Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2011 z dne 4. 2. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2011 z dne 4. 2. 2011

Kazalo

271. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, stran 692.

Na podlagi 75. člena in za izvrševanje 74. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip (63/07 – popr.), 15/08 – odl. US, 64/08, 86/09 in 62/10 – ZUPJS) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S to uredbo se ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja.
S to uredbo se ureja tudi javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti na koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe.
Koncesioniranim visokošolskim zavodom in zasebnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, se po javnih razpisih lahko dodeljujejo sredstva za razvojne naloge.
Po tej uredbi se financirajo tudi:
– univerzitetne knjižnice in inštituti – druge članice javnih visokošolskih zavodov,
– Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in
– Evro-sredozemska univerza.
V tej uredbi se izraz visokošolski zavod uporablja za univerzo in samostojni visokošolski zavod.
2. člen
(način določitve sredstev za študijsko dejavnost in razvojne naloge)
Sredstva za študijsko dejavnost se za prvo in drugo stopnjo rednega študija določijo kot skupna sredstva (integralno financiranje) za visokošolski zavod v okviru temeljnega stebra financiranja in ne vključujejo financiranja študentov druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
Javna sredstva za razvojne naloge visokošolskih zavodov se dodeljujejo v okviru razvojnega stebra financiranja.
II. SREDSTVA ZA ŠTUDIJSKO DEJAVNOST
1. Splošno
3. člen
(opredelitev študijske dejavnosti)
Študijska dejavnost visokošolskih zavodov je:
– pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost,
– knjižničarska, informacijska, organizacijska, upravna in druga infrastrukturna dejavnost.
Sredstva za študijsko dejavnost lahko javni visokošolski zavodi namenijo za:
– plače in druge izdatke za zaposlene,
– prispevke delodajalca za socialno varnost,
– izdatke za blago in storitve in
– plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja študijske dejavnosti.
Sredstva za študijsko dejavnost javni visokošolski zavodi lahko namenijo tudi za nakup nematerialnega premoženja, nakup in vzdrževanje opreme, investicijsko vzdrževanje ter plačila obresti in odplačila kreditov, h katerim je bilo dano poroštvo Republike Slovenije, vendar le ob pogoju, da so predhodno zagotovljena sredstva za namene iz prejšnjega odstavka.
Sredstva za študijsko dejavnost koncesionirani visokošolski zavodi lahko namenijo za:
– plače in druge izdatke za zaposlene,
– prispevke delodajalca za socialno varnost,
– izdatke za blago in storitve in
– plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja koncesioniranega študijskega programa.
4. člen
(časovne razmejitve in presežek na študijski dejavnosti)
Skladno s standardi in predpisi, ki urejajo računovodstvo v javnem sektorju, visokošolski zavodi ob koncu poslovnega leta lahko oblikujejo kratkoročne odložene prihodke, ki so nastali iz sredstev za študijsko dejavnost po tej uredbi.
Če so stroški za izvajanje študijske dejavnosti v koledarskem letu nižji od sredstev za študijsko dejavnost, ki so bila določena na podlagi te uredbe, in zato nastane presežek prihodkov nad odhodki, se ta presežek, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, lahko porabi za opravljanje in razvoj študijske dejavnosti.
2. Proračunska sredstva za študijsko dejavnost
5. člen
(letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost)
Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost sestavljajo letna sredstva za temeljni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: TSF) in letna sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF).
Letna proračunska sredstva za
študijsko dejavnost(k)              = TSF(k) + RSF(k)
TSF so letna sredstva za temeljni steber financiranja.
RSF so letna sredstva za razvojni steber financiranja.
k je tekoče koledarsko leto.
TSF so vsota letnih sredstev za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: TSF-Z), to so letna sredstva za temeljni steber financiranja javnih visokošolskih zavodov in letna sredstva za temeljni steber financiranja koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe.
TSF (k) = Vsota TSF-Z(k)
TSF (k) = Vsota fiksni del TSF-Z(k) + Vsota variabilni del TSF-Z(k)
Vsota TSF-Z koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe je lahko največ 4,32% vsote TSF-Z javnih visokošolskih zavodov, zaokrožene na dve decimalni mesti.
RSF se zagotavljajo skladno s proračunskimi možnostmi vsaj v vrednosti treh odstotkov fiksnega dela TSF.
3. Določanje letnih sredstev za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov
6. člen
(TSF-Z)
TSF-Z sestavljata fiksni in variabilni del.
TSF-Z(k) = fiksni del TSF-Z(k) + variabilni del TSF-Z(k)
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
k je tekoče koledarsko leto.
Sredstva za fiksni del TSF-Z se zagotavljajo iz TSF, sredstva za variabilni del TSF-Z pa iz RSF.
Če letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost ne zadostujejo za TSF tekočega leta, izračunanega kot vsoto TSF-Z določenih v skladu s 7. do 12. členom ter 14. do 16. členom te uredbe, se visokošolskim zavodom TSF-Z sorazmerno zmanjšajo do razpoložljivih letnih proračunskih sredstev za študijsko dejavnost za TSF.
7. člen
(fiksni del TSF-Z)
Sredstva za fiksni del TSF-Z so enaka TSF-Z preteklega leta, povečanim za realno rast bruto domačega proizvoda preteklega leta. Če je ta rast negativna, so sredstva fiksnega dela TSF-Z enaka TSF-Z iz preteklega leta.
Fiksni del TSF-Z(k) = TSF-Z(k – 1) ×(1+ realna rast BDP(k-1))
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
BDP je bruto domači proizvod.
k je tekoče koledarsko leto.
8. člen
(variabilni del TSF-Z)
Variabilni del TSF-Z je zmnožek vrednosti fiksnega dela TSF-Z in faktorja, ki se določi kot seštevek funkcij (f) kazalnikov:
– učinkovitosti (r(u)),
– prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (r(pr)),
– mednarodnega sodelovanja (r(m)).
variabilni del TSF-Z(k) = fiksni del TSF-Z(k) × Faktor
Faktor = f(u)+ f(pr) + f(m)
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
k je tekoče koledarsko leto.
f(u) je funkcija kazalnika učinkovitosti.
f(pr) je funkcija kazalnika prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik.
f(m) je funkcija kazalnika mednarodnega sodelovanja.
Vrednost variabilnega dela TSF-Z je lahko najmanj –3% fiksnega dela TSF-Z in največ 3% fiksnega dela TSF-Z.
9. člen
(kazalnik učinkovitosti)
Kazalnik učinkovitosti (r(u)) se določa ob upoštevanju razlike razmerja diplomantov v preteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju posameznega študijskega programa, podaljšanega za eno leto, ter razmerja števila diplomantov v predpreteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju študijskega programa, podaljšanega za eno leto. Pri tem se upoštevajo študijski programi prve in druge stopnje ter študenti in diplomanti rednega študija:
ru = (Dk-1/ Vsota S(n)t – (n + 1)) – (Dk-2/ Vsota S(n)t – (n + 2)).
      n=1,2,3,4,4.5,5,6               n=1,2,3,4,4.5,5,6
S je število prvič vpisanih študentov prvega letnika rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
D je število diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
t je tekoče študijsko leto (t = k-1/k).
k je tekoče koledarsko leto.
n je število let trajanja študijskega programa.
Funkcija kazalnika učinkovitosti (f(u)) je r(u) pomnožena z 0,2, razen v primerih, ko je f(u):
– 0, če je vrednost r(u) med –0,025 in 0,
– 0,01, če je vrednost r(u) večja od 0,05, ali
– –0,01, če je vrednost r(u) manjša od –0,05.
f(u){0,2 × r(u); 0 pri –0,025 ≤ r(u) ≤ 0; 0,01 pri r(u) > 0,05; –0,01 pri r(u) < –0,05}
10. člen
(kazalnik prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik)
Kazalnik prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (r(pr)) se določa kot razlika prehodnosti študentov rednega študija iz prvega v drugi letnik pri študijskih programih prve in druge stopnje v tekočem študijskem letu glede na preteklo študijsko leto ob upoštevanju študijskih področij v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: KLASIUS), kakor jih opredeljuje 12. člen te uredbe. Pri tem je vpliv posameznega študijskega področja določen z deležem študentov prvega letnika študijskega področja glede na vse študente prvega letnika:
        8
r(pr) = ∑ (S2(p, t)/S1(t – 1) – S2(p, t – 1)/S1(t – 2)).
      p = 1
S1 je število vpisanih študentov v prvi letnik rednega študija po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu in to brez študentov enoletnih študijskih programov druge stopnje.
S2 je število prvič vpisanih študentov drugega letnika rednega študija po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu in to brez študentov, ki so v drugi letnik vpisani po merilih za prehode.
t je tekoče študijsko leto.
p je študijsko področje, določeno v skladu s KLASIUS, kakor jih opredeljuje 12. člen te uredbe.
Funkcija kazalnika prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (f(pr)) je r(pr) pomnožena z 0,25, razen v primerih, ko je f(pr):
– 0, če je vrednost r(pr) med –0,01 in 0,
– 0,01, če je vrednost r(pr) večja od 0,04, ali
– –0,01, če je vrednost r(pr) manjša od –0,04.
f(pr){0,25 × r(pr); 0 pri –0,01 ≤ r(pr) ≤ 0; 0,01 pri r(pr) > 0,04; –0,01 pri r(pr) < –0,04}
11. člen
(kazalnik mednarodnega sodelovanja)
Kazalnik mednarodnega sodelovanja se določa ob upoštevanju deleža študentov rednega študija prve in druge stopnje brez absolventov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino ter tujih študentov, ki pridejo na študijsko izmenjavo v Slovenijo, preteklega študijskega leta v primerjavi s predpreteklim študijskim letom:
r(m) = M(t)/Sv(t) – M(t – 1)/Sv (t – 1)
M je vsota števila študentov rednega študija brez absolventov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino, in števila tujih študentov, ki pridejo na študijsko izmenjavo v Slovenijo, po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v preteklem študijskem letu.
Sv je število vseh vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.
t je tekoče študijsko leto.
Funkcija kazalnika mednarodnega sodelovanja (f(m)) je r(m) pomnožena s 4, razen v primerih ko je f(m):
– 0, če je vrednost r(m) med –0,0012 in 0,
– 0,01, če je vrednost r(m) večja od 0,0025, ali
– –0,01, če je vrednost r(m) manjša od –0,0025.
f(m){4 × r(m); 0 pri –0,0012 ≤ r(m) ≤ 0; 0,01 pri r(m) > 0,0025; –0,01 pri r(m) < –0,0025}
12. člen
(študijska področja pri prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik)
Študijski programi se v skladu s KLASIUS združujejo v osem študijskih področij (p), in sicer:
1. izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev;
2. umetnost in humanistika: (21) umetnost in (22) humanistika;
3. družbene, poslovne, upravne in pravne vede: (31) družbene vede, (32) novinarstvo in obveščanje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravne vede;
4. naravoslovje, matematika in računalništvo: (42) vede o živi naravi, (44) fizikalne in kemijske vede, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo;
5. tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo: (52) tehnika, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbeništvo;
6. kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo: (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, (64) veterinarstvo;
7. zdravstvo in sociala: (72) zdravstvo, (76) socialno delo;
8. storitve: (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varovanje.
4. Posebnosti pri določanju TSF-Z
13. člen
(sredstva za nove članice javnih visokošolskih zavodov)
Sredstva za ustanavljanje in delovanje novih članic javni visokošolski zavodi zagotavljajo v okviru svojih razpoložljivih sredstev.
14. člen
(določitev fiksnega dela TSF-Z ob izgubi akreditacije)
Če Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v postopku podaljšanja akreditacije ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, njegove članice ali študijskega programa, se fiksni del TSF-Z zmanjša v prvem naslednjem koledarskem letu. Zmanjšanje sredstev se izračuna takole:
TSF-Z za preteklo leto se deli s številom študentov rednega študija preteklega študijskega leta brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004 preteklega študijskega leta, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji. Tako določen znesek na študenta se pomnoži s številom študentov preteklega študijskega leta na študijskem programu oziroma visokošolskem zavodu, ki mu v postopku podaljšanja akreditacije le-ta ni bila podaljšana.
Znesek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, se odšteje od TSF-Z preteklega leta. Tako izračunan TSF-Z se pomnoži z realno rastjo BDP preteklega leta.
Fiksni del TSF-Z(k) =  (TSF-Z(k-1) – (TSF-Z(k-1)/V(k-1) × A(k-1)))
                        × (1 + realna rast BDP(k-1))
V je število vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
A je število študentov preteklega študijskega leta na študijskem programu, ki mu ni bila podaljšana akreditacija. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
k je tekoče koledarsko leto.
15. člen
(določitev fiksnega dela TSF-Z ob prenehanju koncesije)
Ob prenehanju koncesije se fiksni del TSF-Z koncesioniranega visokošolskega zavoda za koncesionirane študijske programe zmanjša, tako da se TSF-Z za preteklo leto deli s številom študentov preteklega študijskega leta na koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje rednega študija brez absolventov in študentov na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji. Tako določen znesek na študenta se pomnoži s številom študentov zadnjega letnika preteklega študijskega leta na študijskem programu, ki mu je prenehala koncesija. Če je koncesija prenehala študijskemu programu druge stopnje, se pri številu študentov zadnjega letnika ne upoštevajo študenti z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
Znesek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, se odšteje od TSF-Z preteklega leta. Tako izračunan TSF-Z se pomnoži z realno rastjo BDP preteklega leta.
Fiksni del TSF-Z(k) = (TSF-Z(k-1) – (TSF-Z(k-1)/Sv(k-1) × Sz(k-1)))
                       × (1+ realna rast BDP(k-1))
TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.
k je tekoče koledarsko leto.
Sv je število vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje na koncesioniranem visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
Sz je število študentov zadnjega letnika na študijskem programu, ki mu je prenehala koncesija. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
16. člen
(določitev TSF-Z koncesioniranega visokošolskega zavoda ob podelitvi nove koncesije)
TSF-Z se določijo ob upoštevanju števila študentov, pomnoženega z vrednostjo sredstev na študenta.
Vrednost sredstev na študenta za študijske programe s področij KLASIUS 14, 22, 31, 32, 34, 38, 76, 81, 84, 86 je 2.525 eurov na študenta, za druga študijska področja pa 4.060 eurov na študenta. Vrednost se praviloma usklajuje letno. Določi se s sklepom ministra. Pri tem se upošteva realna rast bruto domačega proizvoda za preteklo leto.
Število študentov iz prvega in drugega odstavka tega člena so vpisani študenti na koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje rednega študija brez absolventov. K številu študentov se ne prištevajo ponavljavci in študenti druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
V skladu s tem členom uredbe se TSF-Z koncesioniranemu visokošolskemu zavodu za študijske programe s koncesijo določajo za čas trajanja študijskega programa prve vpisane generacije. Po tem obdobju se TSF-Z določajo v skladu s 7. do 15. členom te uredbe.
5. Razvojni steber financiranja
17. člen
(opredelitev RSF)
V okviru RSF se po zagotovitvi sredstev za variabilni del TSF iz 8. člena te uredbe javnim visokošolskim zavodom financirajo naloge oziroma projekti, ki spodbujajo:
– raznovrstnost,
– internacionalizacijo,
– kakovost in
– socialno razsežnost visokošolskih zavodov in slovenskega visokošolskega prostora.
Sredstva RSF se lahko po enakih merilih namenijo tudi za financiranje nalog, ki spodbujajo raznovrstnost, internacionalizacijo, kakovost in socialno razsežnost na koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih in zasebnih samostojnih visokošolskih zavodih, ki izvajajo javno veljavne študijske programe.
18. člen
(način dodeljevanja RSF)
Sredstva za naloge iz prejšnjega člena se dodeljujejo z javnim razpisom, ki se izvede v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
19. člen
(opredelitev nalog RSF)
Sredstva iz prejšnjega člena se lahko dodeljujejo za naloge, ki bodo pripomogle k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja visokošolskega izobraževanja, opredeljenih v dokumentih razvojnega načrtovanja Republike Slovenije.
Raznovrstnost spodbujajo dejavnosti kot so: sodelovanje med univerzami in znotraj univerz pri oblikovanju in izvajanju unidisciplinarnih, interdisciplinarnih in skupnih študijskih programov; raznolikost študijske ponudbe z modularizacijo in večanjem izbirnosti in nabirnosti ter omogočanjem prožnejših študijskih poti; projekti, ki visokošolskim zavodom omogočajo uresničevanje različnih poslanstev in tako raznovrstnost visokošolskega prostora, vključno z njihovo reorganizacijo in z vzpostavitvijo podpornih dejavnosti izvajanja študija; projekti v podporo tehnoloških, visokošolskih in znanstvenih potreb gospodarstva ter prenos znanja v trikotniku visoko šolstvo, raziskovanje in gospodarstvo; razvoj ponudbe vseživljenjskega učenja na visokošolski ravni; ustanovitev in delovanje novih članic visokošolskih zavodov in podobno.
Internacionalizacijo spodbujajo dejavnosti kot so: skupni študijski programi s tujimi visokošolskimi institucijami, priprava in pilotna izvedba študijskih programov oziroma njihovih delov v tujih jezikih; usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za poučevanje v tujih jezikih; dolgoročno sodelovanje tujih gostujočih visokošolskih učiteljev; krajše in daljše mednarodne izmenjave visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in strokovnjakov pri študijski dejavnosti; izpopolnjevanje zaposlenih na visokošolskih zavodih na tujih ustanovah; sobotno leto; podporne dejavnosti za povečanje mobilnosti slovenskih in tujih študentov ter drugi projekti, ki krepijo internacionalizacijo slovenskega visokošolskega prostora in podobno.
Kakovost visokošolskih zavodov spodbujajo dejavnosti kot so: uvajanje aktivnih študijskih oblik in novih metod poučevanja; pridobivanje in izpopolnjevanje pedagoške, znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške usposobljenosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev; posebni razvojni projekti za povečanje učinkovitosti študija in zmanjšanje osipa; krepitev zanimanja za študij na deficitarnih študijskih področjih; nakup nove opreme za izvajanje študijske dejavnosti; izboljšanje razmerja med študenti in visokošolskimi učitelji; financiranje izobraževanj in usposabljanj zaposlenih na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih za upravljanje visokošolskih zavodov, izvedba mednarodne akreditacije za doseganje odličnosti in visokih mednarodnih standardov kakovosti; podpora razvoju slovenske terminologije na različnih znanstvenih, umetniških in strokovnih področjih in podobno.
Razvoj socialne razsežnosti spodbujajo dejavnosti kot so: povečevanje vključenosti manj zastopanih oziroma različnih skupin prebivalstva v visoko šolstvo; ustvarjanje pogojev za povečanje vključenosti študentov s posebnimi potrebami; povečevanje dostopnosti visokošolskega izobraževanja; reorganizacija in vzpostavitev podpornih centrov študentom in osebju: karierni centri oziroma karierno in akademsko ter psihološko svetovanje, športne zmogljivosti in aktivnosti in podobno.
20. člen
(možnost prenosa sredstev v TSF-Z)
Po zaključku financiranja posameznega projekta oziroma naloge, za katero so bila dodeljena sredstva RSF, lahko minister na podlagi pozitivno ovrednotenih dolgoročnih učinkov in ugotovljenih dolgoročnih dodatnih stroškov zaradi te naloge s sklepom odloči, da se sredstva vštejejo v fiksni del TSF-Z ter hkrati določi vrednost sredstev, ki se vštejejo v fiksni del TSF-Z.
21. člen
(vrednotenje dolgoročnih učinkov nalog)
Vrednotenje dolgoročnih učinkov in stroškov nalog iz prejšnjega člena opravi strokovna komisija, ki jo imenuje minister.
6. Sporočanje podatkov visokošolskih zavodov
22. člen
(poročanje o številu študentov in diplomantov)
Visokošolski zavodi morajo ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje do 15. novembra poslati podatke o:
– številu študentov za tekoče študijsko leto po stanju na dan 30. oktobra,
– številu študentov rednega študija, ki so odšli na študijsko izmenjavo v tujino v preteklem študijskem letu, in
– številu tujih študentov, ki so prišli na študijsko izmenjavo v Slovenijo v preteklem študijskem letu.
Visokošolski zavodi morajo ministrstvu najpozneje do 15. januarja poslati podatke o:
– številu diplomantov za preteklo koledarsko leto.
Podatki o številu študentov in diplomantov morajo biti prikazani po študijskih programih in študijskih področjih, za univerze pa tudi po članicah, pri tem morajo biti pri številu študentov razvidni podatki o številu vpisanih po letnikih: za vse vpisane, za prvič vpisane v letnik in za vpisane po merilih za prehode, ločeno za redni in izredni študij. Podatki se sporočajo v skladu z navodili ministrstva.
Iz upravičenih razlogov, to je zaradi pomote pri sporočanju podatkov, ali zaradi vpisa kandidatov na podlagi pritožbenega postopka so mogoči popravki podatkov. Pri določanju sredstev za variabilni del TSF visokošolskega zavoda in za interesno dejavnost študentov se upoštevajo popravki, poslani do izračuna sredstev za tekoče leto.
7. Roki za določitev, nakazovanje in razdelitev TSF-Z in pogodba
23. člen
(rok in način določitve TSF-Z za tekoče leto in pogodba)
TSF-Z se določijo s sklepom ministra do 6. marca za tekoče leto. Pri morebitnem rebalansu proračuna ali spremembi višine razpoložljivih letnih proračunskih sredstev za študijsko dejavnost se s sklepom ministra naknadno spremeni višina TSF-Z.
TSF-Z se visokošolskemu zavodu nakazujejo na podlagi pogodbe, sklenjene med visokošolskim zavodom in ministrstvom. Visokošolski zavod in ministrstvo pri pripravi in usklajevanju pogodbe upoštevata nacionalni program visokega šolstva. V pogodbi se poleg bistvenih sestavin pogodbe opredelijo tudi:
– strateški/dolgoročni cilji visokošolskega zavoda, ukrepi za njihovo dosego in ciljne vrednosti;
– načrt izvajanja študijske dejavnosti, ki vključuje predvsem študijska področja, na katerih se bodo izvajali študijski programi, morebitna povečanja ali zmanjšanja razpisanih vpisnih mest v prvi letnik za naslednji dve študijski leti v primerjavi z zadnjim razpisom in številom vpisanih študentov v prvi letnik, pričakovano število študentov ter opredelitev morebitnih novih študijskih področij in članic v naslednjih štirih letih;
– glavni letni cilji visokošolskega zavoda za tekoče študijsko oziroma koledarsko leto z ukrepi za njihovo dosego in ciljne vrednosti;
– način poročanja;
– ukrepi v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.
Predlog za pripravo pogodbe s podatki iz prve do tretje alinee prejšnjega odstavka ministrstvu sporoči visokošolski zavod do konca oktobra tekočega leta za naslednje leto.
Če pogodba ali aneks k pogodbi za tekoče koledarsko leto zaradi razlogov na strani visokošolskega zavoda ni podpisan najkasneje v 20 dneh po določitvi sredstev iz prvega odstavka tega člena, se pripadajoče mesečno nakazilo TSF-Z do podpisa pogodbe zmanjša za 2%.
24. člen
(nakazovanje TSF-Z)
Sredstva za TSF-Z se visokošolskemu zavodu nakazujejo mesečno, praviloma do četrtega dne v mesecu za pretekli mesec.
25. člen
(nakazovanje TSF-Z do izračuna sredstev za tekoče leto)
Do izračuna sredstev za TSF-Z za tekoče koledarsko leto se visokošolskemu zavodu mesečno nakazujejo sredstva, enaka dvanajstini TSF-Z v preteklem koledarskem letu.
26. člen
(poračun TSF-Z)
Ob upoštevanju 23. in 25. člena te uredbe se TSF-Z poračunajo v skladu s pogodbo.
27. člen
(pravila visokošolskega zavoda)
Visokošolski zavod razporeja TSF-Z po pravilih, ki jih sprejme pristojni organ visokošolskega zavoda, in z njimi pisno seznani ministrstvo v petih dneh po njihovem sprejemu oziroma spremembi.
8. Sofinanciranje doktorskega študija
28. člen
(sofinanciranje doktorskega študija)
Sofinanciranje doktorskega študija poteka v skladu z uredbo, ki ureja financiranje doktorskega študija, oziroma prek Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije.
III. SREDSTVA ZA OBŠTUDIJSKO DEJAVNOST
29. člen
(definicija obštudijske dejavnosti)
Obštudijska dejavnost so univerzitetni šport in s študijem povezane interesne dejavnosti študentov.
1. Univerzitetni šport
30. člen
(določitev sredstev za univerzitetni šport)
Za univerzitetni šport se lahko namenijo sredstva iz TSF-Z oziroma RSF visokošolskega zavoda. Sredstva določi visokošolski zavod v skladu z letnim programom dela in pravili iz 27. člena te uredbe.
2. Interesne dejavnosti študentov
31. člen
(določitev sredstev za interesne dejavnosti študentov)
Sredstva za s študijem povezane interesne dejavnosti študentov se določijo ob upoštevanju števila študentov in vrednosti točke za posameznega študenta, ki jo za vsako proračunsko leto s sklepom določi minister, in sicer v januarju oziroma v 30 dneh po uveljavitvi proračuna Republike Slovenije.
Študenti iz prvega odstavka tega člena so študenti rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
32. člen
(letni program študentskega sveta visokošolskega zavoda)
Letni program študentskega sveta visokošolskega zavoda, v katerem so določene s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, je sestavni del letnega programa dela visokošolskega zavoda.
33. člen
(način nakazila sredstev za interesne dejavnosti študentov)
Sredstva za interesne dejavnosti študentov se visokošolskemu zavodu nakažejo enkrat na leto, in sicer po sprejetju letnega programa dela visokošolskega zavoda.
34. člen
(namen sredstev za interesne dejavnosti študentov)
Sredstva za interesne dejavnosti študentov se lahko porabijo za njihove s študijem povezane interesne dejavnosti, določene v letnem programu študentskega sveta visokošolskega zavoda, in sicer za izdatke za blago in storitve.
IV. SREDSTVA ZA INVESTICIJE
35. člen
(opredelitev investicij)
Sredstva za investicije se lahko namenijo za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo, pridobivanje oziroma najemanje stvarnega premoženja, vključno s stroški upravljanja stvarnega premoženja.
Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine.
Upravljanje stvarnega premoženja vključuje zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.
36. člen
(način določitve sredstev)
Sredstva za investicije visokošolskega zavoda se določijo v skladu z:
– letnim načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem visokošolskega zavoda in
– sprejetim proračunom.
Sredstva za investicijsko vzdrževanje in opremo se s sklepom ministra določijo na podlagi sprejetih meril ministrstva.
37. člen
(letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem)
Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem je sestavni del letnega programa dela visokošolskega zavoda.
Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem lahko visokošolski zavod sprejme pred sprejetjem svojega letnega programa dela, toda mora biti usklajen s sprejetim oziroma veljavnim proračunom v tistem delu, ki se nanaša na financiranje iz sredstev državnega proračuna.
38. člen
(nakazovanje sredstev za investicije)
Sredstva za investicije se nakažejo visokošolskemu zavodu na podlagi pogodbe o sofinanciranju investicij in zahtevka visokošolskega zavoda.
39. člen
(poraba sredstev za investicije)
Sredstva za investicije se lahko porabijo v skladu z veljavno pogodbo iz prejšnjega člena.
40. člen
(investicije v javnih študentskih domovih in Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani)
Določila tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za financiranje investicij Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani in javnih študentskih domov.
V. SREDSTVA ZA ZNANSTVENORAZISKOVALNO DEJAVNOST
41. člen
(sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost)
Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost visokošolski zavodi pridobivajo v skladu z določili zakona, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost.
VI. SREDSTVA ZA DRUGE POMEMBNE NALOGE
1. Sredstva za univerzitetne knjižnice – druge članice javnih visokošolskih zavodov in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani
42. člen
(določitev sredstev za univerzitetne knjižnice – druge članice javnih visokošolskih zavodov in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani)
Sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter investicije se za univerzitetne knjižnice – druge članice javnih visokošolskih zavodov in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani določijo s pogodbo ob upoštevanju letnega programa dela javnega visokošolskega zavoda oziroma Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
Sredstva za investicije se za univerzitetne knjižnice – druge članice javnih visokošolskih zavodov, določijo v skladu s IV. poglavjem te uredbe v okviru sredstev za javni visokošolski zavod.
43. člen
(nakazovanje sredstev za univerzitetne knjižnice – druge članice javnih visokošolskih zavodov in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani)
Sredstva iz prvega odstavka prejšnjega člena se, ob upoštevanju letne dinamike stroškov, preračunajo na mesečne obroke in nakazujejo mesečno, praviloma do četrtega dne v mesecu za pretekli mesec.
Do določitve sredstev za tekoče koledarsko leto se mesečno nakazujejo sredstva, enaka dvanajstini letnega nakazila sredstev za plače in druge izdatke zaposlenim, prispevke delodajalca za socialno varnost ter izdatke za blago in storitve preteklega leta.
2. Inštituti – druge članice javnih visokošolskih zavodov
44. člen
(določitev sredstev za inštitute – druge članice javnih visokošolskih zavodov)
Za inštitute – druge članice javnih visokošolskih zavodov se določijo sredstva za:
– stroške upravljanja in vodenja ter
– fiksne stroške delovanja.
Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka tega člena se izračunajo po metodologiji Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, po kateri se izračunavajo ustanoviteljske obveznosti javnim raziskovalnim zavodom in javnim infrastrukturnim zavodom.
45. člen
(nakazilo sredstev za inštitute – druge članice javnih visokošolskih zavodov)
Sredstva iz prejšnjega člena se preračunajo na dvanajstine in se javnemu visokošolskemu zavodu na podlagi pogodbe nakazujejo praviloma do četrtega dne v mesecu za pretekli mesec.
Do izračuna sredstev iz prejšnjega člena za novo koledarsko leto se mesečno nakazujejo sredstva, enaka eni dvanajstini letnega nakazila preteklega leta.
46. člen
(določitev sredstev za investicije inštitutov – drugih članic univerz)
Sredstva za investicije se v skladu s IV. poglavjem te uredbe določijo v letnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem javnega visokošolskega zavoda, ki je sestavni del letnega programa dela zavoda.
3. Sredstva za nacionalno pomembne naloge
47. člen
(opredelitev nacionalno pomembnih nalog)
Visokošolskim in drugim zavodom se lahko zagotavljajo sredstva za uresničevanje nacionalno pomembnih nalog (npr. visokošolska prijavno-informacijska služba, skrb za razvoj in učenje slovenščine, pisarne za študentske domove) ob upoštevanju letnega programa dela zavoda, ki te naloge izvaja.
Kot skrb za razvoj in učenje slovenščine iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti lektorati slovenskega jezika na univerzah v tujini, kot podpora visokošolskemu študiju, izpopolnjevanje iz znanja slovenskega jezika za tujce na podlagi mednarodnih pogodb in za Slovence brez slovenskega državljanstva ter seminarji, simpoziji in druga strokovna srečanja, ki so namenjena skrbi za razvoj in učenje slovenščine.
48. člen
(način nakazila in porabe sredstev nacionalno pomembnih nalog)
Sredstva za nacionalno pomembne naloge se nakazujejo in porabijo v skladu z določili v pogodbi.
4. Evro-sredozemska univerza
49. člen
(določitev sredstev za Evro-sredozemsko univerzo)
Sredstva za delovanje Evro-sredozemske univerze se s pogodbo določijo na podlagi njenega veljavnega letnega programa dela in v skladu s sredstvi, na posebni proračunski postavki. S sredstvi za stroške dela in izdatke za blago in storitve se lahko sofinancira stroške delovanja vodstva in strokovnih služb Evro-sredozemske univerze, dejavnosti, povezane s pripravo in izvedbo študijskih programov, ter stroški prostorov in najem prostorov.
50. člen
(način nakazila sredstev za Evro-sredozemsko univerzo)
Sredstva iz prejšnjega člena se ob upoštevanju letne dinamike stroškov preračunajo na mesečne obroke in nakazujejo mesečno, praviloma do četrtega dne v mesecu za pretekli mesec.
VII. LETNI PROGRAM DELA IN LETNO POROČILO VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
51. člen
(letni program dela in letno poročilo)
Letni program dela, ki ga sestavljata program dela in finančni načrt, ter letno poročilo visokošolskega zavoda, ki ga sestavljata poslovno in računovodsko poročilo, morata biti pripravljena v skladu s finančnimi predpisi in navodili ministrstva.
52. člen
(objava letnega programa dela in letnega poročila)
Letno poročilo in letni program dela morata biti objavljena na spletnih straneh visokošolskega zavoda najpozneje v petih dneh po sprejetju. En izvod se pošlje ministrstvu.
VIII. NADZOR IN UKREPI
53. člen
(nadzor in ukrepi)
Ministrstvo opravlja nadzor nad poslovanjem visokošolskih zavodov z:
– nadzorom nad porabo sredstev, nakazanih po tej uredbi;
– preverjanjem posameznih elementov določitve variabilnega dela TSF-Z;
– pregledom letnih poročil visokošolskih zavodov;
– pregledom izvajanja nalog, določenih v pogodbi;
– drugimi predpisanimi načini preverjanja namenske porabe sredstev posrednih proračunskih uporabnikov.
Če ministrstvo ugotovi, da so bila sredstva, nakazana po tej uredbi, porabljena nenamensko, jih mora prejemnik vrniti v proračun Republike Slovenije v skladu s posebnim sklepom ministra.
Podatke, ki jih pošljejo visokošolski zavodi, lahko ministrstvo kadar koli preveri na visokošolskem zavodu, ki mu mora omogočiti vpogled v evidence, listine in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(določitev TSF za leto 2011)
Ne glede na določbe 6., 7., 8. in 23. člena te uredbe se za leto 2011 upoštevajo naslednji zneski TSF-Z:
– za Univerzo v Ljubljani: 178.308.196,56 eura;
– za Univerzo v Mariboru: 56.438.714,14 eura;
– za Univerzo na Primorskem: 13.501.865,29 eura;
– za Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu: 546.924,29 eura;
– za Univerzo v Novi Gorici: 2.223.820,62 eura;
– za Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici: 1.228.024,41 eura;
– za Fakulteto za državne in evropske študije: 963.206,25 eura;
– za Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici: 518.434,98 eura;
– za Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije: 1.125.118,04 eura;
– za Gea College – Fakulteto za podjetništvo: 457.627,42 eura;
– za Visoko šolo za dizajn v Ljubljani: 832.962,17 eura;
– za Visoko šolo za tehnologije in sisteme: 369.334,97 eura;
– za Visoko šolo za tehnologije polimerov: 355.600,29 eura;
– za Visoko šolo za upravljanje in poslovanje Novo mesto: 722.560,89 eura;
– za Visoko šolo za varstvo okolja: 518.562,97 eura;
– za Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice: 717.234,64 eura;
– za Visoko šolo za zdravstvo Novo mesto: 715.481,60 eura.
Variabilni del TSF-Z se prvič določi v letu 2012.
55. člen
(nakazovanje sredstev za študijsko dejavnost do podpisa pogodbe za leto 2011)
Do podpisa pogodbe v skladu s 23. členom te uredbe se visokošolskemu zavodu nakazujejo sredstva enaka zadnjemu obroku za prvo in drugo stopnjo za leto 2010.
56. člen
(dodatna sredstva za že akreditirane nove članice javnih visokošolskih zavodov)
Ne glede na določbe 13. člena te uredbe se po določitvi sredstev TSF-Z v skladu s 7. do 12. členom ter 14. do 16. členom te uredbe javnim univerzam za članice, ki so bile do konca leta 2010 akreditirane v skladu z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva, pa še nimajo vpisanih študentov, do leta 2015 vsako leto določi dodatna sredstva ob upoštevanju števila študentov nove članice, pomnoženega z vrednostjo sredstev na študenta. Tako izračunana sredstva se javnemu visokošolskemu zavodu ne vštejejo v fiksni del TSF-Z do leta 2015. Sredstva, določena za visokošolski zavod v skladu s tem členom v letu 2015, se vštejejo v fiksni del TSF-Z za leto 2016.
Vrednost sredstev na študenta za študijske programe s področij KLASIUS 14, 22, 31, 32, 34, 38, 76, 81, 84, 86 je 2.525 eurov na študenta, za druga študijska področja pa 4.060 eurov na študenta. Vrednost se praviloma usklajuje letno. Določi se s sklepom ministra. Pri tem se upošteva realna rast bruto domačega proizvoda za preteklo leto.
Število študentov nove članice iz prvega in drugega odstavka tega člena so vpisani študenti na študijskih programih prve in druge stopnje rednega študija brez absolventov, pri čemer se v seštevku ponavljavci ne upoštevajo. K številu študentov druge stopnje se ne prištevajo študenti z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.
57. člen
(dodatna sredstva za nove študijske programe v letu 2012 in 2013)
V letih 2012 in 2013 se po določitvi sredstev TSF-Z v skladu s 7. do 12. členom ter 14. do 16. členom te uredbe določijo dodatna sredstva za financiranje novih študijskih programov prve stopnje, ki so bili prvič razpisani najkasneje v študijskem letu 2010/2011, ter postopnega uvajanja študijskih programov druge stopnje glede na študijsko leto 2010/2011. Sredstva določi minister s sklepom. Dodeljena sredstva po tem odstavku se vštejejo v osnovo za določitev fiksnega dela TSF-Z visokošolskega zavoda za naslednje leto.
58. člen
(rok za sprejetje pravilnika ministra)
Minister izda pravilnik iz 18. člena te uredbe najpozneje v treh mesecih po njeni uveljavitvi.
59. člen
(pogodba)
Pogodba iz 23. člena te uredbe se prvič sklene za leto 2012.
60. člen
(rok za sprejetje pravil visokošolskih zavodov)
Pravila iz 27. člena te uredbe visokošolski zavodi sprejmejo najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe.
61. člen
(uporaba meril visokošolskih zavodov v prehodnem obdobju)
Visokošolski zavodi do sprejetja novih pravil iz 27. člena te uredbe uporabljajo pravila, sprejeta na podlagi 25. člena Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04, 4/06, 132/06, 99/08, 30/09, 110/09, 60/10 in 88/10).
62. člen
(število študentov na študijskih izmenjavah v študijskem letu 2009/2010)
Visokošolski zavodi do 31. maja 2011 ministrstvu pošljejo podatke o:
– številu študentov rednega študija, ki so odšli na študijsko izmenjavo v tujino v študijskem letu 2009/2010, in
– številu tujih študentov, ki so prišli na študijsko izmenjavo v Slovenijo v študijskem letu 2009/2010.
63. člen
(predpisi, ki prenehajo veljati)
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, prenehajo veljati:
1. Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04, 4/06, 132/06, 99/08, 30/09, 110/09, 60/10 in 88/10);
2. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za razvojne naloge v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 64/04, 52/07 in 40/10);
3. Pravilnik o metodologiji za določitev sredstev za nov visokošolski zavod (Uradni list RS, št. 55/07 in 41/08).
64. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00723-1/2011
Ljubljana, dne 3. februarja 2011
EVA 2010-3211-0014
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik