Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Škofja Loka na 2. redni seji dne 9. decembra 2010 sprejel

Z namenom, da se ohranijo etnološke, kulturne in arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega in arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: Puštal – Hiša pri Burjevcu (EŠD 28440).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Majhna, iz kamna zidana hiša z domačim imenom pr Burjuc se je ohranila v sklopu domačije južno od vaškega jedra Puštal, na vzpetini pod hribom Ježevec. Današnjo podobo je dobila v sredini 19. stoletja, njen izvor pa sega vse do leta 1700. Zaradi izredno dobro ohranjene preproste notranjosti, značilne za osrednjeslovenski alpski prostor in za socialno najnižji kajžarski sloj ter bogatega, skozi čas ohranjenega hišnega inventarja, predstavlja Burjuceva hiša redek primer nekdanjega načina življenja preprostih kajžarjev na Gorenjskem.

Spomenik obsega parcelo: severozahodni del *3/2, k.o. Puštal.
Vplivno območje spomenika obsega:

+-------------+-------------+-------------+
|katastrska   |parcelna     |cela/del     |
|občina       |številka     |             |
+-------------+-------------+-------------+
|k.o. Puštal  |208/1        |cela         |
+-------------+-------------+-------------+
|k.o. Puštal  |208/2        |cela         |
+-------------+-------------+-------------+
|k.o. Puštal  |199/2        |cela         |
+-------------+-------------+-------------+
|k.o. Puštal  |309          |severni del  |
+-------------+-------------+-------------+
|k.o. Puštal  |*3/2         |jugovzhodni  |
|             |             |del          |
+-------------+-------------+-------------+
|k.o. Puštal  |947/1        |del          |
+-------------+-------------+-------------+

Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
Zahteve glede varovanja spomenika, to je njegovega rednega vzdrževanja, obnove in uporabe:
Za trajno ohranitev vrednosti kulturnega spomenika so bistvenega pomena redna vzdrževalna dela, ki pomenijo izvedbo popravil in del na zunanjosti ali notranjosti objektov, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava podov, kritine, zamenjava stavbnega pohištva: vsi postopki se načeloma izvedejo z enakimi gradivi (kamen, les, opeka), postopki in oblikami.
Mogoči so obnovitveni posegi v obsegu investicijskih vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objektov in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno okolico spomenika.
Za njihovo izvedbo mora lastnik/investitor pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje na podlagi ZVKD-1 (28. člen–30. člen).
Uporaba naj bo uresničena z bivalno namembnostjo.
Vplivno območje: Redno vzdrževanje vseh površin.

Zahteve glede posegov:
Možni so posegi:
– nadomestitev dotrajane lesene konstrukcije ostrešja in kritine, vse na podlagi izdanih kulturno varstvenih pogojev, kot sestavnega dela projektne dokumentacije.
Vplivno območje:
Možni posegi:
– Postavitev objektov trajnega ali začasnega značaja je v vplivnem območju dopustna le na podlagi presoje strokovne službe in na podlagi izdanih kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja.
– Oblikovna sanacija dveh novejših obstoječih objektov in starega gospodarskega poslopja.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti,
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.

Omejitve pravnega prometa:
Občina, ki je spomenik razglasila, ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena, če je tako določeno v aktu o razglasitvi.
Lastnik kulturnega spomenika mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.

Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja:
Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi.

Zahteve glede dostopnosti spomenika za javnost, zlasti časovne okvire:
Spomenik mora biti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave.
Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj spomenik označi,(2) kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.