Na podlagi 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) in 49. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 22/96 in 31/98) je Občinski svet Občine Tržič na 3. redni seji dne 22. 12. 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič-mesto) (Uradni list RS, št. 11/96),
– Popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih PUP za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029) (Uradni list RS, št. 13/02) /popravek grafičnega dela/,
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029) (Uradni list RS, št. 37/03),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto) (Uradni list RS, št. 1/11).

S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008 ter upoštevanju določb Odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85) sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Tržič, ki jih je izdelal Domplan d.d. pod številko naloge UD 430-68/10.

Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorsko ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na katastrskem načrtu v merilu 1:2000,
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Prostorsko ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega s poudarkom na revitalizacijskem procesu,
– merila in pogoje za urbanistično oblikovanje območja, arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav ter drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistema zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda ter
– merila in pogoje za varstvo narave in kulturne dediščine.

Celovita presoja vplivov na okolje se izvede v postopku priprave sprememb in dopolnitev plana in pri posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-B), ali če obsega posebno varstveno območje po predpisih o ohranjanju narave. Pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje je potrebno zagotoviti okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni posebej določen, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov, s področja urejanja prostora in s področja prostorskega načrtovanja.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja del območja urejanja po občinskem prostorskem planu z oznako 003-T3-4C-029 Tržič-mesto v k.o. Tržič. To je ožje območje starega mestnega jedra Tržiča, ki je razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik, in zanj velja varstveni režim I. stopnje, ki določa: varovanje spomeniških lastnosti celotnega območja v neokrnjenosti in izvirnosti, dovoljena dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja in območje je pod nadzorstvom pristojne spomeniške službe.
Meja ožjega območja starega mestnega jedra Tržiča poteka od začetne točke prečkanja tovarniškega kanala BPT Tržiške Bistrice po levem bregu Tržiške Bistrice do mostu pred kinom, obkroži stanovanjske objekte na Kurnikovi poti in Cerkveni ulici okrog stolne cerkve in staro pokopališče, se po Kosarski ulici vrača, prečka pred TOKOS Tržiško Bistrico, obide Osnovno šolo Tržič, zajema kompleks ob gradu in se nadaljuje proti severu za parcelnimi mejami hiš na Koroški cesti. Na razcepu Koroške ceste in Poti na pilarno se meja obrne proti zahodu do desnega brega Mošenika in se po desnem bregu Mošenika nadaljuje do “Dekliškega doma”, kjer preskoči na desni breg tovarniškega kanala BPT do začetne točke.

(črtan)

Celotno območje ožjega mestnega jedra Tržiča je glede na dejavnosti v prostoru razdeljeno na posamezne prostorske enote, ki so poleg meje območja določene v grafičnem prikazu.

Skupni pogoji veljajo za vse istovrstne prostorske enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

Celotno območje ožjega mestnega jedra Tržiča je namenjeno poselitvi.
V prostorski enoti za centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti:
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– stanovanja,
– primarne dejavnosti, kolikor gre za stare obstoječe kmetije, nove niso dopustne,
– obrtne dejavnosti.
V prostorski enoti za proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in so ekološko primerne,
– poslovni prostori,
– storitvene dejavnosti,
– trgovina,
– stanovanja,
– lokali (trgovski, gostinski, servisni in uslužnostni).
Dejavnosti kot so gostinstvo in bifeji naj se izvajajo predvsem v objektih nepremičnine kulturne vrednosti in niso dovoljene v morebitnih novogradnjah.
Pred načrtovanjem posegov v posameznem območju z oznako P (razen vzdrževalnih del ter z izjemo prenove objekta Modene, parc. št. 306, k.o. Tržič), je potrebno izdelati celovite strokovne podlage za posamezna območja z oznako P, ki bodo vsebovale pregled, oceno in vrednotenje vseh objektov in prostorskih pojavov znotraj območij P, poglede na območja ter opredelitev vedut na prostorske dominante izven območja. Strokovne podlage morajo vsebovati tudi spomeniško varstveno vrednotenje. Strokovne podlage iz katerih bo razvidna tudi prometna ureditev, ki ne bo obremenjevala mestnega jedra (tranziti in stoječ promet) z merili in pogoji za posege v območja z oznako P so podrobnejša podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za posege v območja z oznako P.
V prostorski enoti za rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja, vendar le v obstoječih objektih, povečanje stanovanjskih površin ni dopustno,
– kvartarne dejavnosti,
– turizem,
– storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo.
V prostorski enoti za zelene parkovne površine (ZP) so dopustne naslednje dejavnosti:
– rekreacija.
V prostorski enoti za pokopališče (PO) so dopustne naslednje dejavnosti:
– kultura in cerkev.
V prostorski enoti za infrastrukturo (I) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
Pokopališča (ZK) – površine namenjene za pokop in spominu na umrle.
Na območjih za pokopališča (ZK) so dopustne naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in spremljajočih objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov,
– ureditve infrastrukture,
– ureditve zelenih oziroma parkovnih javnih površin.

Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna in obnovitvena dela, ter rekonstrukcija, dozidave in odstranitve objektov v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine,
– gradnje novih nezahtevnih in enostavnih objektov; na območju ožjega območja starega mestnega jedra niso dopustne, razen začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,
– dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objekta, kolikor je nova dejavnost v skladu s spomeniško funkcijo območja,
– za prometno omrežje in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje ter odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave, ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– dopustne postavitve začasnih objektov za prireditve,
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališča ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– dopustne ureditve javnih površin,
– čiščenje strug vodotokov in strug hudournikov.
Postavitev kioskov in premičnih prikolic za prodajo ali gostinske storitve na območju ožjega območja starega mestnega jedra Tržiča ni dopustno.

Na celotnem območju občine se upošteva Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 43/09).
V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte, ki povzročajo emisije v okolje (npr. objekti za proizvodne, obrtne, storitvene dejavnosti in eventualno tudi druge dejavnosti) je potrebno predložiti elaborat, iz katerega bo razvidno katere emisije v okolje bo dejavnost povzročila, ter ali so te emisije dopustne s področja varstva okolja. Elaborat mora izdelati okoljski izvedenec imenovan s strani Agencije RS za okolje.

Urbanistično oblikovanje območja je vezano na obstoječo urbanistično zasnovo mesta, prostorsko zasnovo ulic in trga, obstoječe gabarite objektov in varovanje značilnih pogledov na arhitekturne dominante.
V območjih varovanih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Za vse posege v prostor v starem mestnem jedru Tržiča je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj (ZVKD).

Na mestu objektov v območju C, ki jih je v primerih, kot jih določa zakon o varstvu kulturne dediščine mogoče odstraniti, se sme zgraditi objekt, ki bo rekonstrukcija originalnega. Ohraniti je potrebno njegove elemente, ki se naj ustrezno vključijo v rekonstrukcijo (portal in druge kamnite elemente, okenske polknice, ograje, reliefno in slikano okrasje na fasadi …). Rekonstrukcija mora upoštevati gabarite, naklone streh, barvo in oblikovanje fasade, obliko in razmerja oken (posnetek odstranjenega objekta). Dovoljeno je odstopanje od prejšnjega stanja v primeru boljše zgodovinske pričevalnosti objekta.

Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit sosednjih objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe niza objektov.

Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih objektov, ni dopustno.

Etažnost objektov:
Objekti so lahko pritlični, enonadstropni, dvonadstropni, trinadstropni, z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem v skladu s predhodnim objektom oziroma analogijo mikroobmočja.
Objekte je v primeru novogradnje možno podkletiti.

Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi so dopustne tudi sestavljene dvokapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Naklon strešin je 38°–45°, kritina pa je rdeči opečni bobrovec. Pri obstoječih objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je dopusten manjši naklon strešine, ravne strehe niso dopustne.
Prosojna valovita, plastična in pločevinasta kritina ni dopustna.

Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Kritina je lahko bakrena.

Dopustno je odpiranje strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s podobo objekta, arhitekturno značilnostjo mestnega jedra in ne smejo presegati višine osnovne strehe.

Napušči streh se varujejo in obnavljajo v skladu s historično tipiko. Na novogradnjah morajo biti ometani (polkrožni ali profilirani v skladu z arhitekturo).
Med objekti v vrsti morajo biti izvedeni požarni zidovi, če pa so višine različne, morajo masivni zidovi segati do negorljive strešine. Če je nevarnost prenosa ognja z objekta na objekt, morajo biti okna opremljena s kovinskimi polkni.

Vsi objekti v ožjem območju kulturnega spomenika EŠD 784 Tržič – Trško jedro, so del kulturnega spomenika. Na njih so dovoljena obnovitvena in vzdrževalna dela. pod naslednjimi pogoji:
– Varovanje arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih, oblikovanju in materialih.
– Varovanje fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.
– Na strehe prepovedano nameščati sončne celice.
– Izveski morajo biti v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi neonski izveski in table pritrjene na fasado.
– Stavbno pohištvo naj bo v celoti leseno. Povsod se morajo ohraniti kovane polknice. Način obnove določi Zavod.
– Ohranijo naj se vse tipične tržiške ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti prilagojene tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču.
Izjemoma so dovoljene prizidave in rekonstrukcije, kadar s tem niso prizadete spomeniškovarstvene lastnosti.
Pri celostni obnovi objekta je potrebno:
– v celoti ohraniti notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki),
– ohranjati je treba vse obstoječe oboke,
– prepovedana je zazidava arkadnih hodnikov,
– v eni etaži je lahko največ ena stanovanjska enota,
– ohrani naj se velikost okenskih in vratnih odprtin,
– prepovedano je zniževati strope,
– stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material in barve,
– pri stavbni opremi se uporabi klasične naravne materiale, ki so tipični za območje Tržiča.

Dostope v objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je v primeru novogradnje treba urediti za funkcionalno ovirane ljudi.

Ureditve vodotokov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti ali zasaditi z grmovnicami. V primeru strmejših brežin je treba za zavarovanje uporabiti take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oblikovane.
Oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Kota terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvajajo tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom, tako, da je vidna podoba čim manj spremenjena.

Ograje so lahko meja med parcelama s soglasjem mejaša oziroma ograja okrog funkcionalnega zemljišča. Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel.
Ohranjati je potrebno vse tipične ograje na balkonih. Vse nove ograje morajo biti prilagojene tradiciji umetnega kovaštva v Tržiču.

Fasade:
Raziskave na fasadah kot osnova za prenovo, ki obsegajo sondiranje, fotodokumentacijo in meritve, se izvajajo za potrebe predstavitve najbolj reprezentativnega obdobja arhitekture. Instalacijski vodi naj bodo skriti pod ometi. Omarice instalacij naj bodo pokrite ali primerno obdelane.
Pri menjavi dotrajanih oken je potrebno ohraniti oblikovanje, razmerja razdelitev, material in barvo obstoječih okenskih kril, pri pleskanju pa uporabiti barvo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. Ohraniti je potrebno vsa kovinska vrata in polkna; plastični roloji in žaluzije pa niso dopustni (priporočljivi).
Obvezen je gladek apneni omet. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.

Mestna oprema:
Napisi in reklame ne smejo biti moteče in jih je potrebno omejiti na izložbe. Le v izjemnih primerih, kjer je zaradi prometa ali oblike fasade to dopustno, je napis mogoče pritrditi na fasado. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Izveski naj bodo kovinski, oblikovani po vzoru starih kovanih izveskov in konzolno obešeni nad vhodom lokala. Prepovedani so vsi neonski izveski.
Koši za smeti naj bodo kovinski in enostavno oblikovani. Lahko so stoječi ali pritrjeni na fasado na funkcionalnih mestih.
Oglasne table oziroma panoji so lahko prostostoječi, umetno kovani grafitno sive barve in oblikovani po enotnem vzorcu.
Omarice za telefon in elektriko morajo biti čim manj moteče. Pobarvane morajo biti v barvi fasade.
Korita za rože morajo biti obešena tako, da ne pokrivajo kvalitetnih fasadnih detajlov.
Premične posode za cvetje je dopustno postaviti ob vhodih v mesto, vhodih v stavbe, ob cerkvah in spomenikih. Dopustne so posode okrogle ali kvadratne oblike (lesene, kamnite, glinene, betonske).
Dopustna je postavitev kamnitih klopi ali lesenih klopi s kamnitim podstavkom (betonski). Stojala za kolesa so lahko kovinska ali betonska (v barvi podstavka fasade pred katero stojijo).
Nadstrešnice in tende morajo biti najmanj 2,20 m nad pločnikom in so dopustne le izjemoma s soglasjem ZVKD Kranj, če ne zastirajo značilnih pogledov in ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Ulična razsvetljava naj se izvede po vzoru razsvetljave na Trgu svobode.

Parcela za gradnjo se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovano stavbno zemljišče in glede na posestne meje, omogočati pa mora gradnjo objekta.
Velikost parcele za gradnjo mora omogočati normalno rabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za prostostoječe stanovanjske in poslovne objekte je širina zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za objekte, namenjene terciarnim in kvartarnim dejavnostim, se velikost zemljišča ob objektu določi glede na njihovo namembnost, lego, dostop in potrebne zunanje površine.
Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča.
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na zemljišču za gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču za več objektov skupaj.

4.1 Cestno omrežje
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca – pristojnega občinskega urada, pri državnih cestah pa s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
– pri glavnih cestah 25 m
– pri regionalnih cestah 15 m
– pri občinskih lokalnih cestah 6 m
– pri krajevni cesti 6 m
– pri javnih poteh 4 m
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
(2) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gradbeno inženirskega objekta ali na območju, ki je s predpisi urejeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje upravljavca – pristojnega občinskega urada.
(3) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.

4.2 Gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč
(1) Cestna infrastruktura občine, sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državna glavna cesta in državne regionalne ceste, lokalne ceste, krajevne ceste, javne poti in gozdne ceste.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste, tako da:
– je pri načrtovanju posegov na območju državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;
– so novi priključki na glavno ali regionalno cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih priključkov na nasprotni strani;
– novi priključki za posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto;
– se vključevanje in izključevanje na državne ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m;
– minimalne širine hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1,55 m, minimalne širine kolesarskih stez pa 1,00 m;
– so priključki na državne ceste iz parcel, ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze;
– so načrtovani posegi usklajeni z obstoječo in predvideno ureditvijo državnih cest in so usklajeni tako gradbeno kot časovno;
– so definirani, utemeljeni in prikazani vsi posegi v varovalnem pasu državne ceste (cestni priključki oziroma križišča, javna razsvetljava, površine za pešce in kolesarje, parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve, objekti ipd.);
– je zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.
(4) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:
– veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v zasebni lasti);
– v primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in zgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa;
– prometno tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno;
– oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se uporablja sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj. Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil;
– v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor zato zagotovljeno služnost;
– priključki na lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske steze;
– slepe ceste morajo imeti na koncu urejeno obračališče z minimalnim zunanjim radiem 8 m;
– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša;
– kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih in drugih poti na novo urediti in označiti;
– trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je potrebno izvesti ustrezne prepuste;
– za vse posege na območju občinske kategorizirane ceste in v njenem varovalnem pasu je potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest in varstva prometa na njih pridobiti pogoje in soglasje upravljavca – pristojnega občinskega urada k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), kar velja tudi v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte oziroma pred pričetkom drugih posegov in del, ki se jih lahko izvaja brez gradbenega dovoljenja.
(5) Kmetijske in gozdne prometnice
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

4.3 Površine za pešce in kolesarje
(1) Kolesarske poti
Znotraj naselij se kolesarske poti izvedejo ločeno od cestišča in peščevih površin, pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni dopustno.
(2) Avtobusna postajališča
Na območju celotne občine naj bo za posamezna naselja izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme.
(3) Konjeniške poti
Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavami.
(4) Pešpoti
Znotraj urbanih območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zožanja, kadar zaradi obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine hodnika za pešce.

4.4 Parkirne površine
(1) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je prednostno potrebno zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na gradbeni parceli objekta ali na skupnem funkcionalnem zemljišču.
(2) Izjemoma je dopustno zagotavljanje parkirnih prostorov za objekte iz prvega odstavka tega člena na javnih parkirnih površinah, če so v neposredni bližini takih objektov in če zasedenost javnih parkirnih prostorov to dopušča, o čemer izda soglasje upravljavec javnih parkirnih površin oziroma pristojni občinski urad.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila parkirnih mest upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(4) Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.
(5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.
(6) Javna parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (npr. oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot).
(7) Parkirna mesta in garaže morajo biti locirane in izvedene tako, da hrup in smrad ne poslabšujeta bivalnih pogojev v objektih v okolici.
Parkirišča, ki po površini presegajo 20 parkirnih mest (PM), je potrebno členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami (drevoredi), spremembami tlakov in drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(8) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število PM skladno z veljavnimi pravilniki in priporočenimi normativi stroke, kot sledi:

– enostanovanjske stavbe z       2 PM/stanovanje
garažo
– dvostanovanjske stavbe z       4 PM
garažo
– večstanovanjske stavbe         2 PM/stanovanje
– počitniške hiše                2 PM
– dom za starejše                1 PM/ 5 postelj
– vrtci, šole                    2 PM/oddelek + 1 PM/2
                                 zaposlena
– zdravstveni domovi             1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2
– poslovni prostori/pisarne      1 PM/2 zaposlena + PM/30 m2
                                 neto površine
– poslovni prostori/stranke      1 PM/2 zaposlena + PM/20 m2
                                 neto površine
– obrtni ali industrijski        1 PM/50 m2 ali 1PM/2
objekti                          zaposlena
– skladišča                      1 PM/100 m2 ali 1PM/2
                                 zaposlena
– kulturni dom                   1 PM/5–10 sedežev
– cerkev                         1 PM/10–20 sedežev
– pokopališča                    1 PM/2000 m2 površine
– trgovine                       1 PM/ 30–40 m2 koristne
                                 prodajne površine
– rekreacijska igrišča           1 PM/250 m2
– športne dvorane z gledalci     1 PM/10–15 obiskovalcev
– športne dvorane brez gledalcev 1 PM/50 m2 površine dvorane
– manjše krajevne gostilne,      1 PM/4 sedežev
bifeji
– gostilne s prenočišči          1 PM/2 sobi in 1 PM/6
                                 sedežev.

(9) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t skupne mase in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil so dopustna le v območjih prometnih površin (I) in v območjih proizvodnih dejavnosti (P). Izjemoma je gradnja teh parkirnih mest in garaž dovoljena za potrebe kmetijske dejavnosti v sklopu kmetijskega gospodarstva tudi v območjih za stanovanja in kmetije (SK).

4.5. Železniški promet
Od meje z Občino Naklo poteka po trasi ukinjene železniške proge do mesta Tržič varovani koridor primestne železniške proge Naklo–Tržič.
Pri posegih v prostor se upošteva naslednje smernice:
– za vsak poseg v 100 m varovalnem progovnem pasu železnice, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge (progovni pas je prostor, razširjen na vsako stran proge, od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja oziroma 6 m v naselju), je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pasu (Uradni list RS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno;
– za vsak objekt lociran v 100 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji Slovenskih železnic;
– predvidene ceste morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od osi obstoječega ali predvidenega tira;
– objekti višine do 15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15,00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,50 m k minimalni oddaljenosti od osi skrajnega tira.

Prehodi za pešce in vhodi v javne objekte morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

4.6. Komunikacijsko omrežje
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Za gradnje in priključevanje na obstoječe omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Telefonsko in kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda znaša 1,5 m. V trimetrskem varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja komunalnih naprav.
(2) Postavitev objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in drugih javnih objektov, občutljivih na elektromagnetno sevanje. Za postavitev objektov in naprav mobilne tehnologije v območjih varovanih pogledov in v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine je obvezna pridobitev ustreznega soglasja pristojnih organov.
(3) Umeščanje baznih postaj na objektih kulturne dediščine ni možno.
(4) Za vsak poseg v prostor je potrebno upoštevati pogoje pristojnega sistemskega operaterja omrežja.
(5) Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.

Kolikor so pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez in varstveni pogoji v neskladju, se v območju kulturnega spomenika uporablja varstvene pogoje.

Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo in po možnosti v sklopu ostalih objektov. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani, ravne strehe niso dopustne.

5.1. Odvajanje odpadnih voda
Na celotnem območju občine se upošteva občinski predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
– če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji;
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;
– če bi bila priključitev pravno nedopustna;
– če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet;
– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.
Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Dovoljena je gradnja malih KČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočnih greznic.
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se lahko izvede s soglasjem izvajalca javne službe.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in s predpisi s področja varstva okolja. Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se kontrolirano neškodljivo odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prihajalo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v vodotoke oziroma naravne odvodnike. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda. Iztoki v površinske odvodnike oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna varnost območja. Kota dna iztoka v vodotok naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.

5.2. Elektroenergetsko omrežje
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(2) Oskrba z električno energijo v Občini Tržič se v celoti vrši iz RTP Tržič 110/20 kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda Okroglo–Moste. Del daljnovoda od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je dvosistemski, ostali pa enosistemski daljnovod.
(3) SN omrežje v Občini Tržič je, razen nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV napetosti obratujejo le še TP Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur.
SN omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP Balos je v celoti kabelsko. Edini daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos je napajalni dvo- sistemski daljnovod, preko katerega se napajajo vsi porabniki severno od RP Balos. Kabelsko omrežje predstavljajo tudi SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos, vendar pa ti izven naselja preidejo v daljnovodno omrežje.
(4) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja, ki se urejajo na podlagi OPPN in PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih TP. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil novo TP s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(5) Pri grajenih in predvidenih prostorskih ureditvah je potrebno za določeni napetostni nivo upoštevati elektroenergetske koridorje obstoječih in koridorje predvidenih daljnovodov, kablovodov, ter lokacije TP kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi trafo postajami (TP):

– daljnovod 110 kV            – 2 x 15,00 m (30,00 m);
– daljnovod 10 ali 20 kV      – 2 x 10,00 m (20,00 m);
– kablovod 20 kV              – 2 x 1,00 m (2,00 m);
– varovalni pas elektroenergetske razdelilne
transformatorske postaje (RTP), merjeno od zunanjega roba
ograje območja RTP nazivne napetosti 110 kV je 15,00 m.

(6) Zračni daljnovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov prostorske dominante.
(7) V naseljih se nizko in srednje napetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi.
(8) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje je potrebno graditi podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda.
(9) Transformatorska postaja (TP) naj bo locirana v zadostni oddaljenosti od objektov in območij kulturne dediščine, izven smeri vedut in prostorske dominante.
(10) V varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela. Za vsako gradnjo objektov v varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja ali (ustrezno primeru) pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(11) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(12) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
– stanovanjskih objektov;
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(13) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). V 80 m širokem pasu ob daljnovodih naj se, zaradi elektromagnetnega sevanja, načrtujejo le namenske rabe brez stanovanj.
(14) Spodbuja se soproizvodnja električne energije in toplotne energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv, ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije …).

5.3. Javna razsvetljava
(1) Omrežje javne razsvetljave v naselju praviloma poteka pod zemljo. Ceste v naseljih in hodniki za pešce se opremijo z uličnimi svetilkami.
(2) Oblikovanje svetilk mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
(3) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 s spremembami). Namestitve novih obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po 22. uri naj se moč osvetljevanja zmanjša do 5. ure zjutraj, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 22. ure), posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.

5.4. Drugi viri energije in ukrepi za učinkovito rabo energije
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(2) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukcijah stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(3) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o PUP in varstvenih režimih.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Kot alternativni viri štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo in toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva.
(6) Podpira se izgradnja fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe industrijskih objektov, ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
(7) Izraba sončne energije za proizvodnjo zelene električne energije na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje, in zatrepe, tako, da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
Sevanje sonca se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice, zrcala).
(8) Celice za fotovoltaične elektrarne je dopustno postavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Fotovoltaične elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na, za to primernih, stavbnih zemljiščih.
(9) Za ogrevanje objektov se spodbuja izkoriščanje lesne biomase kot glavnega energetskega vira za ogrevanje, predvsem v območjih naselij, ki imajo v neposrednem zaledju možnost izkoriščanja velikih zalog lesne biomase.
(10) V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba.
(11) Utekočinjen naftni plin kot energetsko učinkovit in uporabniku prijazen energent, se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti na pripadajočem zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti predpisane odmike od objektov in vseh infrastrukturnih objektov in naprav. Za postavitev nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno pridobiti ustrezna soglasja, kolikor so le-ti locirani v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in kulturne dediščine in drugih zavarovanih območjih.
(12) Učinkovitejša raba energije se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo, in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj strnjenih poselitvenih območij.
(13) Učinkovitejša raba energije se zagotavlja tudi s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: izboljšuje toplotna izolacija objektov, spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme.
(14) Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.
Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije.

5.5. Plinovodno omrežje
(1) Preko območja občine potekajo plinovodi z oznako:
– P292 od regionalni plinovod R29 v km 22+525 do MRP Tržič premer 100 mm; tlak 50 bar,
– P2921 od P292 v km 2+871 do MRP Golnik premer 100 mm; tlak 50 bar,
– 10100 MRP BPT do ograja BPT premer Pl50 mm; tlak 1 bar,
– 10000 MRP Tržič do MRP BPT premer 100 mm; tlak 4 bar,
– 10200 MRP BPT do ograja PEKO premer 150 mm; tlak 1 bar,
– 10300 MRP BPT – Široka potrošnja premer 100 mm; tlak 1 bar.
(2) Za plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar je določen varovalni pas 100 m na vsako stran plinovoda. V varovalnem pasu je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar ter pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10) ter za vsak poseg v tem pasu pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(3) Za gradnjo in kasnejše posege v varovalnem pasu nizkotlačnih plinovodov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02). Varovalni pas za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 5 m), za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov, pa 2 m na vsako stran osi plinovoda (2 x 2 m). Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(4) Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varovalnih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(5) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda.
(6) Plinovodno omrežje se predvidi na vseh cestah/ulicah. Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji.
(7) Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Na območjih, kjer je zgrajeno ali je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja se morajo objekti priključiti na omrežje zemeljskega plina. Priključitev na zemeljski plin ni obvezna, če se za ogrevanje objekta predvidi obnovljiv vir energije. Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.

5.6. Male hidroelektrarne
(1) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. MHE naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot.
(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine. Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode.
(3) Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso dopustne.
(4) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(5) V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo malih hidroelektrarn se upošteva predpise, ki izhajajo iz zakonov: Zakon o vodah (ZV), Zakon o varstvu okolja, Zakon o varstvu narave in Zakon o varstvu kulturne dediščine.
(6) V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno prenosno elektroenergetsko omrežje.

Sončnih korektorjev ni dopustno postavljati nad ali na objekte kulturne dediščine.

5.7. Odstranjevanje odpadkov
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.

Kolikor so pogoji za komunalno in energetsko opremljanje in varstveni pogoji v neskladju, se v območju kulturnega spomenika uporablja varstvene pogoje.

6.1. Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov in varstvo voda
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca oziroma koncesionarja. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo in zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnico) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Na celotnem območju občine se za oskrbo s pitno vodo upošteva občinski predpis o oskrbi s pitno vodo. Na obstoječem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod. Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju še ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ali je odvajanje odpadnih voda začasno zagotovljeno z malo komunalno čistilno napravo skladno z veljavno zakonodajo. Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec javnega vodovoda v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij cevovodov in upoštevati ustrezne odmike.
(3) Na javnem vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno količino požarne vode.
(4) Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino (74. člen ZV-1). Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa lokalne skupnosti. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati. Obstoječi vodni viri, ki trenutno niso v funkciji, se vzdržujejo za primere izrednih razmer in za požarno varnost.
(5) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(6) Za vsak gradbeni poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti dovoljenje v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi. Poleg tega pa morajo pridobiti tudi predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo (11. člen Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, Uradni list RS, št. 46/97).
Glede dejavnosti na mejnih območjih varstvenih pasov je potrebno soglasje upravljavca vodovoda, hidrogeologa in pristojnega upravnega organa Občine Tržič.
Na območjih urejanja Ljubelj 20 T1 in Ljubelj 20 T2, ki se nahajata na vodovarstvenih območjih zajetja pitne vode, je potrebno pri vseh posegih dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda Uradni list RS, št. 33/99, 97/01 in 69/01).
(7) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.
(8) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo:
– za Tržiško Bistrico v širini 40 m od zgornjega roba brežine izven naselij in 15 m v naseljih;
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna, razen za mline, žage in male hidroelektrarne za katere je odmik od vodotoka lahko manjši.
(9) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzem proda in peska, vzdrževanje obrežne vegetacije in za posege, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje.
(10) Vodno soglasje je potrebno pridobiti tudi za poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, in sicer:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu;
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih;
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

6.2. Pogoji za zaščito pred poplavami
(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Vodna zemljišča ne morejo biti namenjena območju za proizvodnjo. Dovoljene so le izjeme, ki jih Zakon o vodah.
(2) Za posege na potencialno poplavnih površinah je zahtevana izdelava poplavne presoje skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), ki določa pogoje gradnje na poplavnih območjih. Poplavna presoja mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07). Glede na višine poplavnih vod je v dokumentaciji za posege potrebno opredeliti omilitvene ukrepe. Z ukrepi se ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti območij. Poplavna ogroženost je razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti, plazljivosti in nevarnosti snežnih plazov za območje Občine Tržič, ki jo je izdelala Univerza v Ljubljani, filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v kartografskem delu tega odloka, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami.
(3) Graditev na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma s predpisi, ki bi stopili v veljavo po sprejetju tega odloka.
(4) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.
(5) Odtok iz utrjenih in parkirnih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin – predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Parkirne površine za tovorna vozila morajo biti neprepustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje odplak s talnih površin v sistem odvoda odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilnikov olj in goriv skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
(6) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
(7) Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.
(8) Morebitne premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q(100)) z minimalno varnostno višino 0,5 m.
(9) V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast.
(10) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(11) Poplavna območja so razvidna iz kartografskega dela PUP. Za vsako gradnjo oziroma poseg na poplavnem območju je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani tudi ukrepi za eliminacijo vpliva gradnje na poplavnem območju. Kolikor so površine ogrožene, je potrebno predvideti ukrepe in gradnjo načrtovati tako, da ne bo prihajalo do škodljivega vpliva.
(12) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(13) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov žag in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(14) Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo, velikost ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. MHE naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot.

6.3. Zaščita pred erozijami in plazovi
(1) Na erozijskih območjih je na zemljiščih, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode (območja strogih protierozijskih varovanj, erozijska žarišča, območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov), prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnava odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
Na erozijskem območju morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu s 87. členom ZV-1.
(2) Na plazovitih območjih je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
Na plazljivem območju morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu z 88. členom ZV-1.
(3) Na plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(4) Za vsak poseg, gradnjo ali rekonstrukcijo objektov in naprav je na območju celotne občine potrebno predhodno pridobiti mnenje geomehanika.

7.1. Prostorsko ureditveni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine
(1) Kulturna dediščina je opredeljena v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008, prikazana pa v prikazu stanja prostora.
(2) Na objektih in območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski ureditveni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(6) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(7) Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja, ter preprečevati posege s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine.
(8) Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjih odstavkov tudi dodatni varstveni režimi.
(9) Varstveni režim za vse objekte znotraj EŠD 784 Tržič – Trško jedro – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(10) Varstveni režimi za registrirano naselbinsko dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
V primeru novogradenj je potrebno upoštevati oblikovne značilnosti objektov naselbinske dediščine (streha, napušč, oblike oken, likovni izraz fasad, osnost fasad, materiali …).
(11) Varstveni režimi v območjih kulturne krajine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(12) Varstveni režimi v območjih vrtnoarhitekturne dediščine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(13) Varstveni režimi za registrirano memorialno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(14) Varstveni režimi v vplivnem območju kulturne dediščine:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(15) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču:
– ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
– izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji),
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
(16) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne arheološke raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor posega.
(17) Varstvo vojnih grobišč
Po podatkih iz Registra vojnih grobišč leži na širšem območju mesta Tržič vojno grobišče, in sicer:
– Tržič – krajevno pokopališče – grobišče 43 borcev NOV leži na prostoru pri cerkvi pred pokopališčem.
Na vojnih grobiščih je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03, 72/09),
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(18) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena postavitev drvarnic in garaž, vendar le v primerih, kjer je njihova postavitev mogoča v skladu z historičnim urbanizmom območja in arhitekturno tipiko območja.

7.2 Prostorsko ureditveni pogoji za celostno ohranjanje narave
(1) Na območju Občine Tržič se nahaja večje število naravnih vrednot, ki so navedene v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008, prikazane pa v prikazu stanja prostora:
(2) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu »naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tržič (ZRSVN, OE Kranj, april 2009).
(3) Če se načrtuje gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti, pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju, geomorfološki podzemeljski naravni vrednoti (jami) ali v območju Natura 2000 je potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.
(4) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(5) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja: naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali, ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada z obdobji, oziroma sovpada v čim manjši možni meri, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam se prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(6) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti Ministrstvu za okolje in prostor. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

7.3 Prostorsko ureditveni pogoji za varstvo zraka
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, gospodarske, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporaba ekološko sprejemljivih goriv.
(4) Z gradnjami in ureditvami se škodljivi vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe poslovno proizvodnih in centralnih dejavnostih je potrebno priključiti na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizko energetske pasivne objekte.
(5) Pri posegih, ki povzročajo emisije snovi je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Prekomerne vplive na okolico se omeji – prepreči z omilitvenimi ukrepi v dovoljene okvire, ki so še dopustni po predpisih

7.4 Prostorsko ureditveni pogoji za varovanje tal in plodne zemlje
(1) Ohranja se naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagaja reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
(4) Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijske cone).
(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.

7.5 Varstvo pred hrupom
(1) Varstvo pred hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih: območje infrastrukture, območje gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti in na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– III. stopnja varstva pred hrupom velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: na območju stanovanj; na območju površin namenjenih počitniškim objektom, na območjih, na parcelah razpršene gradnje, na območju družbene infrastrukture – površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov, na območjih zelenih površin namenjenih za rekreacijo in šport, parki in pokopališča in na območju vodnih zemljišč.
– IV. Stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: območja proizvodnih dejavnosti, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, na območju infrastrukture; na območju komunikacijske infrastrukture vse površine; na območju energetske infrastrukture vse površine; na območju okoljske infrastrukture vse površine; na območju mineralnih surovin namenjenih izkoriščanju, vse površine in na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(4) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(6) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.

Zagotavljanje požarne varnosti
(1) Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.
(2) Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka.
(3) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(4) Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.
(5) Za vse objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti se mora v sklopu projektne dokumentacije (PGD) izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje.
Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnove požarne varnosti.

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja,
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Pri načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost, erozivnost, plazljivost itd.) in veljavne predpise o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri pripravi projektnih dokumentacij je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske akte s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na erozijskih območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je potrebno izvesti ustrezne strokovne presoje in tehnične rešitve, ki zagotavljajo stabilnost objektov in terena.
(3) Na potencialno ogroženih območjih je potrebno prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.) načrtovati, tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne škodljive posledice na širšem območju posegov.

Za obstoječe objekte obrata PUR in podjetja TIKO v centru Tržiča so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije pa le v primerih, da gre za izboljšavo tehnologije v smislu varovanja bivalnega okolja. Nadomestna gradnja ali sprememba namembnosti naštetih objektov je dopustna le v primeru selitve sedanje proizvodnje na drugo lokacijo izven območja ožjega mestnega jedra Tržiča.

Pri adaptaciji objektov za Virjem in Kosarski ulici naj se naklon strešine korigira na 40–45° in zamenja obstoječa kritina z bobrovcem. Zaključek strehe naj bo izveden v obliki čopa.

Tabela – pobude, varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine, je priloga tega odloka.

Postopki začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega odloka, če investitor to sam zahteva.
Prav tako se po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na Upravni enoti Tržič in na Občini Tržič.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka upravlja pristojni inšpektorat.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.