Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2010 z dne 21. 12. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2010 z dne 21. 12. 2010

Kazalo

5300. Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša, stran 15914.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za državni prostorski načrt)
(1) S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice do Letuša ob Savinji (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt sta izdelala Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Ljubljana, in Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje, pod številko projekta 6530, september 2010.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi ter obrambe države, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Šmartno ob Paki.
(3) Postopek presoje vplivov na okolje v skladu z osmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10) ni bil izveden s postopkom priprave državnega prostorskega načrta.
(4) Oznake, navedene v 5. do 7., 9. in 14. do 18. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo prostorske ureditve, ki so povezane z zagotovitvijo poplavne varnosti naselij ob reki Savinji na območju med Ločico ob Savinji do Letuša.
(2) Prostorske ureditve obsegajo naslednje ukrepe:
– sanacijo obstoječih in gradnjo novih nasipov,
– ureditev Polzelskega jezu,
– ureditev Podvinskega jezu,
– obnovo drč,
– gradnjo nizkih pragov,
– sanacijo brežin,
– širitev profila struge,
– ukrepe na prodiščih,
– ureditev razbremenilnika Ložnice,
– regulacijo Pake,
– gradnjo objektov za energetsko izrabo (male hidroelektrarne),
– vse ostale ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
(3) Predmet državnega prostorskega načrta so tudi spremljajoče ureditve prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter prilagoditve obstoječih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(obseg območja državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(2) V območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
a) Občina Polzela:
– k. o. Podvin: 336/1-del, 336/5-del, 385, 386, 387-del, 388-del, 389-del, 390/1-del, 390/5, 394/1, 394/2, 394/3-del, 394/5, 394/6-del, 409/3-del, 409/5, 409/6, 409/7 in 409/13-del;
– k. o. Polzela: *493-del, *744-del, 1093/1-del, 1093/27-del, 1096-del, 1097/1-del, 1097/2-del, 1100/1-del, 1100/2-del, 1100/6-del, 1114/1-del, 1122/1-del, 1122/3, 1122/4, 1125/11, 1125/12-del, 1125/170, 1125/70, 1125/71, 1125/72, 1125/73-del, 1133/1-del, 1160-del, 1165/2-del, 1166/1-del, 1166/2-del, 1179-del, 2067-del, 2068-del, 2069-del, 2070-del, 2071-del, 2072-del, 2079-del, 2082-del, 2083-del, 2085-del, 2086-del, 2092-del, 306/34-del, 306/35-del, 306/4-del, 306/6-del, 679-del, 680/1-del, 680/2-del, 681-del, 682-del, 686-del, 687-del, 690-del, 706-del, 707/2-del, 710-del, 711-del, 712-del, 713-del, 714/1-del, 714/12-del, 714/2-del, 714/22-del, 714/25-del, 714/26-del, 714/27-del, 714/28-del, 714/29-del, 714/3-del, 714/30-del, 714/31-del, 714/32-del, 714/37-del, 714/38-del, 714/4-del, 714/7-del, 714/8-del, 714/9-del, 770/1-del, 770/3-del, 840/1-del, 840/3-del, 842-del, 843/5-del, 844/1-del, 844/2-del, 845/1-del, 845/3-del, 846-del, 847/1-del, 847/2-del, 852-del, 882/1-del, 886/1-del, 887-del, 888/2-del, 890/4-del, 891/2-del, 896/2-del, 900/12-del, 900/27-del, 901/2-del, 901/3-del, 902/1-del, 902/2-del, 902/3-del, 902/4-del, 906-del, 907/10-del, 907/9-del, 928/105-del, 928/166-del, 928/22-del, 928/24-del, 928/30-del, 928/31-del, 928/32-del, 928/33-del, 928/34-del, 928/35-del, 929/159-del, 929/160-del, 929/161-del, 929/162-del, 929/163-del, 929/164-del, 929/165-del, 929/167-del, 929/168-del, 929/326-del, 929/549-del, 929/550-del, 929/557-del, 929/558-del, 1125/2, 1126, 1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 2087, 2088, 2089, 2090, 2091;
– k. o. Založe: 1016/1-del, 660-del, 730/1-del, 730/2-del, 732-del, 733/2, 733/1-del, 733/3, 735-del, 736-del, 751/1-del, 758/1-del, 773-del, 1021;
b) Občina Prebold:
– k. o. Latkova vas: 1132/1, 1132/3, 1135/5, 1135/6-del, 1136/2-del, 1137/1-del, 1137/2-del, 1138-del, 1140/1, 1140/2, 1140/3, 1142/2, 1144/1, 1144/2, 1147, 1148, 1150/1, 1150/3, 1151/1, 1151/3-del, 1151/2, 1151/4, 1151/5, 1159-del, 1354-del, 1374/13-del, 1374/20-del, 1374/26, 1374/27, 1374/28, 1374/35-del, 1374/36-del, 1374/40, 1374/41, 1374/44-del, 1374/45, 1374/46-del;
c) Občina Braslovče:
– k. o. Letuš: 1196/1-del, 1196/2-del, 1210/1-del, 1210/2-del, 1249-del, 1354/2-del, 1371-del, 1377-del, 1378/1-del, 1378/2-del, 1379-del, 1554-del, 2/1-del, 467/223-del, 469/100, 469/101, 469/103-del, 469/132-del, 469/146-del, 469/147, 469/148, 469/149, 469/150, 469/151-del, 469/152-del, 469/153-del, 469/154-del, 469/156-del, 469/192-del, 469/193-del, 469/194-del, 469/195-del, 469/196-del, 469/197-del, 469/198-del, 469/199-del, 469/2, 469/200-del, 469/201-del, 469/224-del, 469/236-del, 469/241, 469/242-del, 469/243-del, 469/245-del, 469/254-del, 469/273-del, 469/274-del, 469/314-del, 469/315-del, 469/316-del, 469/318, 469/319-del, 469/321-del, 469/322-del, 469/324-del, 469/333, 469/334, 469/335, 469/367, 469/368,469/369-del, 469/67-del, 469/68-del, 469/71-del, 469/72-del, 469/76, 469/80-del, 469/83-del, 469/84-del, 469/99-del, 470/111-del, 470/112-del, 470/115-del, 470/172-del, 470/177-del, 470/178-del, 470/180-del, 470/188-del, 470/189-del, 470/226-del, 470/236-del, 470/242-del, 470/243-del, 470/245-del, 470/246-del, 470/251-del, 470/257-del, 470/258-del, 470/259-del, 470/266-del, 470/37-del, 470/41-del, 470/45-del, 470/53-del, 470/64-del, 470/85-del, 470/87-del, 470/91-del, 470/95-del, 634/1-del, 634/2-del, 634/3-del, 634/4-del, 635/2-del, 636-del, 637-del;
– k. o. Male Braslovče: *189-del, *195, 328/23-del, 328/31-del, 328/34-del, 328/39-del, 328/42-del, 328/47-del, 328/48-del, 328/53-del, 328/67-del, 328/72-del, 328/73-del, 328/74-del, 330/1-del, 330/10-del, 330/2-del, 330/3-del, 330/4-del, 330/5, 330/6-del, 330/7, 330/8, 330/9, 449/1-del, 449/14, 449/101-del, 449/102-del, 449/103-del, 449/105-del, 449/12-del, 449/125-del, 449/13-del, 449/139-del, 449/152-del, 449/154-del, 449/16-del, 449/165-del, 449/181-del, 449/26-del, 449/39-del, 449/43-del, 449/44-del, 449/47-del, 449/53-del, 449/55-del, 449/59-del, 449/61-del, 449/65-del, 449/88-del, 449/89-del, 449/90-del, 449/92-del, 449/93-del, 449/96-del, 449/97-del, 449/98-del, 450/1, 450/10, 450/11, 450/12, 450/13, 450/14, 450/15, 450/16, 450/17, 450/18, 450/19, 450/2, 450/20, 450/21, 450/22, 450/23, 450/24, 450/25, 450/26, 450/27, 450/28, 450/29, 450/3, 450/30, 450/31, 450/32, 450/33, 450/34, 450/35, 450/36, 450/37, 450/38, 450/39, 450/4, 450/40, 450/41, 450/42, 450/43, 450/44, 450/45, 450/46, 450/5, 450/6, 450/7, 450/8, 450/9, 574/10, 574/12-del, 574/13, 574/14-del, 574/17-del, 574/18, 574/3, 574/37-del, 574/38-del, 574/39-del, 574/40-del, 574/43-del, 574/44, 574/45, 574/46, 574/47, 574/48, 574/49, 574/50, 574/51-del, 574/54-del, 574/56-del, 574/60, 574/70-del, 574/76-del, 574/8-del, 574/9, 575/1-del, 575/2-del, 575/4, 575/5-del, 575/8-del, 601/12, 601/13, 601/18, 601/19, 601/24, 601/25, 601/30, 601/39, 601/40, 601/44-del, 601/45, 601/46-del, 601/49-del, 601/6, 601/7, 601/77-del, 601/79-del, 601/80-del, 601/81-del, 601/82-del, 601/85-del, 601/90, 601/93, 634/1, 634/2, 634/3, 634/4, 634/5, 634/6, 634/7, 634/8, 635-del, 636-del, 653/1-del, 654/1, 654/17-del, 654/18-del, 654/2, 654/20, 654/21, 654/22, 654/23, 654/24-del, 654/25-del, 654/26-del, 654/27, 654/28-del, 654/29-del, 654/30-del, 654/19, 654/31-del, 654/33-del, 654/35-del, 654/37-del, 654/38-del, 654/39-del, 654/41-del, 654/42-del, 654/43-del, 654/45-del, 654/46-del, 654/5-del, 654/52-del, 654/56-del, 654/58-del, 654/6, 654/60, 654/62, 654/63-del, 654/69, 654/7, 654/74, 654/75-del, 654/8, 654/9-del, 655, 657, 658-del;
– k. o. Spodnje Gorče: 2/18-del, 538/160, 538/161-del, 538/162-del, 538/163, 538/164-del, 538/165-del, 538/167-del, 538/168-del, 538/170-del, 538/171-del, 538/180-del, 538/239, 538/242-del, 538/26-del, 538/28, 538/31, 538/32-del, 538/33-del, 538/34-del, 538/35-del, 538/392-del, 538/406, 538/465-del, 538/466, 918/17-del, 918/21-del, 918/25-del, 918/26-del, 918/6-del, 918/88-del, 961/1, 961/26, 962/18-del, 962/19-del, 962/20-del, 962/21-del, 962/22-del, 962/23-del, 962/24-del, 962/25-del, 962/26-del, 962/27-del, 962/28-del, 962/29-del, 962/30-del, 962/31-del, 962/32-del, 962/33-del, 962/34-del, 962/35-del, 962/36-del, 962/37-del, 962/38-del, 962/44-del, 963-del, 964/2-del, 964/3-del, 965-del, 966-del, 968;
– k. o. Orla vas: 330/15-del, 330/25-del, 330/26-del, 52/100-del, 52/101-del, 52/102-del, 52/51-del, 52/52-del, 52/53-del, 52/56-del, 52/57-del, 52/61-del, 52/97-del, 52/98-del, 52/99-del, 593,596-del, 597/1-del, 597/2-del, 598, 599-del, 600/1-del, 600/3-del, 600/5, 601-del, 602-del, 603-del, 604-del, 605-del, 606-del, 607-del, 609-del, 610-del, 614/4-del, 615/2-del, 616/2-del, 617/1-del, 617/2-del, 618/2-del, 665/2-del, 667/4-del, 674/54-del, 674/56-del, 674/77, 680/1, 680/2, 685-del, 686/1, 686/2-del;
d) Občina Šmartno ob Paki:
– k. o. Rečica ob Paki: 403/3-del, 405/1-del, 406/2-del, 409/2, 410/1-del, 412/2-del, 412/4, 413/1, 413/2, 415, 416-del, 419/1-del, 419/3-del, 420-del, 541-del, 542-del, 555/1, 555/29-del, 555/3-del, 555/30-del, 555/31-del, 555/32-del, 555/34-del, 555/35-del, 555/37-del, 555/38-del, 555/4-del, 555/41-del, 555/49-del, 556/1-del, 557, 558-del, 559-del, 560, 561/1-del, 561/2, 563/1-del, 563/2, 643/1-del, 643/2, 645/1-del, 645/2-del, 645/3-del, 646/23-del, 646/24-del, 646/33-del, 646/34-del, 646/35, 646/36-del, 646/38-del, 646/42, 646/47-del, 646/6-del, 646/9-del, 647/1-del, 647/2-del, 647/3-del, 954/2-del, 958/1-del, 960/1-del, 960/103-del, 960/104, 960/106-del, 960/107, 960/108-del, 960/2-del, 960/45-del, 960/47-del, 960/48-del, 960/76-del, 960/109, 960/3, 960/4, 960/5, 960/7, 960/8, 960/9, 965-del.
(3) Za vključitev malih hidroelektrarn v elektroenergetsko omrežje so poleg zemljišč, navedenih v prejšnjem odstavku, potrebna tudi zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
a) Občina Braslovče:
– k. o. Male Braslovče: 575/8 in 654/10;
b) Občina Polzela:
– k. o. Podvin: 654/10, 642/1, 642/2;
– k. o. Polzela: 929/164, 929/182, 1156/1, 2076.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
5. člen
(reka Savinja)
(1) Izvedejo se protipoplavni ukrepi, ki zagotavljajo poplavno varnost urbaniziranih območij na obeh straneh reke Savinje na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša. Situativen prikaz ureditev je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1–2.1.6).
(2) Ureditve in elementi novih in obstoječih protipoplavnih nasipov so:
– zvišanje in sanacija obstoječega nasipa na odseku med profiloma (v nadaljnjem besedilu: PR) PR1 in PR7 na levi brežini reke. Nasip se zviša od 0,6 m do 1,4 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Dolžina odseka je 279 m;
– sanacija vodne strani obstoječega nasipa z vznožjem brežin ter izvedba nasipa med PR7 in PR15 na levi brežini reke. Nasip se izvede v višini do 0,2 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Nad PR10 se izvede ublažitev zračne strani nasipa v nagibu 1:2. Dolžina odseka je 350 m;
– odstranitev nasipa do drče na odseku med PR1 in PR15 na desni brežini reke;
– izvedba dodatne tesnitve obstoječega visokovodnega nasipa z glinenim jedrom med PR25 in PR39 na levi brežini reke. Dolžina odseka je 580 m;
– gradnja nizkega nasipa na odseku med PR38 in PR39 na desni brežini reke v višini do 0,5 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je čim manjši z zveznimi priključki na obstoječ teren. Nasip je brez glinenega jedra. Dolžina odseka je 122 m;
– odstrani se obstoječi nasip na posameznih odsekih med PR59 in PR103 na levi brežini reke. Odstranitev nasipov se izvede v PR71, PR81 in PR82. Skupna dolžina odstranjenega nasipa je 96 m;
– na odseku med PR104 in PR107 se zgradi nasip na levi brežini reke v višini do 0,5 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Dolžina odseka je 86 m;
– na odseku med PR106 in nasipom železniške proge se zgradi nasip na levem bregu reke, ki se prečno priključi na železniški nasip. Dvig nasipa se izvede v višini do 2,2 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je od 1:2 do 1:2,5. Dolžina odseka je 154 m. Preko nasipa ob stiku z železniškim nasipom se izvede prehod poljske poti;
– na območju izliva Struge se na odseku med PR107 in PR121 na desni brežini reke Savinje v sklopu razširitve struge izvede zvezna priključitev vrha brežine na nivoju obstoječega terena. Obstoječi teren se nadviša v pasu širine do 12 m in višine do 1 m. Dolžina odseka je 100 m;
– sanira in dogradi se nasip med PR138 in PR146 na desni brežini reke. Dograditev se izvede na zaledni strani. V nasip se vgradi tesnilno jedro. Nasip se izvede v višini do 0,3 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Nasip se na vznožju razširi na širino 2 m. Dolžina odseka je 375 m;
– zviša se obstoječi nasip na odseku med PR146 in PR157 na desni brežini reke. Nasip se zviša do 0,5 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Nasip se dogradi na zračni in vodni strani. Na odseku med PR150 in PR154 se nasip izvede brez tesnilnega jedra. Celotna dolžina odseka je 497 m;
– zgradi se prečni nasip oziroma dvig obstoječe poljske poti na odseku med PR138 in PR140 na levi brežini reke. Izvede se dvig poti na koto 297,50 m nadmorske višine. Nasip se zgradi v višini od 0,2 m do 1,5 m, širina krone oziroma poti na nasipu je 3 m, z obojestranskima bankinama širine 0,5 m, nagib brežin je 1:2. Izgradi se priključek na obstoječo pot. Dolžina odseka je 260 m;
– odstrani se nasip na odseku med PR147 in PR163 na levi brežini reke. Viški materiala se uporabijo za izravnavo terena in se delno prerinejo v strugo Savinje. Dolžina odseka je 660 m;
– sanira in dogradi se nasip z zidom iz lomljenca v betonu, sidranim v peti nasipa s tirnicami med PR159 in PR163 na desni brežini reke. Zid je vključno s temeljem visok do 6 m, v kroni je širok 0,8 m. Nasip se izvede v višini od 0,8 m do 1,4 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je maksimalno 1:2. Nasip za zidom se izvede brez tesnitve. Dolžina odseka je 158 m;
– sanira in dogradi se nasip med PR163 in PR166 na desni brežini reke. Nasip se izvede v višini do 1,0 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Izvede se nasip brez tesnilnega jedra. Dolžina odseka je 140 m;
– odstrani se nasip ob strugi Savinje na odseku med PR167 in PR178 na desni brežini reke. Viški materiala se uporabijo za izvedbo novih nasipov, delno za zasip rečne struge. Dolžina odseka je 542 m;
– izgradi se nasip na odseku med PR166 in PR185 v zaledju desne brežine reke. Nasip se izvede z odrivom humusne plasti, izvedbo glinenega jedra širine 1 m in oblikovanjem nasipa z izkopanim materialom. Nasip se izvede v višini do 2,5 m, širina krone nasipa je 3,0, nagib brežin je 1:2. Na odseku med PR168 in PR176 je nasip nižji od 1 m, zato tesnitev z glinenim jedrom ni potrebna. Dolžina odseka je 866 m;
– sanira se nasip med PR173 in PR177 na levi brežini reke v višini do 2,1 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Nasip se izvede z glinenim jedrom. Dolžina odseka je 200 m;
– izvede se dvig obstoječe poti ob domačiji na odseku med PR175 in PR177 na levi brežini reke. Nasip se izvede v višini do 1,0 m do kote 302,70 m nadmorske višine, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Poti so v makadamski izvedbi. Dolžina odseka je 150 m;
– sanira se nasip med PR177 in PR182 na levi brežini reke. Tesnitev se izvede z glinenim jedrom. Strma brežina Savinje se pod nasipom zavaruje s kamnito zložbo in kamnitimi jezbicami. Obstoječa vegetacija se kar najbolj ohrani. Dolžina odseka je 266 m;
– zviša se teren na odseku med PR182 in PR184 na levi brežini reke. Vrhnji sloj se odrine, izvede se nasip z izkopanim materialom. Površina posega je 550 m2. Dolžina odseka je 88 m;
– sanira in zviša se nasip med PR187 in PR193 na levi brežini reke nad izlivom Pake v višini do 0,2 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Izvede se dodatna zatesnitev z glinenim jedrom. Dolžina odseka je 87 m;
– izgradi se nasip na odseku med PR188 in PR195 na desni brežini reke v višini od 0,2 do 2,5 m, širina krone nasipa je 3 m, nagib brežin je 1:2. Nasip se izvede iz izkopanega materiala brez glinenega jedra. Dolžina odseka je 353 m;
– zviša se nasip med PR235 in PR239 na levi brežini reke. Nasip se na zaledni strani zviša brez dodatnega glinenega jedra. Nasip se izvede v višini do 0,62 m, širina krone nasipa je 3,0 m, nagib brežin je 1:2. Dolžina odseka je 69 m.
(3) Zgradijo se naslednji visokovodni zidovi:
– izgradi se visokovodni zid na odseku med PR102 in PR104 ob notranji (zaledni) strani nasipa v višini 1 m, temelj je širok 0,6 m, stena 0,3 m, obloga pa 0,2 m. Zid se zaključi z oblikovanjem zasipnih stožcev. Dolžina zidu je 102 m;
– na območju objekta Podvin pri Polzeli 33a na odseku med PR105 in PR106 na levem bregu Savinje se zgradi visokovodni zid. Višina zidu je 0,8 m. Dolžina odseka je 48 m;
– na nasipu na odseku med PR159 in PR163 na desni brežini reke se zgradi betonski podporni zid iz lomljenca v betonu. Povprečna višina celotnega zidu je 6,0 m. V PR163 zid prehaja v bolj položno oblogo iz lomljenca v betonu. Dolžina odseka je 58 m.
(4) Obnovi se Polzelski jez v PR95. Jez je zasnovan na območju razširitve pod Polzelskim mostom. Tlorisna oblika je lomljena s poševnimi boki in znižanim osrednjim delom (»floder«) na koti 283,30 m nadmorske višine. Bočna preliva sta na koti 283,60 m nadmorske višine. Telo jezu je iz lomljenca v betonu. Preliv je oblikovan kot dvostopenjski, ki se ga obloži s poloblicami. Čelna stran jezu je obložena z vzdolžniki in stebrički, tako da ima jez izgled kaštnega jezu. Osrednji preliv je v povprečju širok 22 m, desni 14 m in levi 15 m. Ob levem boku se izvede ribjo stezo kot sistem prekatov velikosti 2 m x 2 m in globine vsaj 1 m. Ob levem boku je načrtovan prodni izpust. Boki so iz lomljenca v betonu. Na levem boku je možna izvedba male hidroelektrarne. Podslapje jezu se poglobi do načrtovane nivelete. Na desni brežini nad jezom se izvede pohodna ploščad širine 2 m, ki se priključi na obloge brežine, ki je v fazi izvedbe nad mostom. Nad mostom se izvede dostop do struge Savinje. Situativen prikaz Polzelskega jeza je razviden iz ureditvenih situacij (št. lista 2.1.4 in 2.3.4).
(5) Sanira se Podvinski jez. Izvede se dograditev dodatne stopnje jezu iz lomljenca v betonu širine 3 m na 1 m nižji koti in podbetoniranje desnega zidu ob jezu. Na obstoječem jezu se obnovi leseni del obloge, nova stopnja se prekrije s poloblicami. Ob desnem zidu se izvede ribja steza s prekati 2 m x 2 m do 3 m x 3 m in globine 1 m. Ne levem boku med vtokom v Podvinsko–Žalsko strugo je možna izvedba male hidroelektrarne. Situativen prikaz Podvinskega jeza je razviden iz ureditvenih situacij (št. lista 2.1.3 in 2.3.5).
(6) Obnovijo se naslednje drče v strugi:
– sanira in razširi se drč v PR16. Prelivno polje drče se razširi za 15 m. Podaljša se podslapje s tolmunom in zaključnim pragom. Posamezni odbijači na območju drče se izvedejo kot obloga iz lomljenca v betonu. Desni, razširjeni del drče se izvede v položnejšem nagibu in se oblikuje s tolmuni in prelivi kot ribja steza. Zgornji prag drče je kot betonska membrana, polnjena s skalami. Pred zaključkom drče se izvede tolmun;
– sanira se izlivni odsek razbremenilnika Ložnice med PR70 in PR71 kot obloga drče z lomljencem v betonu. Širina obloge je od 11 do 19 m. Obloga je hrapava iz skal na betonu skledaste oblike.
Drče morajo biti oblikovane na način, ki omogoča ciprinidnim ribjim vrstam premostitev pregrad.
(7) Zgradijo se naslednji nizki prečni pragovi:
– stabilizira se dno na odseku med PR48 in PR80. Izgradijo se prečni pragovi iz skal, povezanih z betonom, ki so tlorisno razgibani. Drča se izvede v položnejšem nagibu. Oblika posameznih pragov je odvisna od skalne višine praga. Pragovi se izvedejo v PR49, PR57, PR63, PR67, PR72 in PR80. Dolžine pragov so enake širini bodoče rečne struge. Pragovi so povprečno visoki 1 m in široki 3 m. V pragovih se izvede preliv za migracije vodnega življa širine 2 m v dveh stopnjah s tolmunom;
– izgradi se prečni prag iz lomljenca v betonu višine 0,8 m (nad dnom Savinje) in širine 3 m v PR106. Dolžina pragu je 55 m in je enaka širini Savinje.
(8) Izvedejo se naslednje sanacije brežin:
– dodatno se utrdi vznožje vodne strani obstoječega nasipa s skalami in piloti, na odseku med PR1 in PR15 na levi brežini reke. Dolžina odseka je 590 m;
– dodatno se utrdi peta brežine z lomljencem na odseku PR24 do PR35 na levi brežini reke. Površina nasipa se izravna. Na gorvodnem zaključku zavarovanja se izgradi usmerjevalna jezbica. Dolžina odseka je 555 m;
– nad obstoječim zavarovanjem na odseku med PR43 in PR66 na desni brežini reke se ublaži brežina. Za usmerjanje rečnega toka se na odseku med PR44 in PR47 ter na odseku med PR51 in PR59 zgradi 15 jezbic iz skal ali kašte. Dolžina odseka je 930 m;
– ublaži se desna brežina na odseku med PR107 in PR121. Dolžina odseka je 295 m;
– ublaži se desna brežina z navezavo na položno brežino na odseku med PR114 in PR117. Dolžina odseka je 320 m;
– izgradi se pet dodatnih jezbic iz lesenih kašt, polnjenih s skalami na odseku med PR107 in PR112 na levi brežini reke. Dolžina odseka je 190 m;
– ublaži se brežina z navezavo na položno brežino na odseku med PR107 in PR114. Dolžina odseka 102 m;
– ublaži se leva brežina z navezavo na položno brežino med PR107 in PR114. Dolžina odseka je 102 m;
– leva brežina se preoblikuje na odseku med PR120 in PR134. Večje spremembe brežine se izvedejo na konkavni strani med PR129 in PR133, ki je izrazit odsek erozijsko nestabilne brežine. Dolžina odseka je 570 m;
– zaradi preprečitve nastanka prodišča in zavarovanja izpostavljene brežine se izgradita dva para jezbic iz lomljenca v betonu na odseku med PR135 in PR137. Dolžina odseka je 90 m;
– sanira se desna brežina s sistemom jezbic in oblikuje nova brežina na odseku med PR202 in PR220. Dolžina odseka je 670 m.
(9) Izvedejo se naslednje širitve profila struge:
– struga se širi na desni strani brežine reke na odseku med PR1 in PR20. Širitev se izvede z obstoječe širine 30 m na širino 50 m. Nova brežina je v blagem naklonu 1:2. Ob vznožju brežine se izvede zavarovanje s skalami. Spodnji del brežine se oblikuje kot prodišča, ki prekriva kamnito zavarovanje. Dodatno se utrdi odsek na območju zožitve pri mostu v PR22 ter vznožju drče v PR15. Dolžina odseka je 815 m;
– izvedeta se delna širitev in ublažitev desne brežine na desni strani brežine reke na odseku od PR24 do PR35. Nova brežina je v nagibu, položnejšem od 1:2. Vznožje brežine se oblikuje v skledasti obliki, stik dna in brežine se zavaruje s skalami, ki se zasujejo s prodom. Dolžina odseka je 515 m;
– izvede se širitev leve brežine na odseku med PR45 in PR49 v dolžini 170 m. Za usmerjanje toka reke služita dve jezbici. Dolžina odseka je 170 m;
– izvede se širitev desne brežine na odseku med PR66 in PR75. Širitev struge se izvede z oblikovanjem dela brežine nad podlago z vertikalno steno. Zgornji del brežine se ublaži, spodnji del se oblikuje kot prodišče. Dolžina odseka je 380 m;
– izvede se širitev desne brežine na odseku med PR78 in PR84. Zgornji del brežine se ublaži, spodnji pa oblikuje kot prodišče. Dolžina odseka je 250 m;
– izvede se širitev leve brežine na odseku med PR59 in PR103. Na celotnem odseku je načrtovana širitev in ublažitev brežine. Vznožje brežine se utrdi s skalami, ki se zasujejo z izkopanim prodom. Dolžina odseka je 1490 m;
– izvede se širitev leve brežine na odseku med PR147 in PR163. Odstrani se obrežna vegetacija, izvede se preriv viška materiala v strugo Savinje. Vznožje se zavaruje s skalami, ki se v celoti zasipajo z odkopanim prodom. Dolžina odseka je 655 m;
– izvede se širitev leve brežine na odseku med PR163 in PR173. Izvede se preoblikovanje brežine Savinje. Vznožje brežin se dodatno utrdi s skalami, ki se sidrajo v skalno podlago in zasujejo z izkopanim materialom. Dolžina odseka je 480 m;
– izvede se širitev desne brežine na odseku med PR166 in PR177. Izvedejo se rebra iz skal. Rebra se izvedejo z izkopom v oblikovano brežino. Širina reber je vsaj 1,5 m, globina 0,7 m v kroni in 1,5 ob vznožju brežine. Vseh 11 reber se izvede na vsakih 50 do 70 m. Dolžina odseka je 595 m;
– izvede se širitev konveksnega dela desne brežine na odseku med PR179 in PR186. Vznožje položne brežine se zavaruje s skalami, ki se zasujejo. Dodatno se namestijo rebra iz skal na vsakih 50 m. Dolžina odseka je 330 m.
(10) Na prodiščih se izvedejo naslednji ukrepi:
– preoblikuje se prodišče na odseku med PR7 in PR13. Vegetacijo se odstrani, samo prodišče se prerine vzdolž Savinje, tako da ima prečni prerez skledasto obliko. Površina prodišča je 3 000 m2. Dolžina odseka je 265 m;
– preoblikuje se prodišče na odseku med PR39 in PR45. Prodišče se očisti, del proda se prerine v strugo Savinje. Površina prodišča je 13 150 m2. Dolžina odseka je 440 m;
– preoblikuje se prodišče na odseku leve brežine med PR50 in PR59. Prodišče se očisti, del proda se prerine v strugo Savinje. Površina prodišča je 7 850 m2. Dolžina odseka je 340 m;
– preoblikuje se prodišče na odseku leve brežine med PR117 in PR120. Prodišče se očisti, del proda se prerine v strugo Savinje. Oblikuje se položna brežina. Površina prodišča je 1 430 m2. Dolžina odseka je 130 m;
– preoblikuje se prodišče na celotnem odseku desne brežine med PR122 in PR134. Celotno prodišče se očisti, prodišče se prerine ali vsaj odstrani debele frakcije (skale). Velikost površine je 10 500 m2. Dolžina odseka je 500 m;
– z otoka pod Podvinskim jezom se odstrani vegetacija, prod se prerine ob obe brežini;
– preoblikuje se prodišče na odseku leve brežine med PR139 in PR147. Prodišče se očisti, vegetacija se presadi, prod se prerine v strugo Savinje. Oblikuje se položna brežina. Površina prodišča je 7 600 m2. Dolžina odseka je 375 m;
– preoblikuje se prodišče na odseku med PR188 in PR190. Prodišče se očisti, prod se prerine po strugi Savinje. Površina prodišča je 2 500 m2. Dolžina odseka je 110 m;
– preoblikuje se prodišče na odseku med PR196 in PR199. Prodišče se očisti in zrahlja. Površina prodišča je 1 400 m2. Dolžina odseka je 125 m;
– preoblikuje se prodišče na odseku med PR203 in PR206. Prodišče se očisti in zrahlja. Zgornji del prodišča se prerine v strugo Savinje. Površina prodišča je 2 700 m2. Dolžina odseka je 130 m.
(11) Načrtovana razlivna območja, ki bodo pri Q(100) poplavljena, so naslednja:
– območje 1, desni breg reke Savinje, odsek med PR1 in PR16, velikost 6,48 ha;
– območje 2, desni breg reke Savinje, odsek med PR18 in PR25, velikost 0,58 ha;
– območje 3, desni breg reke Savinje, odsek med PR25 in PR29, velikost 0,13 ha;
– območje 4, desni breg reke Savinje, odsek med PR38 in PR43, velikost 0,38 ha;
– območje 5, levi breg reke Savinje, odsek med PR107 in PR113, velikost 2,07 ha;
– območje 6, desni breg reke Savinje, odsek med PR122 in PR138, velikost 3,59 ha;
– območje 7, levi breg reke Savinje, odsek med PR138 in PR68, velikost 16,98 ha;
– območje 8, desni breg reke Savinje, odsek med PR167 in PR179, velikost 3,52 ha;
– območje 9, levi breg reke Savinje, odsek med PR172 in PR181, velikost 1,61 ha;
– območje 10, levi breg reke Savinje in izlivnega dela Pake, odsek med PR184 in PR11, velikost 1,36 ha;
– območje 11, desni breg reke Savinje, odsek med PR88 in PR201, velikost 0,9 ha;
– območje 12, desni breg reke Savinje, odsek med PR238 in PR241, velikost 0,22 ha.
6. člen
(izlivni odsek Pake)
(1) Izvede se regulacija izlivnega odseka Pake, ki zagotavlja poplavno varnost urbaniziranih območij na desnem in levem bregu izliva reke Pake v Savinjo. Situativen prikaz ureditev je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1–2.1.6).
(2) Elementi regulacije izlivnega odseka Pake so naslednji:
– širi se struga Pake od izliva v Savinjo na odseku od PR1 do PR22. Širina dna je najmanj 14 m, ki se ga izvede v razgibani obliki z nastavkom prodišč na konveksnih straneh ter polovičnih krilnih pragov iz lesenih oblic in pilotov. Konkavne dele krivin se utrdi z lesenimi vzdolžniki, ki so sidrani s piloti. Vzdolžnike se založi s skalami, ki se prekrijejo z izkopanim materialom. Brežine se izvede v razgibani obliki s spreminjajočimi nakloni, ki ne presežejo nagiba 1:2. Na desni brežini se ohranja obstoječa drevesna zarast, grmovnice se presadijo. Leva brežina se zasadi z grmovnicami z desne brežine ter grmovnicami, ki se presadijo pred začetkom zemeljskih del. Dolžina odseka je 660 m;
– klin na sotočju Savinje in Pake se utrdi z dvema rebroma in skalami, ki se nad višino 1 m zasujejo z izkopano zemljino, ki se jo zatravi in zasadi z obvodno vegetacijo;
– dogradi se nasip na desni brežini reke Pake na odseku v višini do 1,5 m, na koto Q(100) + 0,5 m varnosti. Na nasipu se obnovi dostopna pot širine 2,5 m v makadamski izvedbi.
7. člen
(razbremenilnik Ložnice)
(1) Ureditve na razbremenilniku Ložnice zagotavljajo ustrezno izenačitev prevodnosti. Situativen prikaz ureditev na razbremenilniku Ložnice je razviden iz ureditvenih situacij (št. lista 2.1.6).
(2) Elementi novih in obstoječih protipoplavnih nasipov:
– zgradi se nasip na območju železniškega prehoda na odseku med PR9 in PR11 na levi brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 196 m;
– zgradi se nasip na odseku pod regionalno cesto na odseku med PR13 in PR16 na levi brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 125 m;
– zgradi se nasip na odseku pod regionalno cesto na odseku med PR13 in PR15 na desni brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 83 m;
– zgradi se nasip na območju Orove vasi na odseku med PR18 in PR22 na levi brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 174 m;
– zgradi se nasip na odseku med PR26 in PR38 na desni brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 635 m;
– zgradi se nasip na odseku med PR26 in PR38 na levi brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 630 m;
– zgradi se nasip na odseku med PR39 in PR40 na desni brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 50 m;
– zgradi se nasip na odseku med PR39 in PR40 na levi brežini razbremenilnika. Dolžina odseka je 40 m.
Nasipi se izvedejo kot zemeljski nasipi z zatravljeno površino, višine od 0,3 do 1,7 m. Širina nasipa v kroni je 3 m, naklon brežin proti strugi je 1:2, zračna stran nasipa se prilagodi okoliškemu terenu.
(3) Obnovi se prelivni objekt s širino prelivnega polja 6,5 m. Kota preliva se zniža na koto 288,0 m nadmorske višine. Pod prelivom se izvede utrjeno podslapje s tolmunom in zaključnim pragom.
(4) Sanira se območje razdelilnega objekta in odsek proti stari Ložnici. Preliv s cevnimi odprtinami se odstrani. Izvede se manjše podslapje, pod katerim se v dveh prerezih izvede prečni hrapavi prag iz skal. V pragu podslapja so odprtine za montažo nosilcev, s katerimi se po potrebi pripira pretok proti Ložnici.
(5) Dno razbremenilnika na območju vseh premostitev se tlakuje z gladko oblogo iz lomljenca v betonu. Zaključni prag obloge je vsaj 1 m pod dnom razbremenilnika. Širina praga je 0,8 m. Na premostitvah je vsaj 3 m širok pas utrditve gorvodno od mostu in dolvodno od njega.
(6) Očisti se dno struge s poglobitvijo spodnjega dela trase do 1 m. Dno razbremenilnika se oblikuje v širini 2 m in naklonom brežin 1:2. Poglobitev se izvede na odseku od PR1 do PR28. Dolžina odseka je 1311 m.
8. člen
(male hidroelektrarne)
(1) Energetska izraba v obliki malih hidroelektrarn se načrtuje na Podvinskem in novem Polzelskem jezu na območju samega jezu brez derivacije. Obe mali hidroelektrarni se načrtujeta z enakimi tehničnimi izhodišči.
(2) Elementi male hidroelektrarne na Polzelskem jezu: mala hidroelektrarna je zasnovana na levem boku načrtovane jezovne zgradbe, kjer je obstoječi dostop do ravnice nad rečno strugo. Vtok v dolvodni kanal je tik ob prodnem izpustu. Dovodni kanal je širok 3 m, dno kanala je na koti 252,0 m nadmorske višine, povprečna globina vode na vtoku je 1,5 m. Pred vtokom se namestijo grobe grablje za zadrževanje plavja. Za grabljami se izvede tablasta zapornica z mostičkom. Kanal prehaja za mostičkom v poglobljeni del – usedalnik na koti dna 251,0 m nadmorske višine, iz katerega je iztok s tablasto zapornico v podslapje jezu. Od usedalnika proti strojnici se dno dvigne na koto 252,0 m nadmorske višine in preko finih rešetk preide v vtočni del strojnice. Inštalirani pretok je med 4 in 6 m3/s. Realna moč turbine je med 80 in 120 kW. Višinska razlika je 3,0 m. Iztok se izvede v kanalu, potopljenem pod spodnjo vodo Savinje, dodatno se zgradi ločilna stena.
(3) Elementi male hidroelektrarne na Podvinskem jezu: mala hidroelektrarna se izvede med strugo Savinje in Podvinsko–Žalsko strugo, tik pod zapornico razdelilnega objekta na terasi med Savinjo in Strugo med zapornico in brvjo. Na območju sedanjega izpusta je nov prodni izpust z novo tablasto zapornico na vtoku. Dno struge se poglobi na koto 291,1 m nadmorske višine in oblikuje kot usedalnik. Vzporedno z vtokom v prodni izpust se izvede vtok v male hidroelektrarne. Na vtoku se namestijo grobe grablje. Pred vtokom v strojnico je dodatni usedalnik z bočnim izpustom in finimi rešetkami. Dno tega dela usedalnika je na koti 291,0 m nadmorske višine. Višinska razlika je 3,7 m. Ocenjena moč pri pretoku od 4 do 6 m3/s je od 90 kW do 130 kW. Iztočni del je vzporeden s strugo Savinje ter od nje ločen s steno.
(4) Objekt male hidroelektrarne na Polzelskem jezu je tlorisnih dimenzij 5,0 m x 5,0 m, dimenzije objekta male hidroelektrarne na Podvinskem jezu so 5,0 m x 7,5 m. V obeh objektih so tehnični prostori strojnice male hidroelektrarne. Iz podesta objekta je dostop za servisiranje turbine in upravljanje male hidroelektrarne. Konstrukcijsko sta objekta male hidroelektrarne zasnovana kot kompaktna volumna iz armirano-betonske konstrukcije, na katerega so pritrjeni ognjevarni fasadni paneli. Paneli se izdelajo iz krovnega sloja vroče pocinkane in obarvane pločevine ter iz negorljive mineralne volne. Streha ima nepravilno zalomljeno dvokapnico, ki leži na poševno rezanih obodnih zidovih. Dvokrilna lesena vhodna vrata so poudarjena z nadstrešnico in s stranskim zaščitnim zidom klasične armirano-betonske konstrukcije, strešni del pa je prekrit z ognjevarnim strešnim panelom. Nosilna konstrukcija objekta je lahko tudi montažna iz prefabriciranih lesenih elementov enakih dimenzij. Horizontalne okenske odprtine z lesenimi okvirji so asimetrično razporejene po stranicah objekta. Finalna obloga tal v notranjosti je epoksi tlak, stene se obdela s finalnim notranjim ometom. Ograja v objektu je narejena iz vertikalnih nosilnih kovinskih profilov, ki so pritrjeni na nosilno konstrukcijo, povezani so s kovinskimi horizontalnimi palicami.
(5) Gradnja malih hidroelektrarn na Podvinskem in Polzelskem jezu je možna šele po zaključku gradbenih del, načrtovanih s to uredbo.
9. člen
(krajinskoarhitekturno urejanje)
(1) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se ohrani vsa drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujna zaradi širitve struge in gradnje ostalih protipoplavnih objektov.
(2) Krajinskoarhitekturne ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji v načrtu krajinske arhitekture (projekt za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo).
(3) Izbor rastlin za nove zasaditve temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev upošteva lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja.
(4) Krajinskoarhitekturne rešitve ob Savinji se prilagajajo protipoplavnim ukrepom, vključujejo njihove prvine v oblikovanje obvodnega prostora in zakrivajo izstopajoče tehnične rešitve z zasaditvijo v skladu z načeli krajinskega oblikovanja. Krajinskoarhitekturne rešitve predstavljajo sanacijske zasaditve, s katerimi se sanira odstranjena obvodna vegetacija ob širitvi struge ter drugih posegih ob Savinji, novo načrtovana zasaditev, katere namen je nadomeščanje uničene vegetacije zaradi širitve struge, vizualna sanacija izpostavljenih nasipov in sukcesivna zarast za vzpostavljanje habitatov za malega martinca in vodomca.
(5) Krajinskoarhitekturne rešitve na izlivnem odseku Pake temeljijo na novo načrtovani drevesno-grmovni vegetaciji ob levem in desnem bregu, katere namen je nadomeščanje uničene vegetacije zaradi širitve struge, vizualna sanacija in sukcesivna zarast.
(6) Na območju razbremenilnika Ložnice se na odseku med PR28 in PR40 ob nasipih zasadi drevesno-grmovna vegetacija.
(7) Vzdolž celotne trase, predvsem pa na odseku nad Podvinskim jezom ter tudi nad načrtovanim Polzelskim jezom, se uredijo nadomestni habitati za ptico malega martinca. Izvedejo se položne brežine v nagibu 1:5 in zveznim prehodom v naravno brežino. Brežine nad prodiščem se zavarujejo z vegetativnimi zgradbami, prodišča se prepustijo sukcesivnemu zaraščanju. Območja načrtovanih habitatov, primernih za malega martinca, so razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1–2.1.6) in karakterističnih prečnih prerezov (št. listov 2.2.1–2.2.4).
(8) Na odseku obstoječe desne brežine, ki je naravni habitat ptice vodomca, se med PR52 in PR58 ter med PR132 in PR133 izvede nadomestni habitat. Kot nadomestilo strme brežine se zgradijo enostenske lesene kašte višine 2 m, ki se sidrajo s piloti. Dolžina zgradbe je 25 m in je umeščena med dve jezbici. Glineno polnilo je v zgornji polovici kašte. Razmak med vzdolžnimi oblicami na območju glinenega jedra je najmanj 20 cm, nad zadnjo oblico je pas gline visok najmanj 40 cm. Območja načrtovanih habitatov, primernih za vodomca, so razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1–2.1.6) in karakterističnih prečnih prerezov (št. listov 2.2.1–2.2.4).
(9) Kjer prostorske in hidrotehnične razmere dopuščajo, se omogoči postopna zarast brežin. Območja postopne zarasti so razvidna iz ureditvenih situacij in se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
10. člen
(rekreacijske poti)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta je dopustna izvedba počivališč, rekreacijskih in kolesarskih poti, ki so namenjene tudi za intervencijski dostop in redno vzdrževanje. Potek rekreacijskih poti se načrtuje po terenu ali, kjer prostorske možnosti to dopuščajo, po kroni protipoplavnih nasipov. Ureditve se izvedejo iz lokalno značilnih naravnih materialov (les, kamen, zasaditev z lokalno značilnimi vrstami dreves in grmovnic) in ne smejo poslabšati vodnih ureditev oziroma zmanjšati načrtovana poplavna območja.
(2) Rekreacijske, kolesarske poti in počivališča se načrtujejo ob robu ali izven območij ohranjanja narave.
(3) Investitor rekreacijskih, kolesarskih poti in počivališč mora pridobiti soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje.
11. člen
(območje načrtovanega kampa in rekreacijskega območja ob Preserskih jezerih)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se na parcelah št. 574/60 in 574/56, obe k. o. Male Braslovče, z občinskim prostorskim aktom načrtuje rekreacijsko območje ob Preserskih jezerih. Na območju je dopustna izvedba rekreacijskih poti, stopnišč in postavitev urbane opreme tako, da načrtovane ureditve ne poslabšujejo načrtovanih vodnih ureditev oziroma zmanjšajo načrtovana poplavna območja. Vse ureditve so izvedene iz lokalno značilnih naravnih materialov. Ohranja se vsa obstoječa drevesna vegetacija.
(2) Investitor ureditve načrtovanega rekreacijskega območja mora pridobiti soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje.
12. člen
(viški materiala)
(1) Z izgradnjo načrtovanih ureditev nastane okoli 123 000 m3 viškov materiala, ki se ga po končani gradnji deponira na urejenih deponijah izven območja državnega prostorskega načrta, skladno z občinskimi prostorskimi akti.
(2) Deponiranje začasnih viškov materiala se lahko v času gradnje načrtuje na območju državnega prostorskega načrta. Vsa, za začasne deponije uporabljena zemljišča, se po odvozu materiala renaturirajo ter povrnejo v prvotno stanje.
(3) Deponije začasnih viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine ali območjih naravovarstveno visoko vrednotenih habitatnih tipov.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
13. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture v območju državnega prostorskega načrta so:
– vse s posegom tangirane infrastrukturne vode, objekte in naprave je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti, upoštevajoč pogoje upravljavca in tehnične predpise;
– temena cevi vseh infrastrukturnih vodov morajo biti v primeru prečkanja struge vodotoka na globini najmanj 1 m pod dnom struge;
– vsi infrastrukturni vodi morajo praviloma potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih vodov, objektov in naprav. V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih infrastrukturnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega infrastrukturnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase infrastrukturnih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur, gradnja infrastrukturnih vodov, objektov in naprav pa mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih je možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe infrastrukturne vode je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– poleg s to uredbo določenih ureditev komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih in nadzemnih linijskih vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, ki so nujni zaradi potreb lokalnih skupnosti ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tej uredbi;
– v primeru, da izvajalec med deli opazi neznano komunalno, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
14. člen
(vodovod)
(1) Jekleni steber s sidrnim mestom na levem bregu Savinje v PR85, ki služi premostitvi obstoječega vodovoda, se prestavi na vrh nove brežine z najmanjšim odmikom 5 m od roba nove brežine v notranjost.
(2) Obstoječa vodovoda, ki potekata pod strugo razbremenilnika Ložnice v PR6 in PR15, se na območju prečkanja nove struge poglobita.
15. člen
(kanalizacija)
(1) Uredi se izliv obstoječega kanala v strugo razbremenilnika Ložnice v PR4, v kolikor bo med izvajanjem načrtovanih ureditev struge razbremenilnika Ložnice še v obratovanju.
(2) Uredi se preliv predvidnega kanala v strugo razbremenilnika Ložnice med PR6 in PR7, v kolikor bo med izvajanjem načrtovanih ureditev struge razbremenilnika Ložnice že izveden.
16. člen
(plinovod)
(1) Obstoječ prenosni plinovod M2 Rogatec–Vodice poteka pod strugo Savinje med PR43 in PR44. Vsa dela v strugi se izvedejo pod pogoji upravljavca plinovoda.
(2) Načrtovani prenosni plinovod M2/1 Rogaška Slatina–Trojane prečka strugo Savinje med PR39 in PR41.
(3) Upošteva se potek načrtovanega prenosnega plinovoda (R25 D) Šentrupert–Šoštanj, ki prečka strugo Savinje med PR202 in PR204.
(4) Obstoječi distribucijski plinovod, ki poteka pod strugo razbremenilnika Ložnice v PR6, se na območju prečkanja nove struge poglobi.
17. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Stojni mesti 20 kV daljnovodov na desnem bregu Savinje med PR4 in PR5 in med PR69 in PR70 ter stojno mesto 20 kV daljnovoda na levem bregu Savinje v PR132 se prestavijo na vrh nove brežine z najmanjšim odmikom 5 m od roba nove brežine v notranjost.
(2) Stojno mesto 20 kV daljnovoda na levem bregu Savinje v PR4 se ob izvedbi novega nasipa obzida do višine brežine novega nasipa.
(3) Stojno mesto 20 kV daljnovodov na levem bregu Savinje v PR104 se ohrani. Nov nasip se izvede z obsipavanjem stojnega mesta.
(4) Stojno mesto 20 kV daljnovoda na levem bregu razbremenilnika Ložnice med PR10 in PR11 in stojno mesto 20 kV daljnovoda na desnem bregu razbremenilnika Ložnice med PR15 in PR16 se prestavita v zaledje novega nasipa.
(5) Stojno mesto 20 kV daljnovoda na levem bregu razbremenilnika Ložnice med PR21 in PR22 se ohrani. Nov nasip se izvede z obsipavanjem stojnega mesta.
(6) Za vključitev male hidroelektrarne na Polzelskem jezu v elektroenergetsko omrežje se zgradi nova transformatorska postaja TP mHE Polzela jez in 20 kV kablovod med novo transformatorsko postajo in transformatorsko postajo TP Garant naselje.
(7) Za vključitev male hidroelektrarne na Podvinskem jezu v elektroenergetsko omrežje se zgradi nova transformatorska postaja TP mHE Podvin jez in 20 kV kablovod med novo transformatorsko postajo in 20 kV daljnovodom Letuš, odcep Podvin Pirnat.
18. člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje, ki prečka razbremenilnik Ložnice v PR6, PR8, PR10, PR17 in med PR21 in PR22, se v primeru poteka pod strugo razbremenilnika Ložnice dodatno poglobi.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
19. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom Načrt parcel z elementi za zakoličbo (št. listov 3.1–3.6), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, kjer ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti:
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala;
– izvedbo drugih ukrepov varstva, določenih na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(3) Pred pričetkom del mora investitor zagotoviti izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, v času izvedbe pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del ugotovi lokacijo pomembne arheološke dediščine, se rešitve prilagodi tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli zavod za varstvo kulturne dediščine.
(5) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
21. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta ima reka Savinja tri različne varstvene statuse: je naravna vrednota (Savinja s pritoki), območje Natura 2000 (Savinja–Letuš) in ekološko pomembno območje (Savinja–Letuš).
(2) Gradnja novih protipoplavnih nasipov in prelivnih odprtin se kar najbolj prilagodi obstoječim morfološkim značilnostim terena (parcelni robovi, reliefni robovi, ceste, obstoječe živice, mokrišča, nasadi, omejki in gozdni rob).
(3) Dela na vodotokih morajo ohranjati povezanost in celovitost vodnega prostora ter omogočati prehajanja ribjih vrst (ribje steze). Z izgradnjo ribje steze se omogoči povezanost prekinjenih ribjih habitatov na Podvinskem jezu in spodnjem Letuškem jezu.
(4) Ureditve na Savinji in Paki so sonaravne z uporabo lokalno značilnega materiala in s sprotno zasaditvijo brežin. Obrežna zarast se kar najbolj ohrani, zagotovi se njena zveznost. Posamezne drevesno-grmovne vrste se zasadijo tudi neposredno ob strugi (senčenje struge).
(5) Razbremenilnik na Ložnici je načrtovan tako, da se ohranja površina poplavnega območja ob Ložnici.
(6) Utrjene brežine na vodotokih so načrtovane tako, da služijo za ribja zatočišča.
(7) Posegi v vodotokih se lahko izvajajo le izven glavne drstitvene sezone. Del, ki posegajo v strugo in brežine, se ne sme opravljati v času med 15. februarjem in 15. julijem (v času drstitve ciprinidov). V primeru, da se na odseku naknadno evidentirajo tudi drstišča salmonidov, se čas gradnje omeji na čas od 1. oktobra do 15. julija (omejitev zajema tudi obdobje drstenja salmonidov od 1. oktobra do 15. februarja).
(8) Povezanost ribjih habitatov se ohranja z izgradnjo ribjih stez. Talni pragovi, drče in jezovi morajo biti oblikovani tako, da ob nizkem vodostaju omogočajo prehajanje tudi ciprinidnim vrstam. Pri projektiranju ribjih stez je obvezno sodelovanje z ustreznimi strokovnjaki ob upoštevanju pogojev pristojnega zavoda za ribištvo.
(9) Posegi v obrežno vegetacijo in prodišča se omejijo na najmanjši možen obseg. Posek vegetacije in odstranitev prodišč se ne sme izvajati sočasno na celotnem odseku, temveč postopno. Posek vegetacije se ne izvaja v času gnezdenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija.
(10) V primeru betoniranja v strugah vodotokov se prepreči izcejanje betonskih odplak v vodo.
(11) Vse površine razlivnih območij morajo biti urejene tako, da se z umikom vode lahko umaknejo tudi ribe.
(12) Ob objektih malih hidroelektrarn se uredi ribja steza, ki omogoča prehajanje tudi ciprinidnih ribjih vrst.
(13) Intenzivna hrupna gradbena dela se izvajajo izven gnezditvene sezone. Dela se izvajajo med 15. junijem in 15. februarjem, priporočena je izvedba v zimskem obdobju.
(14) Gradbena dela na območju nadomestnih habitatov za malega martinca se izvajajo postopno po odsekih. Posek vegetacije in gradbena dela se ne izvajajo v času paritvenega in gnezditvenega obdobja. Dela se lahko izvajajo od 30. junija do 1. marca.
(15) Posek vegetacije in gradbena dela na območju nadomestnih habitatov za vodomca se ne izvajajo v času glavne paritvene in gnezditvene sezone. Dela se lahko izvajajo od 30. junija do 1. marca. Izvajanje gradbenih del poteka fazno glede na vzpostavitev primernih gnezditvenih habitatov.
(16) Na Podvinskem in Polzelskem jezu mora biti zagotovljen ekološko sprejemljiv pretok. Izvedba jezu mora preprečevati morebitni večji odvzem vode za potrebe delovanja malih hidroelektrarn. Za proizvodnjo električne energije se lahko uporabljajo samo viški vode. Ribam se prepreči dostop do turbine z rešetko na vtoku v turbino.
(17) Pri postavitvi malih hidroelektrarn na Podvinskem in Polzelskem jezu se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok in stalna omočenost jezu. V obeh primerih se ob omočenosti osrednjega dela jezu zagotovi tudi prelivanje količine vode, ki je enaka ali večja od Q(esp.) Jez, odvzemni kanal, zapornice in ostale objekte male hidroelektrarne se načrtujejo in zgradijo tako, da je v primeru okvare zagotovljen Q(esp) preko jezu oziroma onemogočen prekomeren odvzem vode. Za kontrolo stalnih pretokov je zadolžen koncesionar.
22. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Za dovoz vozil za posredovanje se uporabljajo obstoječe javne ceste in načrtovane dostopne poti.
23. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(2) Upoštevajo se prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zagotovijo:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Med gradnjo in ostalimi ureditvami je prepovedano kurjenje v naravi in odmetavanje predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.
24. člen
(urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč)
(1) V kmetijska in gozdna zemljišča izven načrtovanih ukrepov se posega kar najmanj.
(2) Kmetijske površine znotraj razlivnih območij se ohranjajo.
(3) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej. Preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Vse poljske poti, ki so zaradi gradnje poškodovane, se po gradnji obnovijo.
(4) Transportne poti potekajo po obstoječih kolovoznih poteh. Načrtovanje novih transportnih poti po varovalnih gozdovih ni dovoljeno.
(5) Rodovitni del prsti se deponira ločeno z namenom ponovne uporabe pri sanacijah in rekultivacijah.
(6) Gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih najmanjše (pred setvijo, po spravilu).
(7) Drevje se poseka izven vegetacijske sezone. Kar najmanj se posega v območja varovalnih gozdov. Novonastali gozdni robovi se uredijo z zasaditvijo lokalno značilnih drevesnih in grmovnih vrst. Način sanacije predpiše pristojna območna enota zavoda za gozdove.
(8) Ostanki obstoječih cest se razgradijo, vzpostavi se raba v skladu z okoliškim prostorom. Lahko se uporabijo za dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
25. člen
(varstvo tal)
(1) Izvajalec gradbenih del mora načrtovati ustrezno omejitev transporta in delovanja težke gradbene mehanizacije na samo telo pregradnega nasipa. Po izvedbi del je treba ustrezno rehabilitirati območja izven območja nasipa, ki so bila zaradi transporta ali delovanja težke gradbene mehanizacije prizadeta (rahljanje tal, humuziranje, zatravljenje), kakor tudi sanirati dovozne poti in lokalne prometnice, ki bi bile poškodovane zaradi transporta materiala.
(2) Material za gradnjo nasipov in nasipanje terena mora biti brez škodljivih primesi (za večjo stabilnost in s tem varnost nasipa se lahko primešajo le inertni materiali).
(3) Geotehnične in laboratorijske preiskave morajo vključevati tudi dejanske zemljine, ki se vgradijo v protipoplavne nasipe.
(4) Odstranjeni humusni pokrov se mora začasno deponirati na za to določeno lokacijo. Prst se začasno deponira tako, da se ohrani njena količina in rodovitnost. Lokacija se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz te začasne deponije se humusni material uporabi za rekultivacijo brežin nasipov.
(5) Za rekultivacije se ne smejo uporabljati viški materiala, ki so načrtovani za vgradnjo v nasipe. Uporabijo se zgornje plasti odrinjenih tal.
(6) V času gradnje posameznih odsekov se v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev zagotovijo zaščitni ukrepi. Enaki ukrepi so nujni tudi za delovne stroje med obratovanjem. Material, onesnažen zaradi razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev, se deponira v skladu z veljavnimi predpisi.
(7) Nasuti material se sproti utrjuje, da se prepreči posedanje terena.
(8) Na gradbiščih morajo biti na voljo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogoči zajem teh snovi in prepreči iztok v tla. Skladiščni prostor mora biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen mora biti dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi ali kemikalij se uporablja originalna embalaža.
(9) Gradbeni stroji na gradbiščih in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibni, da ne pride do kontaminacije tal zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišč v ustrezno opremljenih delavnicah.
(10) Vsi zemeljski izkopi, kjer je načrtovana širitev struge, se pedološko raziščejo. V sklopu izdelave projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo se izdela elaborat ravnanja z rodovitno zemljino.
26. člen
(varstvo voda)
(1) Vodni režim vodotokov in režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, se zaradi načrtovanih ureditev ne sme poslabšati.
(2) Ureditev mora biti sonaravna, uporabljajo se leseni in kamniti materiali. Brežine se le izjemoma utrdijo s kamnom in uporabo betona.
(3) Gradbeni poseg v vode je prostorsko in časovno omejen in s kar najmanjšim vnosom snovi v vodo. Izbrati je treba takšno tehnologijo gradnje, da je dolvodno kaljenje čimbolj zmanjšano. V vodi ne smejo nastati razmere neprekinjene kalnosti.
(4) Z gradbenimi stroji se ne posega v vodni prostor oziroma le kolikor je to nujno potrebno.
(5) Izvajalec gradbenih del mora izdelati elaborat organizacije gradbišča, v katerem se posebej obdelajo in poudarijo organizacijski in drugi ukrepi za varovanje voda in tal med gradnjo. Izvajalec izdela tudi poslovnik ali načrt sanacijskih ukrepov v primeru dogodkov, kot je razlitje goriva ali olja, kar bi lahko povzročilo kontaminacijo vode in tal. Obe gradivi se izdelata v sklopu izdelave projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo.
(6) Posegi potekajo le na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin.
(7) Glede na načrtovano tehnologijo gradnje je priporočljivo, da se gradnja izvaja v obdobju, ko ni pričakovati intenzivnejših padavin, ki bi lahko povzročile preplavitev gradbišč.
27. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in deponijah ter na mestih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij s transportnimi sredstvi, ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov;
– preprečevanje prašenja s prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč, skladiščenje sipkih materialov proč od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, iz katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev kar najkrajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (deponij, nasipov, vkopov);
– upoštevanje emisijskih norm v skladu z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev emisij na stacionarnih objektih in napravah;
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas, je treba motor ugasniti.
(2) V času obratovanja se izvajajo zahtevani ukrepi preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi v zrak v skladu z veljavnimi predpisi.
28. člen
(varstvo pred prekomernim hrupom)
V času gradnje je treba:
– uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem, in skladno s predpisi, ki urejajo področje hrupa;
– upoštevati časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike;
– določiti transportne poti na gradbišče tako, da kar največ potekajo izven stanovanjskih naselij;
– na osnovi rezultatov monitoringa iz 31. člena te uredbe v primeru preseganja mejnih vrednosti hrupa izvesti dodatne zaščitne ukrepe.
29. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in predajajo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2) V primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče. Preiskavo izvede ustrezna strokovna institucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča.
(3) Redno in sproti se čistijo odpadki iz območja struge, poplavnih območij in vodotokov ter odvažajo na odlagališče.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
30. člen
(etape izvedbe prostorske ureditve)
(1) Etape izvedbe prostorske ureditve so:
– ukrepi na Savinji;
– ureditev izlivnega odseka Pake;
– ureditev razbremenilnika Ložnice;
– izgradnja malih hidroelektrarn.
(2) Etape na Savinji, Paki in Ložnici se razdelijo na levi in desni breg. Ureditve se na nobenem odseku ne smejo izvajati sočasno na levem in desnem bregu vodotoka. Na posameznem odseku se najprej izvedejo nadomestni habitati, v naslednji gradbeni sezoni pa se izvedejo preostale ureditve. Potek del se definira glede na razpoložljiva sredstva, sama gradnja pri optimalnih pogojih traja tri gradbene sezone v treh letih.
(3) Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu, v katerem se določi tudi faznost izgradnje. Omenjeni elaborat je sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje.
(4) Gradnja male hidroelektrarne na Podvinskem in Polzelskem jezu je možna sočasno oziroma šele po zaključku vseh gradbenih del, predvidenih za zagotovitev poplavne varnosti na vplivnem območju gradnje male hidroelektrarne.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
31. člen
(monitoring)
(1) Investitor v skladu z okoljskim poročilom in poročilom o vplivih na okolje zagotovi celosten načrt monitoringa vplivov na okolje v času gradnje in po njej. V delih, kjer je to možno, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi rednimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti sestavin okolja.
(2) Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali načrtovanimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov.
(3) Rezultati spremljanja in nadzora so javni.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– spremembe rabe prostora;
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
(5) Meritve kakovosti zraka se izvedejo v sklopu ureditve gradbišč ali pomožnih objektov, lokacij in naprav na gradbišču ter ob transportnih poteh. Spremljanje kakovosti zraka se izvaja z meritvami onesnaženosti zraka v času intenzivne gradnje pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih ob gradbišču in transportnih poteh v skladu z zakonodajo, ki ureja monitoring emisij v zrak. V primeru prekoračitve mejnih vrednosti se meritve onesnaženosti zraka ponovijo po izvedbi omilitvenih ukrepov. Monitoring po izvedenih ukrepih ni potreben.
(6) Meritve hrupa se izvedejo pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih ob gradbišču in ob transportnih poteh v času najbolj intenzivnih gradbenih del. Če potekajo dela na posameznem delu v nočnem času, je treba meritve izvajati tudi takrat. Lokacije meritev se določijo med gradnjo. Meritve se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo meritve in monitoring hrupa.
(7) V času gradbenih del v strugi se dvakrat tedensko na vzorčnih mestih v vodotokih spremlja njihova onesnaženost. V času gradbenih del v strugi se parametri, ki se izvajajo v okviru državnega monitoringa, spremljajo mesečno. Meritve se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kakovost površinskih voda. Za spremljanje kakovosti vode po izgradnji zadostuje izvedba monitoringa, predpisanega s programom, ki ureja spremljanje kakovosti površinskih vod za življenje sladkovodnih vrst rib.
(8) Investitor zagotoviti tudi monitoring in evidentiranje pretokov vode tako, da se omogoči nadzor nad izvajanjem zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka vode. Evidentiranje pretokov vode mora omogočati nadzor nad zagotavljanjem ustreznega Q(esp) ne samo v času pregleda, ampak tudi za pretekla časovna obdobja (avtomatsko zapisovanje in arhiviranje podatkov vse leto). Obvezna je vgradnja sistema senzorjev, ki v primeru premajhnih pretokov vode preprečijo napajanje cevovoda in turbine malih hidroelektrarn.
(9) V času gradnje se za monitoring površinskih vod vzpostavi dodatno merilno mesto, dolvodno pod posegom.
(10) Monitoring za preprečitev onesnaženja vode in podtalnice redno izvaja tudi izvajalec gradbenih del. Program monitoringa je omejen na spremljanje razmer na gradbiščih in transportnih poteh in vključuje:
– spremljanje in napovedovanje hidroloških stanj in poplav ter pojav hudournih voda;
– spremljanje stanja nasipov;
– spremljanje ravnanja z gradbenimi in drugimi materiali;
– spremljanje razmer glede tehnične primernosti naprav in transportnih vozil ter ravnanja z gorivom ter strojnimi in drugimi olji;
– spremljanje ravnanja z odpadno embalažo.
(11) Vzorčni mesti monitoringa za spremljanje onesnaženja vode in podtalnice sta obstoječi vrtini Parižlje in Orla vas.
(12) Podatki spremljanja stanja so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(13) Med gradnjo se za pridobitev preliminarnih rezultatov o gostoti, konsistenci in vlažnosti zemljin spremljajo geomehanske karakteristike vgrajenih zemljin znotraj lokacije odvzema slednjih. Na deloviščih mora biti ob izvajanju zemeljskih del stalni nadzor geomehanika.
(14) V kolikor so vgrajene sonde za merjenje vlažnosti, se v okviru monitoringa spremlja tudi ta parameter. Pogostost meritev je na začetku tedenska, ob visokih vodah pa dnevna. Takšen razpon meritev se uporablja dve leti v nadaljevanju, v dobi desetih let pa samo v razponu dveh dni po obilnih padavinah. Nadzor izvaja geomehanik.
(15) Ob začetku gradnje se izvede intervencijski odlov rib na delu posega ali predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. V kolikor dela potekajo etapno in daljše časovno obdobje, izvajalec z upravljavcem ribiškega okoliša sprotno usklajuje potrebno število ponovnih intervencijskih odlovov. Za izvedbo je zadolžen izvajalec.
(16) Predstavniki pristojnega zavoda za ribištvo ali ribiške družine in naravovarstveni nadzornik izvajajo nadzor po potrebi, predvsem v času intenzivne gradnje.
(17) Nadzor v času gradbenih del v strugi izvaja usposobljen ekspert za ribe. Nadzor se izvaja vsaj enkrat tedensko.
(18) Nadzor nad gradnjo nadomestnih habitatov spremlja strokovnjak ornitolog, ki je stalno prisoten na gradbišču v času intenzivne gradnje habitatov.
(19) Naravovarstveni nadzornik in predstavnik pristojnega zavoda za ribištvo po izgradnji malih hidroelektrarn na Podvinskem in Polzelskem jezu občasno spremljata Q(esp). Nadzor poteka v času nizkih voda. Lastnik malih hidroelektrarn enkrat letno preverja rezultate beleženja pretokov.
(20) Na območju državnega prostorskega načrta se izvede BACI analiza (Before – After Control Impact) za popis gnezdilcev, ki vključuje desetletno spremljanje stanja prisotnosti in gnezditve vodomca, malega deževnika in malega martinca, z obvezno uvodno analizo stanja, ki se izvede pred posegom. Spremljanje izvaja strokovnjak ornitolog.
(21) Pred pričetkom gradbenih del se na prizadetih kmetijskih zemljiščih izvedejo meritve osnovnih fizikalnih lastnosti tal. Ob končani gradnji se s podrahljavanjem in z ostalimi agrotehničnimi ukrepi vzpostavi prvotno stanje tal. Monitoring izvaja strokovnjak agronom pred začetkom gradnje in po njej.
(22) Nadzor nad izvajanjem poseka gozdnega drevja ter skladnost z določili izdanih odločb o odobritvi poseka izbranega drevja izvaja pristojna enota zavod za gozdove.
(23) Izvajanje krajinskoarhitekturnih ureditev v zadnji fazi izvajanja posegov na terenu nadzira krajinski arhitekt ali odgovorni projektant načrta krajinske arhitekture. Po posegu se vsaj še dve leti spremlja zaraščanje z vegetacijo. Po potrebi se izvede dosaditev.
(24) Evidenco o oddanih odpadkih vodi izvajalec gradbenih del. V skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Če nastane v času gradnje večja količina odpadkov, kot jih opredeljujejo veljavni predpisi, se izdela poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo.
32. člen
(vzdrževanje)
(1) V sklopu upravljanja in vzdrževanja objektov se organizira redna vzdrževalna služba, ki skrbi za vzdrževanje objektov in naprav v skladu s projektom obratovanja in vzdrževanja. Cilj je ohranjanje funkcionalnosti načrtovanih ureditev.
(2) Morebitni nanosi (naplavine in plavje) na poplavnih območjih se sproti odstranijo. Z zaraščenih brežin in prodišč se odstrani plavje. Naplavine se odstranijo samo v primeru, da povzročajo spremembo režima rečnega toka in posledično erozijo, poplavno ogroženost priobrežnih zemljišč ali preusmeritev rečnega toka.
(3) Prodišča se redno vzdržujejo in pregledujejo vsaj dvakrat letno (spomladi in jeseni). Vzdrževalna dela na prodiščih zajemajo odstranitev grobih skal in grmovne vegetacije. Posegi se načrtujejo vsakih pet let. Vzdrževalna dela izvaja koncesionar ali izvajalec vodnogospodarske javne službe.
(4) Ob položnih brežinah Savinje se redno vzdržuje obrežna zarast, vsakih pet do deset let. Na brežinah nad srednjo visoko vodo se ohranja zasaditev gibke grmovne vegetacije in dreves. Drevesa se nadomestijo z novimi, panje se ohranja v strugi Savinje. Z območja prodišč se redno (vsakih pet let) odstranjuje grmovna zarast in prepreči rast dreves.
(5) Obrežna zavarovanja iz skal se vzdržujejo v primeru poškodb po visokih vodah.
(6) Na nasipih z glinenim jedrom zaraščanje ni dopustno do stika nasipa s terenom. Dopušča se zaraščanje brežin nasipov na zračni strani brez glinenih jeder, vendar zaraščanje ne sme vplivati na višino nasipa ali zmanjšanje njegove stabilnosti.
(7) Leseni objekti (jezbice, vzdolžniki, piloti, obloge jezu) se vzdržujejo ob vidnih poškodbah površine in preperevanju. Izvajajo se letni pregledi vseh lesenih objektov in zamenjava poškodovanih delov. Leseni objekti, ki so večinoma izven vode, se menjajo v povprečju vsakih 15 let (prelivne površine jezov, okviri jezbic).
(8) Redno se pregledujejo prelivi, zapornice in ribje steze na jezovih. Ob normalnih hidroloških razmerah poteka pregled vsaj dvakrat mesečno ter po vsaki visoki vodi. Vtočni objekti v obe strugi se pregledujejo dnevno in vzdržuje vodni režim. Redno se vzdržuje strojna oprema.
(9) Vzdrževanje Razbremenilnika Ložnice obsega:
– redno čiščenje in košnjo pretočnega profila,
– redno obnovo zavarovanj na območju premostitve,
– sanacije poškodb na razdelilnem objektu,
– odstranjevanje plavin in plavja.
(10) Struga razbremenilnika se kosi vsaj trikrat letno, poškodbe struge se sanirajo po visokih vodah.
(11) Vzdrževanje habitatov za malega martinca je prepovedano izvajati v obdobju od marca do konca junija, dela se opravljajo na čim daljše časovno obdobje. Čiščenje prodišč se lahko v enem letu izvaja samo na enem odseku; čiščenje je izrazito selektivno – nizka zarast se ne odstrani popolnoma, temveč se kar največ ohrani. Vsa vzdrževalna dela se opravljajo pod nadzorom naravovarstvenika ali drugega usposobljenega strokovnjaka. S prodišč, katerih cilj je njihova gibkost (praviloma v sredini struge), se zarast odstranjuje, s prodišč ob robovih pa samo delno ali sploh ne.
(12) Umetne stene na območju nadomestnih habitatov za vodomca se vzdržujejo z letnim čiščenjem vegetacije. Na vsakih nekaj let se stena naredi na novo. Vsa vzdrževalna dela potekajo izven gnezditvene sezone, med julijem in februarjem, s sodelovanjem naravovarstvenega nadzornika ali drugega usposobljenega strokovnjaka.
(13) Vzdrževalna dela se opredelijo s projektom obratovanja in vzdrževanja, ki se v skladu s predpisi izdela za strugo Savinje, visokovodne nasipe, jezove, nadomestne habitate in drugo hidromehansko opremo na jezovih.
(14) V kolikor se izkaže, da določene ureditve ne delujejo v skladu s pričakovanji in namenom, se jih lahko kasneje v okviru vzdrževalnih del preoblikuje.
33. člen
(obveznosti investitorja in upravljavca)
Naloge investitorja ali upravljavca so naslednje:
– izvaja monitoring skladno z 31. členom te uredbe;
– izvaja redno vzdrževanje del skladno z 32. členom te uredbe;
– takoj po neurjih izvede ogled terena in odpravi vse naplavine, zemljišča vzpostavi v prvotno stanje;
– promet v času gradnje organizira tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– pred pričetkom gradnje izdela elaborat s posnetkom stanja o kvaliteti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet oziroma po katerih se izvajajo preusmeritve prometa v času gradnje;
– zagotovi ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša;
– zagotovi dostope, ki so zaradi gradnje prekinjeni;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja investitor z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki je tangirana zaradi gradnje posegov;
– vse lokalne ceste in javne poti, ki služijo obvozom in transportom med gradnjo, pred pričetkom gradnje uredi in protiprašno zaščiti;
– pred pričetkom gradnje evidentira stanje obstoječih objektov, ki so prizadeti zaradi gradnje;
– zagotovi zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno rekultivira območja posegov;
– sanira ali v prvotno stanje povrne vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;
– zagotovi nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode v primeru poškodb pri gradnji takoj obnovi;
– v času gradnje zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka zaradi transporta, skladiščenja in uporabe škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotovi takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– organizira gradbišče tako, da gradbiščne baze niso locirane v neposredni bližini naselij, na območjih naravne in kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih; k elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;
– zagotovi sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev povrne v prvotno rabo.
34. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da so kar najmanj prizadeti bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala se kar največ izvajata po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, deponije gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se predvidijo izven območij naravovarstveno visoko vrednotenih habitatnih tipov.
(4) V kolikor se izkaže, da je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, je treba pridobiti soglasje lastnikov zemljišča, upoštevati značilnosti zemljišča in po uporabi sanirati morebitne poškodbe ali denarno nadomestiti nastalo škodo.
(5) Investitor ali izvajalec pred začetkom gradnje evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci le-te. Ceste in poti, ki služijo transportu ali obvozu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končanih delih pa morebitne poškodbe sanirajo. Obnovijo ali sanirajo se tudi v času gradnje poškodovani objekti in naprave.
(6) Med gradnjo se zagotovita komunalna in energetska oskrba objektov preko obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav.
(7) Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega ali gradbenega materiala znotraj območja državnega prostorskega načrta.
(8) V času gradnje in po njej je prepovedano odlaganje materialov v pretočni profil vodotoka ali na poplavna območja. Morebitne začasne deponije materiala ne smejo ovirati odtoka zalednih voda.
(9) Gradbišče se zavaruje tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode se takoj ukrepa s strani za to usposobljenih delavcev.
(10) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, se za osvetljevanje območja uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Dopustna je postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki je opremljeno s senzorjem za vklop.
35. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor poskrbi za primopredajo vseh odsekov cest, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji pristojni upravljavci infrastrukture le-te prevzamejo v upravljanje in vzdrževanje.
36. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Investitor oziroma izvajalec krije stroške spremembe projektne in tehnične dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(2) Investitor omogoči projektantski nadzor v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Investitor rešuje odkup zemljišč in odstranjenih objektov z upoštevanjem funkcionalnosti preostanka zemljišč, različnih načinov rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi.
(4) Upravljavec vodne infrastrukture in ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti v skladu s predpisi izdela navodila za varstvo pred naravni nesrečami, ki upoštevajo ugotovljene ovire, območja prepovedi in priporočenih omejitev gibanja v času trajanja poplav ter pripravi pravilnik o obratovanju zaporničnih objektov.
37. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
38. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za zagotovitev optimalnega delovanja načrtovanih ribjih stez je na Podvinskem in Polzelskem jezu dopusten njihov premik.
39. člen
(gradnja na območju državnega prostorskega načrta)
Do izvedbe posameznih etap iz 30. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno izvajanje kmetijskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih, izvajanje gozdarskih dejavnosti na obstoječih gozdnih zemljiščih, gradnja ter redna investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in drugi javni gospodarski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji te uredbe pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec vodne infrastrukture.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
40. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjenega leta 1988 in 1990 ter družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986–1990 za območje Občine Šmartno ob Paki – dopolnjen 2002 (Uradni vestnik MOV, št. 14/04),
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986–1990, za območje občine Polzela, dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 71/03); PUP 2 (Uradni list RS, št. 35/96 in 98/00), Odlok o usklajenosti veljavnih PIA s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje1986–2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990 za območje občine Polzela, dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 80/03),
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 21/90) in Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98 in 49/99), za območje občine Prebold,
– Strategija prostorskega razvoja Občine Prebold (Uradni list RS, št. 98/08),
– Strategija prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08),
– Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08).
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-56/2010
Ljubljana, dne 16. decembra 2010
EVA 2010-2511-0102
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost