Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2011 z dne 29. 4. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2011 z dne 29. 4. 2011

Kazalo

1556. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del stanovanjskega območja v naselju Spodnja Polskava, stran 4219.

Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na redni 4. seji dne 13. aprila 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del stanovanjskega območja v naselju Spodnja Polskava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del stanovanjskega območja v naselju Spodnja Polskava, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal Biro za urbanizem Maribor urbanizem in projektiranje, pod št. naloge 9026.
2. člen
(vsebina odloka)
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del stanovanjskega območja v naselju Spodnja Polskava, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektv na gospodarsko jvno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi priloge in grafični del.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
(ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN, predstavljajo parcele št. 89/5, 89/7, 89/8, 89/9, 89/10, 122/1, 122/2, 122/3, 122/4 in 122/5 vse k.o. Spodnja Polskava, leži v ureditvenem območju naselja Spodnja Polskava. Velikost celotnega območja obdelave je ca. 0,3707 ha.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja OPPN)
Ureditveno območje OPPN je namenjeno stanovanjskim hišam.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Ureditveno območje OPPN se nahaja v bližini središča naselja Spodnja Polskava ob lokalni cesti – javna pot št. 940822 Sp. Polskava I, na katero bo priključeno z dvosmernim dvopasovnim cestnim priključkom.
Gre za individualno stanovanjsko gradnjo treh dvojčkov. Izgradnja novih stanovanjskih objektov na doslej nezazidanem stavbnem zemljišču bo posledično izražena z majhno dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo novega oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodooskrba in odvodnjavanje meteornih voda. Predvidena je tudi navezava na obstoječo energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter omrežje zvez.
6. člen
(načrtovani objekti in površine)
Načrtovana je novogradnja 6 enostanovanjskih nepodkletenih stavb z garažami (3 dvojčki), objektov gospodarske javne infrastrukture (poglavje IV), nadstrešnic, gradnja enostavnih objektov ter ureditev odprtih površin.
7. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)
Večstanovanjske stavbe:
– Načrtovani so 3 stanovanjski dvojčki s skupno 6 stanovanji.
– Etažnost: P+M.
– Osnovnemu tlorisu v pritličju ne bo možno dodajati ali odvzemati določene gradbene mase (izzidke, erkerje …).
– Glavni vhodi v stavbe bodo iz dostopne ulice na severu – vzhodnih fasadah.
– Oblikovanje stavb bo enotno.
– Strehe bodo simetrične – dvokapne. Sleme bo vzporedno z dostopno ulico.
– Obdelava fasad je z dekorativnimi ometi pastelnih barv v kombinaciji z lesom.
– Parkirna mesta za obiskovalce bodo tlakovana in nenadkrita.
8. člen
(gradnja enostavnih objektov)
V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti, ki ne zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in bistveno ne povečujejo potrebnih kapacitet teh priključkov,
– urbana oprema ter
– izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Ekološki otok je treba pokriti z nadstrešnico in ograditi. Velikost ekološkega otoka zagotavlja prostor za postavitev treh zbirnih posod s prostornino 1100l in ima možnost širjenja. Pogoji oblikovanja se določijo v projektni dokumentaciji.
Objekti javne razsvetljave – imeti morajo enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
9. člen
(pogoji za urejanje odprtih površin)
Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo stanovanjsko sosesko. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture
10. člen
(navezava na javno cestno omrežje)
Obravnavano območje je treba prometno navezati na lokalno cesto v naselju. Na prometno podrejen dvosmerni dvopasovni priključek se navezujejo notranje prometne površine: dovoz do objektov in zunanjih parkirišč.
Predvidene prometne ureditve so razvidne iz grafične priloge št. 5/1 “Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture”.
11. člen
(ureditve na cesti)
Treba je izgraditi dvosmerni, dvopasovni, prometno podrejeni priključek na regionalno cesto. Priključek mora zagotavljati prevoznost merodajnega tipskega intervencijskega gasilskega vozila in vozila za odvoz smeti.
Preglednost v območju priključka je določena s preglednimi trikotniki, v katerih ne sme biti vertikalnih ovir, ki bi omejevale preglednost.
12. člen
(notranje prometne površine)
Izgraditi je treba notranjo cesto, ki mora zagotavljati prevoznost merodajnega vozila. Na notranjo cesto so navezani dostopi do garaž in odprtih parkirišč pred hišami, ki so istočasno obračališča za vozila.
Parkirna mesta za stanovalce je treba urediti v garaži vsake stanovanjske enote in na nenadkriti ploščadi pred garažo. Minimalno potrebno število parkirnih mest je treba določiti po normativu 1,5 PM / stanovanje.
Obravnavanemu območju je zagotovljena povezava z linijami javnega avtobusnega prometa preko postajališč v centru naselja, ki ležijo v radiju 5-minutne dostopnosti.
Priključek na lokalno cesto in notranje cestno omrežje je zasnovano tako, da zagotavlja dovoz intervencijskih in dostavnih vozil.
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
13. člen
(splošno)
Za načrtovano energetsko, komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 5/2 “Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez”.
14. člen
(vodovodno omrežje)
Za potrebe nove zazidave je treba obstoječi vodovodni cevovod prestaviti in zgraditi vodovodne cevovode za priključevanje novih porabnikov v dovozni cesti.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
15. člen
(odvajanje meteornih in komunalnih odpadnih vod)
Za nemoteno zbiranje in odvajanje fekalnih vod je potrebno zgraditi novo čistilno napravo za 24 PE z internim razvodom po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije.
V lokalni cesti se nahaja meteorna kanalizacija.
Za odvajanje odpadnih meteornih voda je potrebno zgraditi interno meteorno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija se priključi na obstoječo meteorno kanalizacijo.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.
16. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
Za napajanje nove zazidave z električno energijo, bo potrebno:
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4kV Sp. Polskava (t – 009 OE Slovenska Bistrica) do nove prostostoječe priključne omarice (PSO) in v transformatorski postaji zamenjati obstoječ transformator 250 kVA z novim transformatorjem ustreze izvedbe in moči
– zgraditi ustrezne nizkonapetostne priključke iz nove prostostoječe priključne omarice (PSO) do novih objektov.
Za osvetlitev območja bo potrebno zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz nove prostostoječe priključne omarice (PSO).
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 51/04) si bodo morali investitorji posameznih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte pridobiti soglasja za priključitev, v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev na distribucijsko omrežje.
17. člen
(TK in CATV omrežje)
Na področju izgradnje novih objektov je upravljavec TK omrežja Telekom Slovenije. V južnem delu lokalne ceste poteka TK vod na katerega je možna priključitev načrtovanega TK omrežja v coni. Za načrtovano gradnjo je treba naročiti projektno dokumentacijo.
V ureditvenem območju je moč zgraditi omrežje kabelsko razdelilnega sistema pod pogoji upravljavca.
18. člen
(ogrevanje)
Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: elektriko – s pomočjo toplotnih črpalk, ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
19. člen
(zrak)
Preprečevati je treba prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. Vse naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
20. člen
(tla)
Med gradnjo je treba:
– gradbišče zavarovati in stalno nadzorovati. Pred pričetkom gradbenih del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih mineralnih olj;
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– gradbene odpadke, ki niso zemljine odstraniti v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;
– za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
21. člen
(odpadki)
Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenska Bistrica. Komunalne odpadke je treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za odpadke in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Posode za odpadke je treba namestiti na vizualno neizpostavljenih mestih ali jih zakriti, dostopne morajo biti s smetarskim vozilom. Odpadna olja je treba zbirati ločeno in sicer v kontejnerju lociranem v pokritem prostoru. Urediti je treba zbirna in odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok).
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo gradbenih odpadkov neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javnimi komunalnimi službami, ki so zadolžene za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala. Investitor je dolžan pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji podatki:
– količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov,
– količina gradbenih odpadkov, oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje,
– količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje,
– količina predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka,
– količina predelanih gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču itd.
22. člen
(varstvo voda)
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode.
– Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).
– Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
– Vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.
– Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je treba ravnati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant,
– v hidrantnem omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 10 l/s),
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Območje predmetnega OPPN ne sodi med ogrožena področja glede poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ter plazovitosti.
Naselje ima manj kot 5000 prebivalcev, zato ni potrebna gradnja zaklonišč in ojačitev prve plošče.
Območje sodi v najnižjo cono potresne nevarnosti (projektni pospešek tal v (g): 0.1), zato ni potrebno predvideti posebnega načina predvidene gradnje.
Opredeliti in upoštevati je treba ogroženost pred možnostjo razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje.
VII. ETAPNOST
25. člen
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.
VIII. ODSTOPANJA
26. člen
(odstopanja glede oblikovanja novogradenj in odprtih površin)
Pri gradbenih mejah je možno odstopanje za 1 m. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
27. člen
(glede infrastrukturnih ureditev)
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
28. člen
V novem prostorskem izvedbenem aktu, ki bo urejal predmetno območje po prenehanju veljavnosti tega OPPN, naj se upoštevajo naslednje usmeritve:
– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
– gradnja enostavnih objektov, opredeljenih v tem odloku.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
29. člen
Financiranje izgradnje infrastrukture je obveza investitorja. Če bo investitor sočasno pridobival gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne infrastrukture in objektov se pred izdajo gradbenega dovoljenja obvezno sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt. V pogodbi se podrobneje definirajo obveznosti posameznih strank v skladu s 7. členom Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 5/10).
Zaradi predvidenih prostorskih ureditev mora investitor izgraditi dvosmerni, dvopasovni, prometno podrejeni priključek na lokalno cesto.
XI. KONČNE DOLOČBE
30. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94 in 45/00) za območje obdelave tega OPPN.
31. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica.
32. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-6/2011-7
Slovenska Bistrica, dne 13. aprila 2011
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.

AAA Zlata odličnost