Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011

Kazalo

2067. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za turistično območje v Gabrovčcu – Virje, stran 5757.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 4. seji dne 16. 2. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za turistično območje v Gabrovčcu - Virje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošne določbe)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje v Gabrovčcu – Virje (v nadaljevanju: OPPN) ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko OPPN-07/07.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del
– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov
Občine Ivančna Gorica                                  1:5000
– Načrt parcel z mejo območja urejanja                 1:2880
– Geodetski načrt s certifikatom                        1:500
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja              1:1000
– Katastrski načrt z mejo območja urejanja             1:1000
– Situacija obstoječega stanja                         1:1000
– Zazidalna situacija                                   1:500
– Prerez A-A, Prerez B-B                               1:1000
– Situacija parcelacije                                 1:500
– Situacija zakoličbe                                   1:500
– Situacija infrastrukture                              1:500
– Situacija prometa                                     1:500
– Prikaz vplivov                                        1:500
– Ukrepi za obrambo in zaščito                          1:500
(D) Priloge
– Sklep o začetku postopka OPPN
– Odločba MOP
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Stališča do pripomb
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
Območje urejanja obsega zemljišča južno od regionalne ceste R1-216 Ivančna Gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj in severno od reke Krke.
(2) Območje OPPN se nanaša na parc. št.: 1626/1 (cesta), 1626/9 (cesta), 872/2, 874, 875, 877/1, 878/6, 1619 (cesta), 887/3, 887/2, 887/4, 888/2, 1646 (cesta), 888/6, 888/5, 888/9, 888/8, 888/12, 894/2, 894/4, 895/4, 895/3, 895/2, 895/5, 893/1, 893/3, 893/2, 888/11, 888/13, 888/7, 888/1, 888/14, 888/10, 888/3, 889/1, 896/6, 896/10, 896/5, 896/7, 896/9, 896/2, 896/8, 897/2, 896/3, 889/2, 890/7, 890/15, 890/14, 890/13, 890/6, 890/5, 890/4, 1645 (cesta), 890/2, 890/3, 890/1, 890/8, 890/9, 890/10, 890/11, 890/12, vse k.o. Podbukovje.
(3) Skupna površina območja OPPN je cca 5,3 ha.
4. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvedejo:
– nova trasa NN elektro razvoda in javne razsvetljave od obstoječe TP 20/0,4 kV Gabrovčec vikendi do meje OPPN, preko parc. št. 878/2, 1619 (cesta), 887/4 k.o. Podbukovje, v dolžini cca 10,00 m,
– nova trasa TK voda od obstoječega droga na parc. št. 1619, k.o. Podbukovje, do meje OPPN, preko parc. št. 1619, 887/4 k.o. Podbukovje, v dolžini cca 20,00 m,
– ukinitev dela obstoječe TK trase na parc. št. 887/4, k.o. Podbukovje, v dolžini cca 56,00 m,
– ukinitev dela NN elektro razvoda na parc. št. 887/4, k.o. Podbokovje, v dolžni cca 60,00 m in dela NN elektro razvoda na parc. št. 878/2, 1619 (cesta) v dolžini cca 20,00 m.
5. člen
(skupno vplivno območje)
Skupno vplivno območje obsega parc. št.: 1626/1 (cesta), 1626/9 (cesta), 872/2, 874, 875, 877/1, 878/6, 1619 (cesta), 887/3, 887/2, 887/4, 888/2, 1646 (cesta), 888/6, 888/5, 888/9, 888/8, 888/12, 894/2, 894/4, 895/4, 895/3, 895/2, 895/5, 893/1, 893/3, 893/2, 888/11, 888/13, 888/7, 888/1, 888/14, 888/10, 888/3, 889/1, 896/6, 896/10, 896/5, 896/7, 896/9, 896/2, 896/8, 897/2, 896/3, 889/2, 890/7, 890/15, 890/14, 890/13, 890/6, 890/5, 890/4, 1645 (cesta), 890/2, 890/3, 890/1, 890/8, 890/9, 890/10, 890/11, 890/12, vse k.o. Podbukovje.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vrste gradenj)
Na območju OPPN so dovoljeni:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– sprememba namembnosti objekta v skladu s 7. členom tega odloka,
– redna vzdrževalna dela na objektu,
– investicijska vzdrževalna dela na objektu,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev objekta.
7. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje)
Enostanovanjske stavbe: npr. samostoječe hiše, počitniške hišice,
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica objekta se uporablja za opravljanje dejavnosti)
Gostinske stavbe: Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (npr. penzioni ipd.); gostilne, restavracije in točilnice (npr. bar, slaščičarna, kavarna ipd.);
Upravne in pisarniške stavbe – dovoljene so le druge upravne in pisarniške stavbe (stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij);
Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti: Trgovske stavbe – dovoljene so le samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije; Stavbe za druge storitvene dejavnosti – dovoljeni so le frizerski in kozmetični salon, popravljalnice čevljev, kemične čistilnice, fotokopirnice, foto studii;
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe – dovoljene so le cestne vzdrževalne baze;
Stavbe splošnega družbenega pomena: Stavbe za kulturo in razvedrilo – dovoljene so le kino dvorane, dvorane za družbene prireditve, plesne dvorane, glasbeni paviljoni; Muzeji in knjižnice; Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – dovoljene so le stavbe za predšolsko vzgojo, vrtci; Stavbe za zdravstvo – ambulante, zdraviliške stavbe, sanatoriji, stavbe za rehabilitacijo, stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe; Športne dvorane – dovoljene so le telovadnice,
– gradbeni inženirski objekti:
Objekti transportne infrastrukture: Ceste – Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste – dovoljeni so le cestni priključki in križišča ter avtobusna postajališča; Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi (npr. Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, Prenosna komunikacijska omrežja, Prenosni elektroenergetski vodi ipd.); Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja (npr. Distribucijski plinovodi, Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja);
Drugi gradbeno inženirski objekti: Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas – Športna igrišča (dovoljena so igrišča za športe na prostem); Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni vrtovi, parki zelenice in druge urejene zelene površine.
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
NEZAHTEVNI OBJEKTI – dovoljeni so:
– objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, bazen v UE1,2,3,4; steklenjak le v UE1; utrjene dovozne poti v vseh UE;
– ograje v vseh UE; razen v UE6,
– škarpe in podporni zidovi v vseh UE, razen v UE6,
– pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava,
– začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: kiosk in objekt za oglaševanje v UE4,5, spominska obeležja v vseh UE.
ENOSTAVNI OBJEKTI – dovoljeni so:
– objekti za lastne potrebe v vseh UE razen UE5,6;
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti – objekt za odvodnjavanje in objekt javne razsvetljave v vseh UE razen v UE6, cestni silos je dovoljen le v UE5; pomožni energetski objekti – dovoljeni so vsi v vseh UE, razen tipskega zabojnika, ki je prepovedan v vseh UE; pomožni komunalni objekti – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), cestni priključek in priključek na vročevod v vseh UE, razen v UE6; pomožni objekti za spremljanje stanja okolja;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak v vseh UE, gozdna učna pot v UE6, krmišče v UE6, rastlinjak le v UE1;
– začasni objekti: odprti sezonski gostinski vrt v UE4; oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor in začasna tribuna za gledalce v UE4;
– vadbeni objekti: igrišče za šport in rekreacijo v UE,4; kolesarska steza, sprehajalna pot in trimska steza v vseh UE;
– spominska obeležja: v vseh UE;
– urbana oprema: nadkrita čakalnica v UE5, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota v UE4,5, skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak ali okrasni bazen, otroško igrišče v UE1,2,3,4,5, transparent in obešanka na drogu javne razsvetljave UE4,5.
Nezahtevni in enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta, če s tem odlokom ni drugače določeno.
8. člen
(ureditev okolice)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
9. člen
(vrste dejavnosti)
Na območju OPPN so poleg bivanja dovoljene naslednje vrste dejavnosti, povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
(G) TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– dovoljene so: (47) Trgovina na drobno, razen z motornimi vozil, – dovoljeno je vse razen: (47.3) Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi, (47.52) Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki, barvami in steklom, (47.53) Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s preprogami, talnimi in stenskimi oblogami, (47.59) Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s pohištvom, svetili in drugje razvrščenimi predmeti za gospodinjstvo, (47.8) Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah, (7.9) Trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic;
(I) GOSTINSTVO
– dovoljene so: (55.203) Oddajanje zasebnih sob gostom, (55.209) Druge nastanitve za krajši čas, (56) Dejavnost strežbe jedi in pijač;
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so: (62) Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, (63) Druge informacijske dejavnosti;
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti;
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– dovoljene so vse dejavnosti;
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti razen (75) Veterinarstvo;
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti, razen (77) Dajanje v najem in zakup, (81.22) Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme in (81.29) Čiščenje cest in drugo čiščenje;
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– dovoljene so vse dejavnosti razen (86.1) Bolnišnična zdravstvena dejavnost;
(P) IZOBRAŽEVANJE
– dovoljeno je (85.1) Predšolska vzgoja, (85.5) Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, razen (85.53) Dejavnost vozniških šol, dovoljene so (85.6) Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti razen (92) Prirejanje iger na srečo; (93.291) Dejavnost marin in (92.292) Dejavnost smučarskih centrov;
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti razen (96.03) Pogrebna dejavnost;
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti.
Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli za gradnjo in/ali javni površini zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
Na območju OPPN so prepovedane dejavnosti, ki bi presegale II. stopnjo varstva pred hrupom ter zakonsko dovoljene meje onesnaževanja zraka (smrad, plini, prah ipd.) Prepovedane so tudi vse dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja.
10. člen
(regulacijski elementi)
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi parkirišča in zelenice.
Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo del površine za razvoj objekta(ov).
(4) Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih vozil za stanujoče in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nadstrešnic, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki po definiciji niso stavbe, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen če v grafičnem delu OPPN ni drugače določeno (narisana površina za razvoj objekta(ov)).
(5) Zelenice so površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki po definiciji niso stavbe, vseh hortikulturnih in parternih ureditev, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in nadstrešnic, razen v primeru gradnje dveh nadstrešnic dvojčkov na meji dveh parcel.
(6) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do pregiba strehe (stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene).
(7) Faktor zazidave zemljišča za gradnjo (FZ) je razmerje med zazidano površino (stik objekta z zemljiščem) in celotno površino zemljišča (parcele) namenjene gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo nezahtevni in enostavni objekti ter vsi ostali objekti na predmetnem zemljišču (parceli).
(8) Faktor izrabe zemljišča namenjenega gradnji (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino etaž objekta nad nivojem terena in površino zemljišča (parcele) namenjenega gradnji. Nezahtevni in enostavni objekti se v izračunu FI ne upoštevajo.
11. člen
(ureditvene enote)
Območje OPPN se razdeli na naslednje ureditvene enote:
UE1 – obstoječa pozidava stanovanjskih objektov,
UE2 – obstoječa pozidava počitniških objektov,
UE3 – novi počitniški objekti,
UE4 – poslovni objekt,
UE5 – cestna baza,
UE6 – območje obstoječega gozda.
12. člen
(UE1 – obstoječa pozidava stanovanjskih objektov)
V ureditveni enoti UE1 veljajo naslednji pogoji:
Ohranjajo se obstoječi individualni enostanovanjski in gospodarski objekti, ki so legalno zgrajeni. Dovoljena so vzdrževalna dela, rušitve, rekonstrukcije in dozidave obstoječih objektov do 40 % tlorisne površine obstoječega objekta, ob upoštevanju gradbene linije, če je ta določena v grafičnem delu OPPN. Vsi oblikovni elementi novega (dela) objekta morajo biti usklajeni z obstoječim objektom. Dovoljeno je le bivanje in (55.203) Oddajanje zasebnih sob gostom. Vse vrste reklamnih tabel, pa tudi svetlobne morajo biti pod kapjo.
13. člen
(UE2 – obstoječa pozidava počitniških objektov)
V ureditveni enoti UE2 veljajo naslednji pogoji:
Ohranjajo se obstoječi počitniški objekti. Dovoljena so vzdrževalna dela, rušitve in rekonstrukcije. Dovoljeno je le bivanje in (55.203) Oddajanje zasebnih sob gostom. Vse vrste reklamnih tabel, pa tudi svetlobne morajo biti pod kapjo.
14. člen
(UE3 – novi počitniški objekti)
V ureditveni enoti UE3 veljajo naslednji pogoji:
Vrste dopustnih gradenj: dovoljene so vse vrste gradenj iz 6. člena tega odloka, razen spremembe namembnosti.
Vrste dopustnih objektov: dovoljene so vse vrste objektov iz 7. člena tega odloka, razen nestanovanjskih stavb, od stanovanjskih stavb so dovoljene le počitniške hišice. Na eni parceli je dovoljen le en počitniški objekt.
Vrste dejavnosti: dovoljeno je le občasno bivanje in (55.203) Oddajanje zasebnih sob gostom.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris izrazito podolgovate oblike, površine pritličja do največ 90 m2, možno je dodajanje manjših volumnov na osnovni podolgovati tloris, objekt je lociran na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbeno linijo ter faktorja izrabe in zazidave.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina slemena objektov je 9,00 m nad koto pritličja, s tem da so objekti le pritlični, lahko z izkoriščenim podstrešjem, možna je gradnja kleti, vkopane v zemljo, s tem da je nad zemljo lahko vidne do 0,60 m kleti. Dovoljena so odstopanja v primeru postavitve dimnikov, ventilacijskih kanalov ipd. ter v primeru postavitev strešnih izzidkov, ki so v kontekstu arhitekturnega sloga objekta. Dovoljeno je graditi nižje objekte.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 07 Zazidalna situacija. Kota pritličja je največ 0,60 m nad koto obstoječega terena.
– Kolenčni zid: največ do 0,80 m, mora biti skrit pod napuščem.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Streha: prevladovati mora simetrična dvokapna streha, naklona od 35° do 45°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da je njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe. Na streho je možno postavljati frčade, strešna okna, svetlobne trake, kolektorje ipd. Prepovedano je postavljati oddajnike. Vse vrste reklamnih tabel, pa tudi svetlobne morajo biti pod kapjo.
– Smer slemena: v smeri vzhod–zahod.
– Kritina: opečno rdeče barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet pastelnih barv, steklo, les, kamen, opeka, dopustna je kombinacija več materialov in barv; simetrično razporejene okenske in vratne odprtine; balkoni na zatrepnih fasadah ter kotni izzidki in stolpiči niso dovoljeni.
– Oblikovanje odprtin: pokončne in pravokotne.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 07 Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost je določena z gradbeno mejo ali gradbeno linijo.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanjša oddaljenost je določena z gradbeno mejo.
Parcelacija: določena je v grafični prilogi št. 09 Načrt parcel z zakoličbo. Možno je združevati največ dve parceli skupaj. Z združitvijo parcel se združuje tudi površina za razvoj objekta.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do največ 0,8.
– Faktor zazidave: do največ 0,5.
Elementi za zakoličenje: določeni so v grafični prilogi št. 10 Situacija zakoličbe.
Ureditev okolice objekta:
– na parceli je obvezno ohranjati del obstoječih gozdnih dreves s podrastjo, kjer je prepovedana košnja,
– dovoljene so hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– dovoljene so parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu so tlakovane z drobnimi tlakovci ali v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava). Parkirišča so izvedena s travnatimi ploščami ali tlakovci. Medsosedska ograja je v obliki žive meje, lesena ali kombinacija žive meje in lesa, višine 1,20 m. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti, višine največ do 0,60 m.
15. člen
(UE4 – poslovni objekt)
V ureditveni enoti UE4 veljajo naslednji pogoji:
Vrste dopustnih gradenj: dovoljene so vse vrste gradenj iz 6. člena tega odloka.
Vrste dopustnih objektov: dovoljene so vse vrste objektov iz 7. člena tega odloka, razen Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij (cestne baze).
Vrste dejavnosti: dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 9. člena tega odloka, razen (N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, in sicer (81.209) Čiščenje cest in drugo čiščenje
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris prilagojen funkciji objekta (lahko drugačne oblike od grafično prikazanega), objekt je lociran na površini za razvoj objekta, morata se upoštevati faktorja izrabe in zazidave.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina slemena objekta je 9,00 m nad koto pritličja, objekt je pritlični, lahko z izkoriščenim podstrešjem, možna je gradnja kleti, vkopane v zemljo, s tem da je nad zemljo lahko vidne do 0,60 m kleti. Dovoljena so odstopanja v primeru postavitve dimnikov, ventilacijskih kanalov ipd. ter v primeru postavitev strešnih izzidkov, ki so v kontekstu arhitekturnega sloga (poudarka) objekta in ki ne smejo presegati 30 % površine celotne strehe. Dovoljeno je graditi nižji objekt.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 07 Zazidalna situacija.
– Kolenčni zid: največ do 1,00 m, v celoti ali večjim delom skrit pod napuščem.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Tipologija zazidave: individualni prostostoječ, atrijski ali vrstni objekt.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Streha: večkapna streha, naklona od 35° do 45°, z možnostjo kombinacije z ostalimi oblikami streh, s tem da je njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe ali kombinacija več enokapnih streh. Na streho je možno postavljati frčade, strešna okna, svetlobne trake, kolektorje, reklame ipd. Prepovedano je postavljati oddajnike. Napisi in reklame ne smejo biti višji od slemena objekta. Svetlobne reklamne table morajo biti pod kapjo.
– Smer slemena: po daljši stranici objekta.
– Kritina: opečno rdeče barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet pastelnih barv, steklo, les, kamen, opeka, dopustna je kombinacija več materialov in barv.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta, prepovedane so okrogle oblike.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 07 Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost je določena z gradbeno mejo ali gradbeno linijo.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanjša oddaljenost je določena z gradbeno mejo.
Parcelacija: določena je v grafični prilogi št. 09 Načrt parcel z zakoličbo.
– Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do največ 1,0.
– Faktor zazidave: do največ 0,6.
Elementi za zakoličenje: določeni so v grafični prilogi št. 10 Situacija zakoličbe.
Ureditev okolice objekta:
– na parceli je obvezno ohranjati del obstoječih gozdnih dreves s podrastjo, kjer je prepovedana košnja,
– dovoljene so hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– dovoljene so parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.),
– na parceli se uredi travnato športno rekreacijsko igrišče.
Površine, namenjene izključno peš prometu, so tlakovane z drobnimi tlakovci ali v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava). Parkirišča so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Medsosedska ograja je v obliki žive meje, lesena ali kombinacija žive meje in lesa, višine 1,20 m. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti, višine največ do 0,60 m.
16. člen
(UE5 – cestna baza)
V ureditveni enoti UE5 veljajo naslednji pogoji:
Obstoječe objekte je potrebno sanirati. Dovoljene so rušitve in rekonstrukcije. Objekti so leseni ali zidani z ometom. Streha je dvokapna, naklona 35°–40°, kritina je opečno rdeče barve. Prepovedane so vse vrste dejavnosti iz 9. člena tega odloka, razen (N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, in sicer (81.209) Čiščenje cest in drugo čiščenje. Dovoljena je porušitev objektov in ureditev avtobusnega postajališča in/ali parkirišča v asfaltni izvedbi ali s travnatimi ploščami. Napisi in reklame ne smejo biti višji od slemena objekta. Svetlobne reklamne table morajo biti pod kapjo.
17. člen
(UE6 – območje obstoječega gozda)
V ureditveni enoti UE6 veljajo naslednji pogoji:
V južnem delu OPPN se obvezno ohranja pas obstoječega gozda s podrastjo. Prepovedana je gradnja ali postavitev kakršnihkoli nadzemnih objektov. V UE so dovoljeni le podzemni gradbeni inženirski objekti, sprehajalne, jahalne in trim steze, s tem da je prepovedano sekanje oziroma odstranjevanje dreves. V primeru naravnega uničenja dreves (neurje, bolezen ipd.) se jih nadomesti z novimi iste vrste.
18. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so po definiciji stavbe, se postavljajo na površini za razvoj objekta. Odstopanje je dovoljeno v primeru gradnje dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado. Pri nezahtevnih in enostavnih objektih ni potrebno upoštevati gradbene linije.
(2) Objekti za lastne potrebe so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta. V primeru ravne in zakrivljene strehe se kritina prilagodi naklonu strehe, barva mora biti temnega tona.
Garaže za osebna vozila so lahko sestavni del objekta, ali pa so samostojne stavbe, morajo biti nižje od glavnega objekta.
(3) Ekološki otoki se postavijo po potrebi, na betonsko podlago, ogradijo z leseno netransparentno ograjo višine do 2,50 m ter se zakrijejo z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje ekoloških otokov s transparentno streho različnih oblik, vendar poenoteno za celotno območje OPPN.
(4) Oporni zidovi so v kamniti izvedbi.
(5) Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
19. člen
(nadstrešnice)
Nadstrešnice, ki ne sodijo v nezahtevne in enostavne objekte iz 7. člena tega odloka, so lahko lesene ali kovinske konstrukcije, ravne ali blago položne strehe, z naklonom do 15° s kritino, ki je transparentna ali drugimi vrstami ki se prilagajajo naklonu strehe vendar v temnem odtenku. Dovoljena je izvedba dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado. Konstrukcija in oblikovni elementi obeh nadstrešnic morajo biti medsebojno poenoteni. V primeru gradnje dveh skupnih nadstrešnic za dve parceli se ti lahko postavita zunaj gradbene linije in površine za razvoj objekta(ov).
20. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Zelene površine:
– zelenice na parcelah se zatravijo in/ali hortikulturno uredijo,
– brežine se zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– zasaditve ob cestah in na parcelah se izvedejo z avtohtonimi drevesi.
(2) Športne površine:
– na vsaki posamezni parceli je dovoljena ureditev travnatega igrišča za šport in rekreacijo,
– športno rekreacijska igrišča ne smejo biti osvetljena v nočnem času.
(3) Peš površine:
– peš površine na posamezni parceli so tlakovane ali v izvedene v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava), ob cesti so lahko tlakovane ali asfaltirane.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
21. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
(1) Ob vseh priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(2) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(3) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
(4) Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
Motorni promet:
(1) Priključek na regionalno cesto R1-216
Uredi se nov priključek na regionalno cesto R1-216 Ivančna Gorica–Žužemberk, kot rekonstrukcija obstoječega priključka za cestno bazo na severu OPPN (R1-216/1175, km 1,025 – desno), ali kot rekonstrukcija obstoječega priključka v naselju Gabrovčec. V fazi izdelave projektne dokumentacije se preveri potreba po rekonstrukciji regionalne ceste v delu priključka zaradi izvedbe tretjega zavijalnega pasu in se pridobi soglasje upravljavca regionalne ceste.
(2) Na lokaciji obstoječega priključka za cestno bazo (R1-216/1175, km 1,025 – desno) se dovoli izvedba gradbiščnega priključka za čas gradnje vsakega posameznega objekta znotraj območja OPPN ob soglasju upravljavca regionalne ceste.
(3) Cesta A – sever (zbirna stanovanjska cesta)
Na območju OPPN se rekonstruira obstoječa cesta na severu, ki je dvosmerna, v asfaltni izvedbi, z enostranskim pločnikom za pešce. Na severovzhodu se priključi na regionalno cesto R1-216 Ivančna Gorica–Žužemberk.
Profil vozišča je 2 x 2,75 m, enostranski asfaltirani pločnik širine 1,20 m, bankini 1 x 1,0 m + 1 x 0,3 m.
(4) Cesta B – zahod, vzhod (zbirni stanovanjski cesti)
Rekonstruirata se obstoječi zbirni stanovanjski cesti v OPPN, ki potekata na vzhodu in zahodu območja z izvedbo obračališča. V južnem delu je dovoljena povezava teh dveh cest v enakem profilu. Cesti sta dvosmerni, asfaltirani, z enostranskim pločnikom za pešce. Na severu se cesti priključita na zbirno stanovanjsko cesto A.
Profil vozišča je 2 x 2,00 m, enostranski pločnik za pešce 1 x 1,20 m, bankini 1 x 0,75 m in 1 x 0,3 m.
(5) Vhodi na parcele
Vhodi na parcele so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 3,50 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji.
(6) Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se morajo zagotoviti na lastni parceli, izvedejo se s travnatimi ploščami ali so asfaltirana ali tlakovana, morajo biti obrobljeni z betonskimi robniki, v naklonu proti iztoku, kjer se morajo postaviti lovilci olj.
(7) Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
(8) Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, ki so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 1,20 m.
22. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Splošni pogoji
(1) Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
(2) V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
(3) Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča.
(4) Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
(5) Obračunski vodomer se namesti v klasični vodomerni jašek tako, da je minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška.
(6) Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
(7) Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
(8) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
Vodovodno omrežje
(1) Območje OPPN se napaja iz vodovodnega sistema Krka, iz vodohrana Znojile.
(2) Prestavi se del obstoječega javnega vodovoda AC ø125 mm, ki poteka znotraj meja OPPN, južno od regionalne ceste R2 216 Krka–Žužemberk tako, da se njegova trasa bolj približa sami cesti.
(3) Območje OPPN se naveže preko novega vodovodnega priključka na prestavljeni obstoječi vodovod AC ø125 mm, ki poteka ob južni strani regionalne ceste R2-216 Krka–Žužemberk. Zagotovita se pitna in požarna voda.
(4) Opusti se obstoječ napajalni vodovod iz PE cevi ø63 mm.
(5) Vsi objekti se priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na lastni parceli. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj cest, ograj ipd.), lahko so betonske ali PVC izvedbe kvadratnega tlorisa, svetlih dimenzij 100 x 100 cm, globine najmanj 150 cm, ali montažni, ki morajo biti toplotno izolirani.
(6) Celotno vodovodno omrežje znotraj OPPN se izvede iz cevi LŽ ductilne izvedbe preseka najmanj 100 mm. Minimalna globina vodenja cevi je 1,0 m do temena cevi. Priključna cev se izvede v PE izvedbi do preseka 50 mm oziroma NL izvedbe preseka 50 mm in večje, tlačne stopnje najmanj PN 16. Položena mora biti na peščeno posteljico debeline 10 cm. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »POZOR VODOVOD«.
(7) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OPPN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda.
Kanalizacijsko omrežje
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije.
(2) PADAVINSKE ODPADNE VODE: razpršeno ponikajo s prometnih površin preko lovilca olj. S streh objektov se direktno vodijo v ponikalnice na posameznih parcelah. S parkirišč na posameznih parcelah se vodijo v ponikalnice, vendar jih je potrebno predhodno prečistiti preko lovilca olj. Parkirišča, manipulativne površine in platoji morajo biti obrobljeni z betonskimi robniki in nagnjeni proti iztoku, kjer se morajo postaviti lovilci olj.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: na območju OPPN se za odvod sanitarnih odpadnih voda od posameznih objektov izvedejo male biološke čistilne naprave. Dovoljeno je izvesti biološko čistilno napravo za več objektov skupaj. V tem primeru je pred priključitvijo na biološko čistilno napravo potrebno skleniti pogodbo o upravljanju iste.
(4) Vsi obstoječi objekti znotraj OPPN se po izgradnji novega vodovoda morajo priključiti nanj.
Hidrantno omrežje
Za zagotovitev požarne vode se na območju OPPN postavijo hidranti na razdalji cca 150,00 m. V hidrantu mora biti preprečeno zastaranje vode.
Elektroenergetsko omrežje
(1) Na območju OPPN se ukine obstoječ zračni NN vod.
(2) Ob morebitni potrebi se dovoljuje postavitev nove transformatorske postaje 20/0,4 kV v obliki individualnega objekta s pripadajočim SN kabelskim vodom, do katerega mora biti omogočen dostop z osebnim avtomobilom in gradbeno mehanizacijo. V prvi fazi se objekti napajajo iz obstoječe transformatorske postaje.
(3) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN)
Na območju OPPN se zgradi nov NN razvod v kabelski kanalizaciji iz obstoječe TP 20/0,4 kV Gabrovčec vikendi, ki je zunaj meja OPPN, do posameznih objektov. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli ali fasadi objekta. Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta.
(4) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR)
Na območju OPPN se NN kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave.
Ob vseh cestah na območju OPPN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
Telekomunikacijsko omrežje (TK)
(1) Na območju OPPN se ukine obstoječ zračni TK vod.
(2) Območje OPPN se priključi na obstoječe TK omrežje izven OPPN. Glavna kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi ø110 mm. Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem mestu.
(3) Na območju OPPN se dovoljuje gradnja optičnega telekomunikacijskega omrežja.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Na območju OPPN se uvede ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Uredi se individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno z dvema tipiziranima posodama za biološki in mešani odpad.
(3) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v ekoloških zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(4) Gošče iz lovilcev olj, odpadna olja, masti in ostale odpadke opredeljene kot nevaren odpadek investitor mora oddajati organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
Ogrevanje
Za ogrevanje se uporablja utekočinjeni naftni plin iz vkopanih cistern. Možni so tudi drugi energenti, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(varovanje okolja)
Varstvo vode in podtalnice
(1) Na območju OPPN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov.
(2) Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v ponikalnice preko lovilcev olj.
(3) Padavinske odpadne vode s streh objektov se vodijo direktno v ponikalnice.
(4) Odpadna komunalna voda se v prvi fazi vodi v male biološke čistilne naprave, v drugi fazi pa se v mešani kanalizaciji vodi na javno kanalizacijsko omrežje in na čistilno napravo.
Varstvo zraka
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
Varstvo pred hrupom
Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) se območje OPPN uvršča v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 55 dBA za dan in 45 dBA za noč, kritične pa 63 dBA za dan in 53 dBA za noč.
Varstvo plodne zemlje
(1) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini Ivančna Gorica.
(2) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti nepropustne za vodo in naftne derivate. Morajo se ograditi z betonskimi robniki in biti nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Na območju urejanja se uredi organizirano, ločeno zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se posebej zbirajo, odstranjujejo, transportirajo in odlagajo na za to v občini določena mesta, skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Gošče iz lovilcev olj, odpadna olja, masti in ostale odpadke opredeljene kot nevaren odpadek investitor mora oddajati organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
24. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju OPPN se nahaja:
– naravna vrednota Krka (128V),
– ekološko pomembno območje Krka (65100),
– posebno varstveno območje Krška jama (SI3000170).
(2) Varstvene usmeritve:
– brežin Krke se ne sme nasipavati ali kakorkoli spreminjati njenih morfoloških značilnosti,
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo reke Krke. Potrebno je preprečiti izlitje mešanic apna in cementa v vodo ter zagotoviti, da se v času gradnje kakršnikoli material iz območja urejanja ne izliva v Krko,
– ohranja se morfologija brežin in struge,
– ohranja se vegetacija brežin in obvodnega pasu,
– odpadni gradbeni material in zemeljski višek, nastal pri gradnji, ter ostale odpadke se odpelje na za to urejeno deponijo, izven gozda, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij,
– intenzivna gradbena dela se morajo opravljati izven gnezditvenega obdobja ptic (15.2.–30.6),
– če med zemeljskimi deli pride do odkritja potencialnih geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot, je potrebno obvestiti pristojno strokovno organizacijo,
– ohranjajo se gozdički, skupine dreves in linijske vegetacijske strukture,
– ohranja se južni gozdni rob in skupine obstoječih gozdnih dreves znotraj obstoječega gozda z vsemi sloji (grmi, zeli) in z avtohtonimi vrstami,
– ohranja se gozdni rob in visoko steblikovje,
– prednost pri ohranjanju imajo hrast, gaber in plemeniti, listavci ter drugo listopadno drevje, pri zasajevanju po končanih gradbenih delih se sadi hrast in plemenite listavce, ki so lokalnega izvora,
– prepovedana je zasaditev invazivnih tujerodnih vrst rastlin, kar velja predvsem za drevesa in grmovnice,
– med gradbenimi deli in po njihovem zaključku se vsaj še tri leta morajo odstranjevati invazivne tujerodne vrste,
– ohranjene gozdne površine morajo ponekod segati do roba ureditvenega območja zaradi ohranjanja povezanosti populacije vzdolž reke Krke,
– znotraj ohranjenih gozdnih površin se ohranja podrast, oziroma normalna struktura gozda, prepovedane so vzdrževane parkovne površine (košenje trave ipd.),
– gradbena dela se morajo večjim delom opravljati v dnevnem času,
– med gradnjo objektov in med njihovim obratovanjem se omeji nočna razsvetljava, za osvetljevanje se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom s čim manjšo emisijo UV svetlobe, reklamna in okrasna osvetlitev ni dovoljena.
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo OPPN« (ZRSVN, OE Ljubljana, oktober 2007).
(4) Sestavni del tega odloka je okoljsko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Chronos, okoljske investicije, d.o.o., Ljubljanska cesta 68, 1230 Domžale. Zaključki tega poročila se morajo upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
25. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN ne posega na varovana območja ali objekte kulturne dediščine.
(2) Oblikovanje objektov mora slediti regionalnim značilnostim, v čim večji meri se mora ohranjati obstoječa vegetacija, prepovedan je posek celotnega gozda in izravnava terena.
26. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Na območju OPPN se morajo kote objektov in cestišča prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Ohranja se južni gozdni rob in povezane skupine gozdnih dreves na območju urejanja.
(3) Na območju OPPN se žive meje in ostala vegetacija zasadijo iz avtohtonih rastlinskih vrst.
27. člen
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
28. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,175 g.
Požar
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) V območju OPPN se mora upoštevati notranji prometni sistem cest, ki omogoča dostop za vozila za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja.
(3) Za zagotavljanje zadostne količine požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih meja, ki so določeni z gradbenimi mejami in gradbeno linijo (površino za razvoj objekta(ov)), s čimer je omejeno širjenje požara med objekti.
(5) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Obramba
Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
Poplave
Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
Plazovitost in plazljivost
Na območju OPPN ni plazljivih ali plazovitih območij.
Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15.
VII. NAČRT PARCELACIJE
29. člen
(načrt parcelacije)
Načrt parcelacije in koordinate zakoličbenih točk parcel in objektov so prikazani v grafičnem delu OPPN.
30. člen
(javno dobro)
Javno dobro predstavljajo vse prometnice.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
31. člen
(etapnost gradnje)
(1) V prvi fazi se, po izdaji gradbenega dovoljenja za vsak posamezni objekt, vendar pred pričetkom njegove gradnje uredi priključek na regionalno cesto R1-216/1175 Krka–Žužemberk, v km cca 1,025 desno, kot gradbiščni priključek za čas gradnje objekta. Za ureditev gradbiščnega priključka se pridobi soglasje upravljavca državne ceste.
(2) Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za obstoječe ali nove objekte znotraj območja OPPN se dokončno uredi priključevanje na državno cesto.
(3) Ostale etape izvajanja se odvijajo neodvisno od vrstnega reda vendar kot zaključene funkcionalne celote, upoštevajoč pogoje tega odloka.
(4) Funkcionalno zaključene celote so:
1 Obcestna pozidava v vzhodnem delu OPPN,
2 Obcestna pozidava na zahodnem delu OPPN,
3 Poslovni objekt v UE4,
4 Obstoječa pozidava na jugu OPPN,
5 Cestni priključek in cestna baza.
(5) Na parceli morajo biti zagotovljene najmanj dovozna cesta (po trasi, predvideni s tem OPPN in upoštevajoč pogoje tega OPPN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (mala biološka čistilna naprava), upoštevajoč trase po določilih tega odloka.
(6) Infrastrukturne vode je možno graditi etapno, upoštevajoč določene funkcionalno zaključene celote, ki morajo nemoteno napajati določeno območje, dimenzionirani pa morajo biti za končno število uporabnikov.
(7) Objekte je možno graditi tudi etapno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
32. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(3) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, izravnati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke na ustrezne deponije.
(4) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale na okoliškem gozdnem drevju.
33. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši in drugačne tlorisne oblike od grafično prikazanih.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko deloma postavijo tudi zunaj površine za razvoj objekta(ov), vendar morajo biti z večjim delom na njej, razen nadstrešnic, ki so skupne za dve parceli.
(3) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino slemena objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, ipd. ter v primeru arhitektonskega oblikovnega poudarka, ki zaseda največ 1/3 površine strehe.
(4) Na parkiriščih je dovoljeno graditi objekte, če je v grafičnem delu OPPN označena površina za razvoj objekta(ov). V tem primeru se parkirišča uredijo na prostih površinah parcele in se prilagodijo razpoložljivemu prostoru.
(5) Parcele je možno združevati največ po dve skupaj. Ob tem se združuje tudi površina za razvoj objekta(ov).
(6) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(7) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(8) Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj.
(9) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (npr. prilagajanje obstoječi parcelaciji ipd.), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(10) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.).
(11) Pri objektih, ki sledijo gradbeni liniji, je dovoljeno odstopanje od gradbene linije objektov za največ ±1,40 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.).
(12) Dovoljena so odstopanja od kot pritličij za ±0,50 m.
(13) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture, sistema zvez in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialih in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ipd. če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve, manjših finančnih stroškov ipd..
(14) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je dovoljeno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(15) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva in terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen če pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza in drugih izjemnih primerih, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje. Dovoljena je sprememba prečnega profila cestišča (vozišče, pločnik za pešce, bankine …), vendar mora biti usklajena z veljavnimi predpisi in mora imeti pridobljeno soglasje upravljavca ceste.
(16) Dovoljuje se drugačna ureditev priključka na regionalno cesto, vendar v skladu z veljavnimi predpisi in ob pridobljenem soglasju upravljavca regionalne ceste.
(17) Dovoljuje se drugačna zunanja ureditev na parceli od prikazane v grafičnem delu OPPN, ob upoštevanju materialov, osnovnega koncepta in ohranjanja gozdnega roba oziroma povezanih skupin gozdnih dreves, ki so navedeni v tem odloku.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34 člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
35. člen
(projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.
36. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Ivančna Gorica in Upravni enoti Grosuplje.
37. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
38. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0074/2005
Ivančna Gorica, dne 25. maja 2011
Župan
Občine Ivančna Gorica
Dušan Strnad l.r.