Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010

Kazalo

4569. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice, stran 12996.

Na podlagi 5. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice
1. člen
V Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07, v nadaljevanju sklep) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:
"1.a člen
(Prenos direktiv EU)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15), in Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L št. 302 z dne 17. novembra 2009, str. 97).".
2. člen
V 3. členu se na koncu točke (a) doda besedilo:
"na podlagi metode notranjih modelov (IMM) iz 53. do 68. člena tega sklepa se lahko vsi nizi/nabori pobotov z eno samo nasprotno stranko obravnavajo kot en sam niz/nabor pobotov, če se pri oceni pričakovane izpostavljenosti (EE) za modelirane negativne tržne vrednosti posameznih nizov/naborov pobotov določi vrednost nič;".
3. člen
Prvi pododstavek tretjega odstavka 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Banka lahko pozicije, ki predstavljajo postavke iz točk (a), (b) in (c) drugega odstavka 30. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o kapitalu) in so v trgovalni knjigi obravnava kot lastniške ali dolžniške finančne instrumente, če dokaže, da je aktivni vzdrževalec trga za te pozicije. Banka mora v tem primeru imeti ustrezne sisteme in kontrole za spremljanje trgovanja z instrumenti, ki so lahko sestavina kapitala.".
4. člen
V šestem odstavku 13. člena se številka "12" nadomesti s številko "20" in številka "25" s številko "33".
5. člen
Tretji odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Kadar banka varuje izpostavljenost bančne knjige s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom trgovalne knjige, se ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena šteje, da izpostavljenost bančne knjige za namen izračuna kapitalskih zahtev ni varovana, razen če banka od tretje osebe, ki je primeren dajalec osebnih kreditnih zavarovanj skladno z 29. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, za izpostavljenost iz bančne knjige kupi kreditni izvedeni finančni instrument, ki izpolnjuje zahteve iz 40. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kadar banka kupi zavarovanje tretje osebe, ki je za namen izračuna kapitalskih zahtev priznano kot varovanje za postavko bančne knjige, se ne glede na drugi stavek četrtega odstavka 45. člena tega sklepa za namen izračuna kapitalskih zahtev v trgovalno knjigo ne vključi niti notranje varovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom niti zunanje varovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom.".
6. člen
Točka (b) 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(b) če je osnovni instrument lastniški finančni instrument:
– na hipotetične pozicije v posameznih lastniških finančnih instrumentih, v košaricah delniških finančnih instrumentov ali v delniških indeksih in/ali
– na hipotetične pozicije v netveganem dolžniškem instrumentu;".
7. člen
Prvi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Za stranko, ki prenese kreditno tveganje ("kupec zavarovanja"), se pozicije določijo kot zrcalna slika pozicij prodajalca zavarovanja, razen kreditnega zapisa (ki ne ustvari kratke pozicije v obveznosti izdajatelja). Če v danem trenutku obstaja prodajna opcija v kombinaciji s stopnjevanjem, se tak trenutek obravnava kot zapadlost zavarovanja. V primeru kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi prvega neplačila in n-tega neplačila velja naslednja obravnava:
a) Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi prvega neplačila (first-to-default credit derivatives):
če banka pridobi kreditno zavarovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom za več referenčnih subjektov, ki predstavljajo osnovo za kreditni izvedeni finančni instrument, pod pogojem, da neplačilo prvega izmed zavarovanih referenčnih subjektov sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom in da z nastopom tega kreditnega dogodka pogodba za kreditni izvedeni finančni instrument preneha veljati, lahko banka izravna posebno pozicijsko tveganje referenčnega subjekta, ki mu pripade najnižja utež za posebno pozicijsko tveganje med vsemi referenčnimi subjekti, v skladu s Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa;
b) Kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila (nth-to-default credit derivatives):
v primeru, da neplačilo n-te izmed zavarovanih izpostavljenosti sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom, banka, ki je kupec zavarovanja, lahko izravna posebno pozicijsko tveganje samo, če je bilo zavarovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom pridobljeno tudi za neplačila od 1 do n-1 ali če je že prišlo do števila neplačil n-1. V takih primerih se uporabi v točki a) določena metodologija za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi prvega neplačila, ustrezno prilagojena za produkte n-tega neplačila.".
8. člen
V Tabeli 1 prvega odstavka 28. člena se:
– pri kategoriji dolžniških finančnih instrumentov "2" v drugem stolpcu v četrtem odstavku besedilo "1 ali 2" nadomesti z besedilom "1, 2 ali 3";
– pri kategoriji dolžniških finančnih instrumentov "3" v drugem stolpcu v drugem odstavku besedilo "3 ali 4" nadomesti s številko "4".
9. člen
Tretji odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Za izpostavljenosti v listinjenju, ki se v izračunu omejitev posameznih sestavin kapitala v skladu s prvim odstavkom in točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu odštevajo ali ki so v skladu s pravili Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o listinjenju) tehtajo z utežjo 1250%, mora banka uporabiti kapitalsko zahtevo, ki ni nižja od tiste, ki je rezultat navedenih dveh možnih obravnav izpostavljenosti v listinjenju. Za likvidnostne aranžmaje brez bonitetne ocene (unrated liquidity facilities) mora banka uporabiti kapitalsko zahtevo, ki ni manjša od tiste, določene v skladu z 19. do 20. in 30. do 32. členom sklepa o listinjenju.".
10. člen
V 43. členu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
"Banka izračuna kapitalsko zahtevo za tveganje poravnave, če bi nepravočasna poravnava in iz nje izhajajoča razlika v ceni banki lahko povzročila izgubo, in sicer tako, da to razliko pomnoži z ustrezno utežjo iz stolpca 2 Tabele 5 tega odstavka.".
11. člen
Četrti odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Če je kreditni izvedeni finančni instrument, ki je vključen v trgovalno knjigo, sestavni del notranjega varovanja in je priznan kot primerna oblika kreditnega zavarovanja v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, se šteje, da CCR za pozicijo v tem kreditnem izvedenem finančnem instrumentu ne obstaja. Druga možnost je, da banka za namene izračuna kapitalske zahteve za CCR dosledno vključuje v izračun vse kreditne izvedene finančne instrumente iz trgovalne knjige, ki so sestavni del notranjega varovanja ali so bili kupljeni kot zavarovanje izpostavljenosti za CCR, če je kreditno zavarovanje priznano v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.".
12. člen
Tretji odstavek 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Če banka za izpostavljenost iz bančne knjige ali za izpostavljenost za CCR kupi kreditni izvedeni finančni instrument, lahko izračuna svojo kapitalsko zahtevo za varovano premoženje v skladu s 103. do 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, ali v skladu z drugim odstavkom 51. člena in petim odstavkom 52. člena ali 35. in 36. členom sklepa o pristopu IRB.
V teh primerih, in če banka ne uporabi možnosti iz drugega stavka četrtega odstavka 45. člena tega sklepa, je vrednost izpostavljenosti za CCR za te kreditne izvedene finančne instrumente enaka nič.
Banka se lahko vseeno odloči, da za namen izračuna kapitalske zahteve za CCR v izračun dosledno vključi vse kreditne izvedene finančne instrumente, ki niso vključeni v trgovalno knjigo in so bili kupljeni za namen varovanja izpostavljenosti iz bančne knjige ali za izpostavljenosti za CCR, če je kreditno zavarovanje priznano v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.".
13. člen
Sedmi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(7) Za vsakega izdajatelja referenčnega dolžniškega finančnega instrumenta, ki je osnova za kreditno zamenjavo, obstaja en niz varovanj. Banka obravnava košarico kreditnih zamenjav (credit default swaps) na podlagi n-tega neplačila (nth to default) na naslednji način:
a) velikost tveganosti pozicije za referenčni dolžniški finančni instrument v košarici kreditnih zamenjav na podlagi n-tega neplačila je efektivna nominalna vrednost referenčnega dolžniškega instrumenta, pomnožena z modificiranim trajanjem izvedenega finančnega instrumenta na podlagi n-tega neplačila glede na spremembo kreditnega razmika (credit spread) referenčnega dolžniškega instrumenta;
b) za vsak referenčni dolžniški finančni instrument v košarici, ki je osnova za dano kreditno zamenjavo na podlagi n-tega neplačila, obstaja en niz varovanj; tveganosti pozicije iz različnih kreditnih zamenjav na podlagi n-tega neplačila se ne vključijo v isti niz varovanj;
c) CCR multiplikator, ki se upošteva za vsak niz varovanj, oblikovan za enega izmed referenčnih dolžniških instrumentov, ki predstavljajo osnovo za kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila, je 0,3% za referenčne dolžniške instrumente, ki imajo zunanjo bonitetno oceno priznane ECAI, ki bi jim v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu pripadala stopnja kreditne kvalitete 1 do 3, in 0,6% za vse ostale dolžniške finančne instrumente.".
14. člen
V prvem odstavku 65. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Banka mora izračune izjemnih situacij primerjati z izračuni EPE in jih obravnavati v okviru procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP).".
15. člen
V petem odstavku 89. člena se številka "14" nadomesti s številko "15" in številka "16" nadomesti s številko "17".
16. člen
Prvi odstavek 93. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige, če skupne izpostavljenosti, izračunane v skladu s 6. členom Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o veliki izpostavljenosti), presegajo omejitve iz 9. in 10. člena sklepa o veliki izpostavljenosti.".
V drugem odstavku se številka "11" nadomesti s številko "12".
17. člen
V Prilogi IX se v:
– 2. točki (Gama tveganje) v zadnjem odstavku (Agregacija gama učinkov) drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "Vsota absolutnih vrednosti vseh negativnih neto gama učinkov po posameznih kategorijah tveganja predstavlja kapitalsko zahtevo za gama tveganje";
– 3. točki (Vega tveganje) v predzadnjem odstavku (Agregacija vega učinkov) drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "Vsota absolutnih vrednosti vseh neto vega učinkov predstavlja kapitalsko zahtevo za vega tveganje".
18. člen
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.
Ljubljana, dne 18. oktobra 2010
Marko Kranjec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije