Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – Odl. US, 45/94 – Odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – Odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – Odl. US, 9/96 – Odl. US, 39/96 – Odl. US, 44/96 – Odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – Odl. US, 74/98, 12/99 – Skl. US, 16/99 – popr., 59/99 – Odl. US, 70/00, 100/00 – Skl. US, 28/01 – Odl. US, 87/01 – ZSam-1, 16/02 – Skl. US, 51/02, 108/03 – Odl. US, 72/05, 21/06 – Odl. US, 60/07, 14/07 – ZSPDPO, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08, 70/08, 108/09), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – Odl. US, 46/04, 47/04, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 62/04 – Odl. US, 92/05, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – Odl. US, 126/07, 108/09), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 35. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – Skl. US, 34/05 – Odl. US, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – Odl. US, 17/08, 21/08 – popr., 76/08, 109/09 – Odl. US, 108/09), Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 6. seji dne 11. 5. 2011 sprejel

S tem odlokom se določajo pogoji in način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Kranj tako, da določa:
1. splošne določbe,
2. zasnove opravljanja javne službe,
3. pogoje za opravljanje storitev gospodarske javne službe,
4. obveznosti izvajalca javne službe,
5. pravice in obveznosti uporabnikov,
6. nadzor,
7. vire financiranja javne službe,
8. infrastrukturne objekte in naprave za izvajanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
9. določbe o globah,
10. prehodne določbe,
11. končne določbe.

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
Izvajalec javne službe lahko, v skladu z dogovorom z lastnikom infrastrukture, izvaja posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Izvajalec v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena z naročniki sklene posebno pogodbo.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz objektov in padavinske vode z javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra.
2. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
3. Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta nahaja pod pogojem,
a) da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje,
b) da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško knjigo.
4. Infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in jo sestavljajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, komunalne in skupne čistilne naprave ter male komunalne čistilne naprave večje od 50 PE do 2000 PE.
5. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje industrijskih odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi.
6. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
7. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
8. Interna kanalizacija: kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Prav tako je interna kanalizacija greznica ali mala čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
9. Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
10. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne ter padavinske vode (v nadaljevanju izvajalec) je pravna oseba, ki ji Mestna občina Kranj, skladno s tem odlokom in na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju javne službe, določi obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
11. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
12. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali je mešanica te odpadne vode s komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15m³/dan, njena letna količina ne presega 4000 m³, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi določenih v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
13. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
14. Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni, ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če so pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.
15. Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu.
16. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v BPK(5). 1 PE je enak 60 g BPK(5) dan.
17. Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.
18. Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo.
19. Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok.
20. Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.
21. Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH – vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.
22. Obratovalni monitoring odpadnih voda je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem naprave.
23. Merilno mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacije odvedene odpadne vode.
24. Nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalne čistilno napravo.
25. Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katere se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
26. Obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka.
27. Stavba je stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda ali njuna mešanica.
28. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
29. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalne odpadne vode ali za mešanico komunalne odpadne in padavinske vode.
30. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50 % merjeno s kemijsko porabo po kisiku (KPK).
31. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode.
32. Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
33. Učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene po obdelavi odpadne vode in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi in se izraža v %.
34. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
35. Komunalni prispevek so obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo predpisi ali potrebe uporabnikov.
Drugi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Obvezno občinsko gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode zagotavlja Mestna občina Kranj preko Komunale Kranj, javnega podjetja d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji določenimi v tem odloku in na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju javnih služb in na podlagi drugih pogodb v zvezi z izvajanjem javne službe in javnimi pooblastili.

Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno:
– s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001 in 14001,
– s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, v skladu s predpisi o nalogah, ki se izvajajo v okviru javnih služb,
– z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Mestne občine Kranj za obdobje 2008–2017,
– z ostalimi predpisi, ki določajo standarde izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode in določajo maksimalne vrednosti emisij v okolje.

Objekti in naprave, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, so lahko v javni ali interni uporabi.
Javna kanalizacija je del kanalizacijskega omrežja, na katerega sta priključena vsaj dva uporabnika. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb.

Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe le za tisto omrežje, pripadajoče objekte in naprave na njem, ki so grajeno javno dobro Mestne občine Kranj, za katero je pridobljeno uporabno dovoljenje ter/oz. so s pogodbo o najemu infrastrukture in izvajanju javne službe dani v najem Komunali Kranj, javno podjetje, d.o.o..

Vso novo kanalizacijo je potrebno graditi v ločenem sistemu, kar pomeni, da je kanalizacija za komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo grajena ločeno od kanalizacije za padavinsko vodo.
Pri obnovah mešanega kanalizacijskega sistema se ločeno obravnava odvajanje tujih vod. Odvajanje padavinskih vod se v največji možni meri uredi z odvajanjem preko ločenega kanalizacijskega sistema. Kolikor zaradi konfiguracije terena, obstoječih vodov in drugih ovir, ločeno odvajanje ni možno, se padavinske vode s streh in drugih utrjenih površin odvajajo v fekalno kanalizacijo. Projektanti javnega kanalizacijskega sistema so dolžni pri dimenzioniranju kanalizacijskih vej upoštevati obstoječe stanje.
Podatke o obstoječem stanju je projektant dolžan pridobiti pri izvajalcu javne službe.

Standardi komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev javne službe so:
– Organizirati gospodarsko javno službo, namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode z javnih površin za celotno poselitveno območje Mestne občine Kranj do 1500 m nadmorske višine.
– Obstoječe območje poselitve mora biti opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav ter operativnim programom na področju odvajanja in čiščenja.
– Območje površin predvideno za širitev naselja, ki ni na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 20 PE.
– Območje površin predvideno za širitev naselja, ki je na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE.

Dopolnitev tehničnih kriterijev odloka je opredeljeno v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev družbe Komunale Kranj, javno podjetje, d.o.o..

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja, in opravljanja dejavnosti ter padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitve javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalnih ali skupni čistilni napravi.

Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo: magistralna, primarna in sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami, komunalna ali skupna čistilna naprava in male komunalne čistilne naprave.

Na območju, kjer je javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna.
V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (50 m na PE), odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Nadzor nad deli pri gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno odpadno vodo ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske odpadne vode.
Pred odvajanjem industrijskih odpadnih vod mora investitor objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode pridobiti pozitivno mnenje izvajalca javne službe.

Vsaka stavba se praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena priključitev več stavb preko enega priključka.

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljen izvajalec gradbenih del pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Izvajalec gradbenih del, oziroma uporabnik, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Pri priključitvi na obstoječo mešano kanalizacijo se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala. Pri novogradnjah fekalne kanalizacije pa se priključke lahko izvede v jaških ali direktno na cev preko fazonskega kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala.
V primeru priklopov direktno na cev mora vsak uporabnik zgraditi revizijski jašek na svojem zemljišču.

V času projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico predlagati mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec gradbenih del omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi izvajalec gradbenih del, oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne dokumentacije.

Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. V kolikor ni drugače določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.

Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe.

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve, stroški gradnje dodatnega števila odcepov za hišne priključke od mesta priključitve na javno kanalizacijo do parcelne meje uporabnika in obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema.

Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje, oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino, po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta, v primeru starih nenaseljenih objektov in v primeru začasnega priključka oziroma , odjava priključka je možna le ob odjavi vodovodnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu javne službe. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.

Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe na osnovi vloge investitorja izdati soglasje ali potrdilo:
– Na območju predvidene gradnje z urejeno javno kanalizacijo:
Investitor mora za stavbo v kateri nastaja komunalna odpadna voda v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev.
Podlaga za izdajo soglasja je najmanj idejna zasnova (ZGO).
– Na območju predvidene gradnje, kjer ni javne kanalizacije
Investitor mora za stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti potrdilo, da bo odvajanje komunalne odpadne ter padavinske vode urejeno v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in tem odlokom.
– Na obstoječem poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije:
Izvajalec javne službe, po izgradnji kanalizacije, pisno obvesti uporabnike o možnosti priključitve na javno omrežje.
Na osnovi obvestila Mestne občine Kranj o plačanem komunalnem prispevku, bo izvajalec javne službe izdal soglasje za priključitev. Na osnovi vloge izvajalec javne službe izda soglasje s pogoji za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo mora uporabnik opraviti v roku 6 mesecev po prejemu obvestila o obvezni priključitvi.
Stroški izdaje soglasij se uporabnikom ne zaračunavajo.
Izvajalec javne službe izda pozitivno soglasje, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če so dani tehnični pogoji za priključitev, urejene lastniške zadeve in ima uporabnik poravnane vse obveznosti do izvajalca javne službe;
– drugi pogoji v skladu s tem odlokom.

Roki za izdajo posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni, če gre za zahteven objekt.

Storitve, ki jih izvaja izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega delovanja javne kanalizacije:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije s ciljem zagotavljati nemoteno odvajanje odpadnih voda;
– zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz javnih površin;
– zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije;
– zagotoviti prevzem komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri uporabniku in zagotoviti obdelavo na centralni čistilni napravi;
– zagotoviti prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– izdelati načrt ravnanja z blatom o načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter o nadaljnji uporabi oziroma predelavi do končne dispozicije obdelanega blata;
– izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave;
– izdelava potrdil in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– nadzor nad sestavo odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav;
– nadzor nad stanjem kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika v predpisanih obdobjih;
– skrb za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov izvajalca javne službe;
– sodelovanje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja;
– sodelovanje pri planiranju obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije;
– vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji;
– izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji;
– izvajanje nadzora novozgrajenih priključkov;
– sodelovanje pri tehničnih pregledih objektov;
– skrb za redni obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske dajatve, in ostalih, s posebnimi predpisi določenih dajatev.

Izvajalec javne službe mora zagotavljati:
– prevzem blata iz obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev ter obdelavo blata na komunalni ali skupni čistilni napravi najmanj enkrat na štiri leta;
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na komunalni ali skupni čistilni napravi;
– izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave;
– izdelava potrdil in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Izvajalec javne službe mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato;
– rokih in času praznjenja nepretočnih, obstoječih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav.
Izvajalec javne službe mora izdelati terminski plan praznjenja in zagotavljati prevzem blata za:
– nepretočne greznice;
– pretočne (obstoječe greznice) najmanj enkrat na štiri leta;
– male komunalne čistilne naprave najmanj enkrat na štiri leta.
Praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja:
– po rednem planu izvajalca javne službe;
– na osnovi izrednih naročil uporabnikov.
V primeru praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav po planu izvajalca javne službe, izvajalec pisno obvesti uporabnika o predvideni praznitvi najmanj 5 dni pred opravljanjem storitve. Če se uporabnik ne odzove, mu izvajalec javne službe pošlje ponoven dopis z novim terminom praznjenja. Kolikor uporabnik tudi v drugem predvidenem terminu ne omogoči praznjenja ali greznica ne ustreza predpisom, izvajalec javne službe o tem obvesti Medobčinski inšpektorat.
Uporabnik je dolžan sam pripraviti greznico za praznjenje (odpiranje pokrovov, možnost dovoza in dostopa do greznice). Kolikor uporabnik ne more sam zagotoviti pripravo greznice, lahko to stori izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
Storitev prevzema blata iz obstoječih greznic, malih čistilnih naprav ter praznjenje nepretočnih greznic izvajalec javne službe lahko odda po pogodbi tudi drugim podizvajalcem. Naročila za storitev se zbirajo pri izvajalcu. Podizvajalec je dolžan posredovati redne podatke o izvedenem delu. Za uporabnike se pogoji ne spreminjajo.

Izvajalec javne službe mora voditi evidence o:
– naseljih, kjer se zagotavlja storitev javne službe;
– stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo;
– stavbah, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, ki ni javna in čisti v mali komunalni čistilni napravi ali zbira v nepretočni greznici;
– evidenco o malih čistilnih napravah, stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v malo komunalno čistilno napravo;
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v obstoječo greznico;
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se zbira v nepretočno greznico;
– objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja;
– komunalnih, skupnih in malih komunalnih čistilnih napravah;
– priključkih stavb na javno kanalizacijo;
– napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo;
– celotni količini odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode;
– celotni količini odvedene in prečiščene industrijske odpadne vode;
– količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata;
– količini komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem greznic;
– utrjenih površinah, za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode;
– izdanih potrdilih in ocenah obratovanja po predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– stroških izvajanja javne službe.
Spremljajoče zadolžitve izvajalca javne službe:
– vodi kataster kanalizacijskega omrežja;
– vodi kataster greznic;
– omogoča mestni občini dostop do podatkov iz katastra in ji posreduje podatke za zbirni kataster;
– skrbi za ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih;
– skrbi za ustrezno tehnično opremljenost.
Mestna občina Kranj se obvezuje, da bo, v skladu s predpisi o vodenju katastrov javne infrastrukture in v skladu s pogodbo o vodenju katastra, izvajalcu javne službe enkrat letno oziroma po dogovoru brez plačila posredovala informacije javnega značaja, ki jih, na podlagi predpisov o lokalni samoupravi, pridobi od državnih organov za potrebe Geografskega informacijskega sistema.

Izvajalec javne službe je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica:
– višje sile, to je v primeru poplav, ob naravnih in drugih nesrečah;
– ko niso zagotovljeni pogoji ureditve vodotokov in zalednih vod;
– ko priključitev ni izvedena v skladu s soglasjem izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe lahko prekine odvajanje odpadne vode v primeru višje sile.
Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora izvajalec javne službe ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora izvajalec javne službe o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice v primeru neupoštevanja tega navodila.
Prav tako je dolžan obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo.

Uporabniku v času trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi nastala s tem dejanjem.

Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– uporabnik ne poravna stroškov storitev v osmih dneh po prejemu opomina,
– je kanalizacijski priključek izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve parametrov količin in onesnaženosti,
– stanje interne kanalizacije ogroža delovanje javne kanalizacije ali procesa na komunalni čistilni napravi.
Prekinjeno odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Vse stroške nastale s prekinitvijo in ponovno priključitvijo plača uporabnik.

Izvajalec javne službe mora pristojnemu ministrstvu redno posredovati programe in poročila o izvajanju javne službe v skladu s predpisi o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.

Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so:
– interna kanalizacija;
– nepretočne greznice;
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE;
– naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, obstoječe greznice, gnojnične jame);
– interna črpališča odpadnih vod;
– vodomeri na lastnih vodnih virih ali merilci pretokov na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo;
– merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

Uporabniki javne službe so fizične in pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb in utrjenih površin na območju Mestne občine Kranj.

Priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje uporabnik izvede na podlagi pisnega soglasja izvajalca javne službe.
Uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in s pogoji pisnega soglasja izvajalca javne službe.

Obveznosti uporabnika:
– interna kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s soglasjem izvajalca javne službe;
– skrbi za redno vzdrževanje interne kanalizacije;
– izvajalcu omogoča pregled interne kanalizacije;
– dovoli dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– v primeru motenj v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozori izvajalca javne službe;
– uporabnik je vsako spremembo dolžan sporočiti izvajalcu javne službe (ime, naziv, naslov ipd.).

Na območju poselitve, ki je opremljena z javno kanalizacijo, mora uporabnik (lastnik stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
Na območju poselitve, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico opustiti in se v roku 6 mesecev po prejemu obvestila o obvezni priključitvi, priključiti na javno kanalizacijo. Uporabnik mora greznico očistiti, zasuti ali pa jo uporabiti za drug namen (npr. za zbiralnik vode-deževnico).

Lastnik stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. Prav tako mora za padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih površin zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
Na območjih kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno, kanalizacijski sistem pa omogoča priključitev padavinskih voda, se le-ta lahko odvaja v javno kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje za priključitev padavinskih voda s strani izvajalca javne službe.

Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči, s predpisi določene, maksimalno dovoljene, vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.
V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati:
– strupene snovi;
– odpadna topila;
– snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice;
– jedke snovi (kisline, alkalije in soli);
– maščobe in odpadno olje;
– trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali;
– mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete;
– radioaktivne snovi;
– kužne snovi;
– odpadno vodo iz gnojišč, silažno vodo;
– svežega ali pregnitega blata iz greznic;
– zmlete ali zdrobljene trdne odpadke (montaža nožnih sekal na iztoku v fekalno kanalizacijo je prepovedana);
– druge snovi, ki jih je, v skladu s predpisi o emisijah snovi prepovedano odvajati v javno kanalizacijsko omrežje.

Na poselitvenem območju brez javne kanalizacije in na poselitvenem območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije se, za predvidene objekte, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode predvidi:
– nepretočne greznice – če obremenitev ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se izvaja v skladu s tem odlokom;
– male komunalne čistilne naprave.

Predpisane velikosti greznic so naslednje:
– nepretočne 3000 litrov na osebo;
– pretočne (obstoječe) 2000 litrov na osebo;
– minimalna prostornina greznice je 6000 litrov.
Uporabnik stavbe, iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v greznico, je le-to dolžan redno prazniti.

Na poselitvenem območju brez javne kanalizacije se iz obstoječih objektov komunalna odpadna voda lahko zbira v obstoječi greznici, ki jo je uporabnik dolžan izprazniti najmanj enkrat na štiri leta.
Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode ali neposredno odvajati na površino lastnih ali sosednjih zemljišč.
Obdelavo odpadnih voda in gošč iz greznic zagotovi izvajalec javne službe na komunalni ali skupni čistilni napravi.
Greznice lahko prazni izvajalec javne službe oziroma podizvajalci, ki imajo z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo.
Na poselitvenem območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki obstoječih stavb, na svoje stroške, zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi, najpozneje do 31. decembra 2017, če stavba ni na občutljivem območju oziroma do 31. decembra 2015, če je na občutljivem območju.
Lastniki ali upravljavci stavb morajo sami zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Sami morajo zagotoviti tudi občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, najmanj enkrat na 20 let.

Uporabnik objekta, ki ima za čiščenje odpadnih vod zgrajeno malo komunalno čistilno napravo, je upravičen do plačevanja nižje okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.
Za znižanje okoljske dajatve mora lastnik objekta, iz katerega se odpadne vode čistijo v mali komunalni čistilni napravi, priložiti izjavo o skladnosti za malo čistilno napravo ter z izvajalcem javne službe podpisati pogodbo za izdelavo ocene obratovanja, kontrolo delovanja in prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave ter opraviti ustrezno oceno obratovanja male čistilne naprave.
V malo komunalno čistilno napravo je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo.
Uporabnik stavbe, iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, je dolžan zagotoviti odvoz blata vsaj enkrat na štiri leta.

Stroške transporta in stroške obdelave odpadne vode in gošč iz greznic ter muljev iz malih komunalnih čistilnih naprav ter stroške obratovanja in kontrole obratovanja naprav iz 41. do vključno 44. člena krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.
Prve meritve in obratovalni monitoring zagotavlja izvajalec javne službe za celotno območje, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo vzdržuje sam, v okviru storitev javne službe, ali z njo upravlja druga oseba.

Izvajalec javne službe in pristojna občinska inšpekcijska služba imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav, ne glede na to, kdo je lastnik, oziroma uporabnik teh objektov in naprav. Občinska inšpekcijska služba lahko izvajalcu naloži obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavo poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinska inšpekcijska služba, kolikor zakon ne določa drugače.
V primeru ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan kršitelje prijaviti občinski inšpekciji.

Viri financiranja javne službe so:
– cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode;
– okoljske in druge dajatve določene s predpisi;
– sredstva občinskega proračuna;
– drugi viri.

Cena odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se oblikuje in potrjuje na način, ki ga določajo predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog izvajalca javne službe.

Cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode mora biti prikazana ločeno za:
1. storitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode;
2. storitve čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode;
3. storitve, vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave;
4. storitve, vezane na nepretočne greznice.
Osnova za obračun odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je dobavljena količina pitne vode, merjena z obračunskimi vodomeri vodomeri.
V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode ni opremljena z obračunskim vodomerom za merjenje porabe pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega odstavka upošteva število stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan.
Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
Storitve, vezane na obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice, se uporabnikom zaračunavajo po opravljeni storitvi.

Količina padavinske vode se zaračunava na osnovi prispevnih površin uporabnikov, s katerih se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo in je izražena v m³/m²/mesec.
Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.

Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode se ureja s pogodbo med izvajalcem in uporabnikom. Cena se določi in se lahko spremeni na osnovi sklepa Sveta ustanoviteljev Komunale Kranj, d.o.o.. O spremembi cene je izvajalec javne službe dolžan obvestiti uporabnika.

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji in podobno), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih količin za odvajanje in čiščenje odpadne vode in okoljske dajatve za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji:
– da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
– da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja.

Cena storitve javne službe je sestavljena iz:
– omrežnine,
– stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode,
– stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode,
– ostalih dajatev v skladu z veljavnimi predpisi, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

Čiščenje odpadne vode plačujejo uporabniki, katerih odpadna voda se:
– preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode;
– zbira in čisti v greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah, gošče in mulji pa se dovažajo ter obdelujejo na komunalni ali skupni čistilni napravi.

Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občine in oblikuje in uporabnikom obračunava v skladu s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic, za storitve odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda in za storitve obdelave prevzetega blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.

Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode Mestni občini Kranj plačuje najemnino za uporabo javne infrastrukture v skladu s pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju javnih služb.

Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda vključujejo:
– proizvajalne stroške,
– splošne stroške izvajanja javne službe,
– donos na vložena sredstva izvajalca javne službe.
Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem letu, obračunane v evrih/m3.

Lokalna skupnost lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, ne more pa subvencionirati cene storitve, s katero se pokrivajo stroški izvajalca javne službe in javnih dajatev v skladu s predpisi o oblikovanju cen storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Stroške odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške se obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo.
Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15 dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače,oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila.
Izvajalec javne službe mora na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 14 dni od prejema ugovora.
Če uporabnik svojih obveznosti ne poravna niti v 8 dneh po prejemu odgovora, mu izvajalec javne službe pošlje opomin. Če uporabnik tudi v tem primeru ne poravna obveznosti, izvajalec javne službe v 8 dneh po izdaji opomina izvede prekinitev odvajanja odpadne vode. S sklepom o prekinitvi odvajanja odpadne vode izvajalec javne službe uporabnika obvesti, da je dolžan poravnati vse stroške v zvezi s prekinitvijo odvajanja odpadne vode. Stroški ponovnega priklopa na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika.
Prekinitev odvajanja odpadne vode velja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna vseh obveznosti do izvajalca javne službe.

Infrastruktura, ki je v lasti Mestne občine Kranj in preko katere izvajalec javne službe izvaja javno službo v skladu s tem odlokom in pogodbo iz 4. člena tega odloka, so:
– zemljišča;
– objekti in naprave javnega kanalizacijskega sistema;
– kanalizacija za odvajanje padavinskih vod;
– vgrajena oprema, programska oprema in naprave, ki so neločljivo povezani z javnim kanalizacijskim sistemom in so potrebni za nemoteno delovanje sistemov;
– drugi objekti in naprave infrastrukture.

Naprave, ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe so:
– vozila;
– specialna vozila;
– delovni stroji (bagri, drugi gradbeni stroji …);
– druga premična oprema in naprave, ki so potrebne za izvajanje dejavnosti.

Z globo 4.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če:
– ravna v nasprotju z določili tretjega in četrtega odstavka 2. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z določili 5. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z določili prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 24. člena tega odloka,
– ne izpolnjuje obveznosti v rokih iz 25. člena tega odloka,
– ne izvaja storitev iz 26. člena tega odloka,
– ne izvaja storitev v obsegu in na način, določen v 27. členu tega odloka,
– ne izvaja storitev iz prvega in drugega odstavka 28. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 30. in 31. členom tega odloka,
– uporabniku prekine odvajanje odpadne vode v nasprotju s 33. členom tega odloka in
– ne ravna v skladu s 34. in 47. členom tega odloka.
Z globo 1.200 EUR se za prekrške iz prvega odstavka tega člena sankcionira tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe
Z globo 4.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če:
– če se ne priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili 13.–21. člena ter tretjega odstavka 24. člena tega odloka,
– če izvede spremembo priključka v nasprotju z 22. členom tega odloka,
– če izvede prekinitev priključka v nasprotju s 23. členom tega odloka,
– če za poseg v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od izvajalca javne službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s prvo alineo prvega odstavka 24. člena oziroma potrdila v skladu z drugo alineo prvega odstavka 24. člena tega odloka,
– če za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi pisnega soglasja izvajalca javne službe, v skladu s 37. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 38. člena tega odloka,
– če ne ravna v skladu z 39. členom tega odloka,
– če ne uredi odvajanja padavinskih voda v skladu s 40. členom tega odloka,
– če v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 41. členom tega odloka,
– če krši določila 42., 43., 44. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega odloka,
– ne sklene pogodbe z izvajalcem v skladu s prvim stavkom 53. člena tega odloka.
Z globo 1.200 EUR se za prekrške iz tretjega odstavka tega člena sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe..
Z globo 2.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– če se ne priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili 13.–21. člena ter tretjega odstavka 24. člena tega odloka,
– če izvede spremembo priključka v nasprotju z 22. členom tega odloka,
– če izvede prekinitev priključka v nasprotju s 23. členom tega odloka,
– če za poseg v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od izvajalca javne službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s prvo alineo prvega odstavka 24. člena oziroma potrdila v skladu z drugo alineo prvega odstavka 24. člena tega odloka,
– če za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi pisnega soglasja izvajalca javne službe, v skladu s 37. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 38. člena tega odloka,
– če ne ravna v skladu z 39. členom tega odloka,
– če ne uredi odvajanja padavinskih voda v skladu s 40. členom tega odloka,
– če v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 41. členom tega odloka,
– če krši določila 42., 43., 44. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega odloka,
– ne sklene pogodbe z izvajalcem v skladu s prvim stavkom 53. člena tega odloka.
Z globo 300 EUR se za prekršek sankcionira posameznik – uporabnik, če:
– če se ne priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili 13. – 21. člena ter 3. odstavka 24. člena tega odloka,
– če izvede spremembo priključka v nasprotju z 22. členom tega odloka,
– če izvede prekinitev priključka v nasprotju s 23. členom tega odloka,
– če za poseg v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od izvajalca javne službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s prvo alineo prvega odstavka 24. člena oziroma potrdila v skladu z drugo alineo prvega odstavka 24. člena tega odloka,
– če za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi pisnega soglasja izvajalca javne službe, v skladu s 37. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 38. člena tega odloka,
– če ne ravna v skladu z 39. členom tega odloka,
– če ne uredi odvajanja padavinskih voda v skladu s 40. členom tega odloka,
– če v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 41. členom tega odloka,
– če krši določila 42., 43., 44. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega odloka.

Zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka morajo biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Zahteve iz prejšnjega člena so za posamezno območje poselitve podrobneje opredeljene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Kranj za obdobje od 2007–2017.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe do izteka rokov za prilagoditev iz prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in komunalne ali skupne čistilne naprave) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta.
Enako velja za mulje malih komunalnih čistilnih naprav.

Najemnina infrastrukture za odvajanje padavinskih voda se ne zaračunava do vzpostavitve sistema zaračunavanja odvajanja padavinskih voda, ki ga je, v skladu s predpisi o oblikovanju cen, dolžan vzpostaviti izvajalec javne službe. Stroške vzdrževanja infrastrukture za padavinske vode v prehodnem obdobju krije Mestna občina Kranj.

Mestna občina Kranj in izvajalec javne službe bosta stanje infrastrukturnih objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda uskladila s 63. in 64. členom tega odloka v roku treh mesecev po sklenitvi Medobčinskega sporazuma o novo ugotovljenih deležih infrastrukturnih objektov in naprav občin lastnic infrastrukturnih objektov in naprav.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 85/04).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.