur za kretnika |1. 24 ur za kretnika,|
|                   |na postaji, kjer je  |če se za kretnika še |
|                   |kretnik,             |ni praktično         |
|                   |2. 510 ur.           |usposabljal,         |
|                   |                     |2. 24 ur za delo na  |
|                   |                     |drugi postaji ali    |
|                   |                     |odseku vodenja       |
|                   |                     |prometa, z isto vrsto|
|                   |                     |signalnovarnostne    |
|                   |                     |naprave,             |
|                   |                     |3. 48 ur pri prehodu |
|                   |                     |iz postaje s         |
|                   |                     |krajevnim vodenjem na|
|                   |                     |postajo s krajevnim  |
|                   |                     |in daljinskim        |
|                   |                     |vodenjem,            |
|                   |                     |4. 60 ur za delo na  |
|                   |                     |drugi vrsti          |
|                   |                     |signalnovarnostne    |
|                   |                     |naprave na postaji   |
|                   |                     |ali odseku vodenja   |
|                   |                     |prometa, za delo na  |
|                   |                     |elektrificirani progi|
|                   |                     |ali enotirni progi,  |
|                   |                     |5. 160 ur za delo na |
|                   |                     |ranžirni ali cepni   |
|                   |                     |postaji na glavni    |
|                   |                     |progi.               |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|PROGOVNI           |96                   |1. 48 ur za delo na  |
|PROMETNIK          |                     |drugem odseku vodenja|
|                   |                     |prometa z isto vrsto |
|                   |                     |signalnovarnostne    |
|                   |                     |naprave,             |
|                   |                     |2. 160 ur za delo na |
|                   |                     |drugi vrsti          |
|                   |                     |signalnovarnostne    |
|                   |                     |naprave.             |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VLAKOVNI DISPEČER  |96                   |48 ur                |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|PROGOVNI ČUVAJ     |1. 96 ur in          |1. 36 ur za          |
|                   |2. 72 ur za          |progovnega čuvaja, ki|
|                   |progovnega čuvaja,   |ravna z napravami za |
|                   |ki ravna z napravami |zavarovanje prometa  |
|                   |za zavarovanje       |na nivojskih         |
|                   |prometa na nivojskih |prehodih,            |
|                   |prehodih.            |2. 16 ur za čuvaja   |
|                   |                     |obhodnika ali čuvaja |
|                   |                     |skupine.             |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VZDRŽEVALEC PROG,  |320                  |16 ur                |
|OBJEKTOV IN        |                     |                     |
|OPREME PROGE       |                     |                     |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VZDRŽEVALEC        |510                  |1. 80 ur za drugo    |
|SIGNALNOVARNOSTNIH |                     |vrsto                |
|NAPRAV             |                     |signalnovarnostne    |
|                   |                     |naprave,             |
|                   |                     |2. 8 ur za drugi     |
|                   |                     |vzdrževalni odsek.   |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VZDRŽEVALEC        |360                  |1. 80 ur za drugo    |
|TELEKOMUNIKACIJSKIH|                     |vrsto                |
|OMREŽIJ IN OPREME  |                     |telekomunikacijske   |
|                   |                     |naprave,             |
|                   |                     |2. 8 ur za drugi     |
|                   |                     |vzdrževalni odsek.   |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VZDRŽEVALEC        |1. 24 ur pri         |1. 96 ur za drugi    |
|STABILNIH NAPRAV   |vzdrževanju          |sistem stabilnih     |
|ELEKTRIČNE VLEKE   |elektronapajalne     |naprav električne    |
|                   |postaje in           |vleke,               |
|                   |2. 340 ur.           |2. 24 ur na drugem   |
|                   |                     |vzdrževalnem odseku. |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|DISPEČER           |1. 24 ur pri         |1. 72 ur na drugem   |
|STABILNIH NAPRAV   |vzdrževanju          |sistemu stabilnih    |
|ELEKTRIČNE VLEKE   |stabilnih naprav     |naprav električne    |
|                   |električne vleke,    |vleke,               |
|                   |2. 300 ur pri delu   |2. 24 ur na drugem   |
|                   |dispečerja stabilnih |odseku vodenja.      |
|                   |naprav električne    |                     |
|                   |vleke.               |                     |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|SPREVODNIK         |1. 24 ur na delovnem |enkratna vožnja v obe|
|                   |mestu premikača in   |smeri za drugo progo |
|                   |2. 160 na delovnem   |                     |
|                   |mestu sprevodnika.   |                     |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|VODJA VLAKA        |1. 328 ur            |1. 24 ur za delo     |
|                   |2. dvakratno vožnja  |vodje vlaka na       |
|                   |po progi ali delu    |postaji,             |
|                   |proge v obe smeri z  |2. enkratna vožnja v |
|                   |opravljanjem         |obe smeri za drugo   |
|                   |premikalnih del na   |progo                |
|                   |postajah in          |                     |
|                   |službenih mestih     |                     |
+-------------------+---------------------+---------------------+
(2) Praktično usposabljanje se opravlja v enakih časovnih izmenah, kot se opravlja delo izvršilnega železniškega delavca, za katerega se delavec usposablja.
(3) Delodajalec lahko za potrebe praktičnega usposabljanja uporablja simulatorje in druga tehnična sredstva s katerimi lahko nadomesti največ polovico minimalnega časa praktičnega usposabljanja.
(4) Kandidat za delo na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca lahko pristopi k praktičnem usposabljanju, če čas, od preverjanja teoretične usposobljenosti do pričetka praktičnega usposabljanja, ni daljši od enega leta.
40. člen
(komisijsko preverjanje praktične usposobljenosti)
(1) Preverjanje praktične usposobljenosti poteka na praktičnem izpitu.
(2) Preverjanje praktične usposobljenosti izvaja komisija, ki jo imenuje delodajalec, pri katerem se bo opravljalo praktično usposabljanje. Komisija mora imeti predsednika in najmanj enega člana.
(3) Predsednika komisije imenuje delodajalec. Predsednik komisije mora imeti vsaj za eno stopnjo višjo izobrazbo, kot je predvidena za delovno mesto, za katerega se praktični izpit opravlja. Ostali člani komisije morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. imeti morajo vsaj pet let delovnih izkušenj;
2. veljaven praktični izpit za delovno mesto, za katero se opravlja praktični izpit, ali izpit za delovno mesto, na katerem morajo poznati tudi vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidat opravlja praktični izpit.
(4) Kandidat za izvršilnega železniškega delavca opravlja praktični izpit pod nadzorom inštruktorja, pri katerem je opravljal delo pod nadzorom, in na istem delovnem mestu, na katerem se je kandidat usposabljal. V primeru, da opravljanje praktičnega izpita pri inštruktorju, pri katerem se je kandidat praktično usposabljal, iz opravičljivega razloga ni mogoče zagotoviti, se lahko praktični izpit opravi pri drugem inštruktorju, ki opravlja delo na istem delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca, na katerem bo opravljen praktični izpit.
(5) Za varnost železniškega prometa v času praktičnega izpita je odgovoren izvršilni železniški delavec – inštruktor na delovnem mestu, kjer se izpit opravlja.
(6) Komisija mora na praktičnem izpitu preveriti takšen obseg dela, da lahko ugotovi, če je kandidat sposoben samostojno opravljati delo, in ga mora o tem ustno seznaniti.
(7) Komisija na praktičnem izpitu ocenjuje praktično opravljanje dela kandidata in usposobljenost, predpisano za delovno mesto, za katerega opravlja praktični izpit.
(8) Če komisija ugotovi, da je kandidat sposoben samostojno opravljati delo na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca, od kandidata pridobi pisno izjavo, da se le-ta čuti sposobnega samostojno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je opravljal praktični izpit.
(9) Kandidatu, ki je uspešno opravil komisijsko preverjanje praktične usposobljenosti in podal pisno izjavo, delodajalec izda spričevalo.
(10) Kandidat ima pravico v roku treh dni po prejemu rezultata o preverjanju usposobljenosti, vložiti ugovor zoper rezultat. Delodajalec v roku treh dni imenuje novo komisijo, v katero imenuje izvajalce usposabljanja, ki niso sodelovali pri preverjanju. Komisija mora najkasneje v treh dneh od dneva imenovanja, ponovno oceniti znanje kandidata, ki je vložil ugovor. Ocena te komisije je dokončna.
41. člen
(jezikovna usposobljenost)
(1) Izvršilni železniški delavci in izvršilni železniški delavci na industrijskem tiru se pri opravljanju železniškega prometa sporazumevajo v jeziku, ki ga določi upravljavec. V Republiki Sloveniji je jezik upravljavca slovenski jezik. Izvršilni železniški delavec in izvršilni železniški delavci na industrijskem tiru se morajo aktivno in učinkovito sporazumevati v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah z upravljavcem infrastrukture, ter biti sposobni uporabljati sporočila in komunikacijske metode, opredeljene v nacionalnih varnostnih in operativnih predpisih. Sposobnost sporazumevanja mora zagotavljati najmanj:
1. sposobnost obvladovanja praktičnih situacij z nepredvidljivim dejavnikom;
2. sposobnost opisovanja;
3. sposobnost nadaljevanja preprostega pogovora.
(2) Šteje se, da je izvršilni železniški delavec in izvršilni železniški delavci na industrijskem tiru, kateremu je jezik upravljavca tuj, jezikovno usposobljen, ko je uspešno opravil teoretično usposabljanje in preverjanje teoretične usposobljenosti iz nacionalnih varnostnih predpisov v jeziku upravljavca.
42. člen
(spričevalo)
(1) Spričevalo je dokument, iz katerega je razvidna praktična usposobljenost izvršilnega železniškega delavca za posamezno delovno mesto, glede na kraj dela (postaja, odjavnica, službeno mesto, proga ali del proge, industrijski tir) in vrsto naprave oziroma tirnega vozila. Vsak izvršilni železniški delavec mora imeti eno ali več spričeval.
(2) Spričevalo, izdano izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ne dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca strojevodje ali voznika progovnih vozil, mora biti izdano v obliki in vsebini, ki je določena v prilogi 2 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(3) Spričevalo, izdano izvršilnemu železniškemu delavcu, ki dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca strojevodje ali voznika progovnih vozil, mora biti izdano v obliki in vsebini, ki je določena v prilogi II uredbe Komisije EU.
(4) S spričevalom strojevodja in voznik progovnih vozil izkazujeta usposobljenost za eno ali več naslednjih kategorij:
1. kategorija A za vožnjo premikalnih lokomotiv, delovnih vlakov, vozil za opravljanje vzdrževalnih del in vseh drugih vrst lokomotiv, kadar so le-te uporabljene za premik;
2. kategorija B za prevoz potniških in/ali tovornih vlakov.
(5) Po uspešno opravljenem praktičnem izpitu iz 40. člena tega pravilnika, izda delodajalec izvršilnemu železniškemu delavcu spričevalo. Lastnik spričevala je delodajalec, ki ga je izdal. Ne glede na to, lahko delodajalec izvršilnemu železniškemu delavcu izda overjeno kopijo spričevala, če zanjo zaprosi ali mu preneha pogodba o zaposlitvi. Pri izdaji spričevala lahko delodajalec upošteva usposobljenost izvršilnega železniškega delavca, ki ga izvršilni železniški delavec dokazuje z overjeno kopijo spričevala prejšnjega delodajalca.
(6) Spričevalo postane neveljavno, ko delavec ne opravlja več dela izvršilnega železniškega delavca pri delodajalcu, ki mu je spričevalo izdal.
(7) Delodajalci morajo zagotoviti in preverjati izpolnjevanje pogojev za ohranjanje usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev in/ali izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru.
(8) Kolikor varnostni organ prejme utemeljeno zahtevo varnostnega organa druge države članice Evropske skupnosti za dodatno kontrolo ali odvzem spričevala za strojevodjo, posreduje to zahtevo delodajalcu, ki na podlagi prejete zahteve najkasneje v roku štirih tednov preveri zahtevo in o sprejeti odločitvi obvesti varnostni organ. Varnostni organ o odločitvi obvesti varnostni organ, ki je posredoval zahtevo ter Komisijo EU. V primeru, da se varnostni organ ne strinja z odločitvijo varnostnega organa druge države članice, sproži postopek pred Komisijo EU.
(9) Varnostni organ lahko prepove delovanje strojevodjem, dokler ne prejme obvestila o odločitvi varnostnega organa ali delodajalca iz prejšnjega odstavka.
43. člen
(izjemni primeri)
(1) Spričevalo za določeni del železniške infrastrukture ni potrebno, kadar pri upravljanju vlečnega vozila sodeluje strojevodja spremljevalec, ki ima veljavno spričevalo za zadevno progo ali del proge in so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če upravljavec železniške infrastrukture oceni, da je zaradi motenj v železniškem prometu potrebna preusmeritev vlakov ali pa so na tirih vzdrževalna dela;
2. za opravljanje vzdrževalnih ali preskusnih voženj;
3. za enkratne posebne vožnje z muzejskimi vlaki;
4. za enkratne posebne vožnje v tovornem prometu, če s tem soglaša upravljavec železniške infrastrukture;
5. za dobavo ali predstavitev novega vlaka ali vlečnega vozila ali
6. za namene usposabljanja in preverjanja usposobljenosti strojevodij ali voznikov progovnih vozil.
(2) O uporabi izjemnih primerov, določenih v prejšnjem odstavku tega člena, odloči prevoznik v železniškem prometu. Kadar pri upravljanju vlečnega vozila sodeluje strojevodja spremljevalec, mora prevoznik o tem predhodno obvestiti upravljavca.
44. člen
(preverjanje veljavnosti spričeval izvršilnih železniških delavcev)
(1) Upravljavec in prevoznik morata v svojem sistemu varnega upravljanja zagotoviti in preverjati veljavnost spričeval izvršilnih železniških delavcev, ki so pri njih zaposleni ali so v pogodbenem razmerju.
(2) Lastnik industrijskega tira, ki zaposluje izvršilne železniške delavce na industrijskih tirih, v poslovnem redu industrijskega tira določi postopke preverjanja in zagotavljanja veljavnosti spričeval izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru.
45. člen
(nezmožnost zagotavljanja pogojev praktičnega usposabljanja in preverjanja)
(1) Delodajalec, ki ne more zagotoviti pogojev za praktično usposabljanje ter preverjanje praktične usposobljenosti v skladu z določbami tega pravilnika, lahko za ta dela najame delodajalca, ki pogoje, predpisane s tem pravilnikom, izpolnjuje.
(2) Praktično usposabljanje ter preverjanje praktične usposobljenosti mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka za posamezno delovno mesto izvedeno v podobnem delovnem okolju, kot ga bo imel delavec na delovnem mestu pri svojem delodajalcu.
VII. POGOJI IN NAČIN STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA
46. člen
(strokovno izpopolnjevanje)
(1) Upravljavec in prevoznik morata v sistemu varnega upravljanja zagotoviti izvajanje strokovnega izpopolnjevanja, s katerim se ohrani usposobljenost osebja in preveri usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, ter določi delovna mesta, na katerih se opravljajo dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa, in postopke za ohranjanje usposobljenosti delavcev na teh delovnih mestih. Lastnik industrijskega tira v poslovnem redu prepiše postopke za izpopolnjevanje in ohranjanje usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru.
(2) Strokovno izpopolnjevanje obsega izpopolnjevanja iz nacionalnih varnostnih predpisov, operativnih predpisov in znanja o tirnih vozilih in napravah.
(3) Strokovno izpopolnjevanje iz nacionalnih varnostnih predpisov izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru izvajajo subjekti.
(4) Strokovno izpopolnjevanje iz operativnih predpisov in znanja o tirnih vozilih ter napravah izvaja delodajalec.
(5) Izvajanje strokovnega izpopolnjevanja mora biti izvedeno tako, da zagotavlja pravičen in nediskriminatoren dostop vsem delavcem in njihovim delodajalcem.
(6) Minimalni materialni pogoji za strokovno izpopolnjevanje iz operativnih predpisov in strokovnega znanja o tirnih vozilih in napravah so:
1. dostop do ustreznih delovnih sredstev (tirnih vozil, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, stabilnih naprav električne vleke …);
2. ustrezen prostor, kjer se izvaja izpopolnjevanje iz operativnih predpisov, z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne površine na udeleženca in izvajalca, opremo za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja), če izvaja tudi teoretično izpopolnjevanje.
(7) Minimalni kadrovski pogoji za strokovno izpopolnjevanje strokovnega znanja iz operativnih predpisov, tirnih vozilih in napravah so:
1. izvajalci strokovnega izpopolnjevanja morajo imeti najmanj srednjo strokovno ali splošno izobrazbo ustrezne smeri, andragoško usposobljenost, pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerem morajo poznati tudi vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidata usposabljajo, in opravljeno preverjanje znanja v skladu z določbami četrtega odstavka 53. člena tega pravilnika. Šteje se, da so izvajalci strokovnega izpopolnjevanja andragoško usposobljeni, kolikor takšno usposobljenost izkažejo s potrdilom o opravljenem usposabljanju s področja osnovnih andragoških znanj v obsegu najmanj 24 pedagoških ur po programu, ki ga kot ustreznega potrdi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
(8) Izvršilni železniški delavci in delavci, ki opravljajo dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa, morajo stalno izpopolnjevati svoje strokovno znanje s samoizobraževanjem, rednim strokovnim izpopolnjevanjem in izrednim strokovnim izpopolnjevanjem.
47. člen
(redno strokovno izpopolnjevanje)
(1) Redno strokovno izpopolnjevanje morata subjekt in delodajalec izvajati za posamezna delovna mesta izvršilnih železniških delavcev. Minimalno letno število ur rednega strokovnega izpopolnjevanja za posamezno delovno mesto je določeno v naslednji preglednici:
+--------------------------+------------------------------------+
|Naziv delovnega mesta     |    Minimalno letno število ur      |
|                          +------------------+-----------------+
|                          |  Vsebine, ki se  | Vsebine, ki se  |
|                          |   nanašajo na    |   nanašajo na   |
|                          |    nacionalne    |   operativne    |
|                          |varnostne predpise|   predpise in   |
|                          |                  | znanje o tirnih |
|                          |                  |vozilih, napravah|
+--------------------------+------------------+-----------------+
|PREMIKAČ                  |        6         |       10        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|PREMIKAČ NA INDUSTRIJSKEM |        3         |        5        |
|TIRU                      |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VODJA PREMIKA             |        6         |       10        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VODJA PREMIKA NA          |        3         |        5        |
|INDUSTRIJSKEM TIRU        |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VLAKOVODJA                |        12        |       20        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|POMOČNIK STROJEVODJE      |        6         |       10        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|STROJEVODJA               |        10        |       22        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|STROJEVODJA NA            |        4         |        8        |
|INDUSTRIJSKEM TIRU        |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|PREGLEDNIK VAGONOV        |        8         |       16        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VOZNIK PROGOVNIH VOZIL    |        12        |       20        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|KRETNIK                   |        6         |       10        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|ODJAVNIK                  |        6         |       10        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|PROMETNIK                 |        16        |       16        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|PROGOVNI PROMETNIK        |        12        |       20        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VLAKOVNI DISPEČER         |        10        |        8        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|PROGOVNI ČUVAJ            |        6         |       10        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VZDRŽEVALEC PROG,         |        6         |       12        |
|OBJEKTOV IN OPREME PROGE  |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VZDRŽEVALEC               |        6         |       12        |
|SIGNALNOVARNOSTNIH NAPRAV |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VZDRŽEVALEC               |        6         |       12        |
|TELEKOMUNIKACIJSKIH       |                  |                 |
|OMREŽIJ IN OPREME         |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VZDRŽEVALEC STABILNIH     |        6         |       12        |
|NAPRAV ELEKTRIČNE VLEKE   |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|DISPEČER STABILNIH NAPRAV |        6         |       12        |
|ELEKTRIČNE VLEKE          |                  |                 |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|SPREVODNIK                |        6         |       10        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
|VODJA VLAKA               |        14        |       18        |
+--------------------------+------------------+-----------------+
(2) Predvideno minimalno letno število ur mora biti enakomerno porazdeljeno po celotnem koledarskem letu.
(3) V minimalnem letnem številu ur strokovnega izpopolnjevanja niso zajete ure rednega ali izrednega preverjanja strokovne usposobljenosti.
(4) Delodajalec lahko za potrebe praktičnega izpopolnjevanja uporablja tudi simulatorje in druga tehnična sredstva.
48. člen
(izredno strokovno izpopolnjevanje)
(1) Izredno strokovno izpopolnjevanje obsega vsebine, ki se nanašajo na nacionalne varnostne predpise, operativne predpise in strokovno znanje o tirnih vozilih ter napravah.
(2) Izredno strokovno izpopolnjevanje mora zagotoviti delodajalec ob:
1. pomembnejših tehničnih in tehnoloških spremembah na tirnih vozilih, napravah ali infrastrukturi;
2. izdaji novih predpisov ali bistveni spremembi obstoječih;
3. sumu, da delavci niso dovolj usposobljeni.
49. člen
(udeležba na rednem in izrednem strokovnem izpopolnjevanju)
(1) Udeležba na rednem in izrednem strokovnem izpopolnjevanju je za delavce na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev in izvršilne železniške delavce na industrijskih tirih obvezna.
(2) Odgovorno osebo delodajalca o neudeležbi na teoretičnem izpopolnjevanju obvešča subjekt, o neudeležbi na strokovnem izpopolnjevanju strokovnega znanja o operativnih predpisih, tirnih vozilih in napravah pa izvajalec delodajalca.
50. člen
(nezmožnost zagotavljanja pogojev strokovnega izpopolnjevanja)
(1) Delodajalec, ki ne more zagotoviti pogojev za izvajanje izpopolnjevanja strokovnega znanja o operativnih predpisih, tirnih vozilih in napravah, lahko za ta dela najame delodajalca, ki pogoje, predpisane s tem pravilnikom, izpolnjuje.
(2) Strokovno izpopolnjevanje mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka za posamezno delovno mesto izvedeno v podobnem delovnem okolju, kot ga bo imel delavec pri svojem delodajalcu.
VIII. POGOJI IN NAČIN PREVERJANJA STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI
51. člen
(izvajalci rednega in izrednega preverjanja)
(1) Redno in izredno preverjanje poznavanja nacionalnih varnostnih predpisov posameznega izvršilnega železniškega delavca in posameznega izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih izvajajo subjekti.
(2) Redno in izredno preverjanje strokovne usposobljenosti iz operativnih predpisov, tirnih vozilih in napravah izvaja delodajalec.
(3) Subjekti morajo pod tržnimi pogoji zagotavljati vsem delodajalcem pravičen in nediskriminatoren dostop do rednega in izrednega preverjanja strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih delavcev na industrijskih tirih.
(4) Delavci, ki opravljajo dela pri izdelavi in razlagi operativnih predpisov, usposabljanju in izpopolnjevanju izvršilnih železniških delavcev in pri organizaciji in nadzoru nad delom izvršilnih železniških delavcev, morajo pred opravljanjem teh del opraviti izredno preverjanje teoretične usposobljenosti znanja iz vsebin, ki jih morajo obvladati izvršilni železniški delavci, na katere se bo njihovo delo nanašalo, razen če je delavec opravil redno ali izredno preverjanje v roku, krajšem od treh let.
52. člen
(redno in izredno preverjanje strokovne usposobljenosti)
(1) Strokovno usposobljenost delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru se mora preverjati v jeziku upravljavca redno najmanj vsaka tri leta iz:
1. poznavanja nacionalnih varnostnih predpisov,
2. operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja ter poznavanja tirnih vozil in naprav.
(2) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti se mora opraviti:
1. pred nastopom dela, če je odsotnost z dela trajala dlje od enega leta, iz poznavanja nacionalnih varnostnih predpisov in operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja;
2. če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost železniškega prometa ali če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja;
3. ob izdaji novih nacionalnih varnostnih in nacionalnih tehničnih predpisov ali ob njihovi bistveni spremembi, če je to zahtevano v posameznem nacionalnem varnostnem ali nacionalnem tehničnem predpisu;
4. ob izdaji novih ali spremembi obstoječih operativnih predpisov, ki jih je izdal delodajalec, v kolikor spremembe vplivajo na varnost železniškega prometa;
5. ob pomembnejših tehničnih in tehnoloških spremembah na vozilih in/ali napravah.
(3) V primeru izostanka ali negativnega rezultata rednega in/ali izrednega preverjanja delodajalec delavcu na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca in/ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru ne dovoli nadaljnjega dela in ga napoti na izredno preverjanje strokovne usposobljenosti.
(4) Teoretično usposobljenost delavcev, ki opravljajo dela pri izdelavi in razlagi operativnih predpisov, usposabljanju in izpopolnjevanju izvršilnih železniških delavcev in/ali izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru in pri organizaciji in nadzoru nad delom izvršilnih železniških delavcev in/ali izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru, se mora redno preverjati vsaka tri leta, ob spremembi obstoječih predpisov, v kolikor spremembe vplivajo na varnost železniškega prometa, pa tudi izredno, pred komisijo subjekta.
(5) Rednega preverjanja strokovne usposobljenosti izvršilnega železniškega delavca ni potrebno ponovno opravljati, v kolikor je bil le-ta uspešno preverjen v okviru celotnega programa usposabljanja za izvršilnega železniškega delavca in od preverjanja ni minilo več kot tri leta.
(6) Vsako preverjanje strokovne usposobljenosti mora biti evidentirano v spričevalu in registeru izdanih spričeval.
IX. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
53. člen
(veljavnost strokovne usposobljenosti)
(1) Izvajalec vsebin iz nacionalnih varnostnih predpisov in vsebin za pridobitev splošnega strokovnega znanja pri subjektu mora pogoje glede pedagoško andragoške usposobljenosti izpolniti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika.
(2) Izvajalec praktičnega izpopolnjevanja, ki ima za eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane, lahko to delo opravlja še največ tri leta od uveljavitve tega pravilnika.
54. člen
(izdaja dovoljenj za strojevodjo)
(1) Dovoljenja za strojevodjo se voznikom progovnih vozil izdajajo pod enakimi pogoji kot strojevodjem.
(2) Šteje se, da strojevodje in vozniki progovni vozil, ki so svojo usposobljenost pridobili po določbah predpisov, ki so urejali usposabljanje izvršilnih železniških delavcev do uveljavitve tega pravilnika, izpolnjujejo pogoje glede splošne strokovne usposobljenosti.
55. člen
(minimalni pogoji za vključitev v strokovno usposabljanje)
Vsi delavci, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika zaposleni pri delodajalcu najmanj 5 let na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru, se lahko vključijo v strokovno usposabljanje za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru z izobrazbo, ki je za eno stopnjo nižja od minimalnih pogojev za vključitev v strokovno usposabljanje, kot jih določa 7. člen tega pravilnika.
56. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 2/09 in 32/09), ki se uporablja do dneva začetka uporabe tega pravilnika.
(2) Kandidati, ki so pričeli z usposabljanjem ali preverjanjem usposobljenosti pred dnevom uporabe tega pravilnika, zaključijo usposabljanje in preverjanje usposobljenosti v skladu z določbami predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
(3) Subjekti morajo do 31. maja 2011 pripraviti in varnostnem organu posredovati v potrditev učne načrte in izpitne kataloge.
57. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2011.
Št. 007-116/2010
Ljubljana, dne 31. maja 2011
EVA 2010-2411-0039
dr. Patrick Vlačič l.r.
Minister
za promet