Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010

Kazalo

4564. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju, stran 12975.

Na podlagi 4. in 15. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina in namen sklepa
1. člen
(1) Ta sklep določa pravila o:
(a) izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje bank in hranilnic (v nadaljevanju bank) pri listinjenju, in sicer:
– minimalne zahteve za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja pri listinjenih izpostavljenostih bank;
– uporabo bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za pozicije v listinjenju;
– izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za pozicije v listinjenju;
– izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje za pozicije v listinjenju; in
(b) izpostavljenosti bank prenesenemu kreditnemu tveganju, in sicer:
– pogoje, pod katerimi je banka lahko izpostavljena prenesenemu kreditnemu tveganju, oziroma ima pozicije v listinjenju in
– zahteve glede razumevanja posla listinjenja in upravljanja s tveganji.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15).
1.2. Pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v Zakonu o bančništvu
3. člen
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljevanju ZBan-1), kot na primer:
(a) nadzorni organ v drugem odstavku 19. člena,
(b) EU nadrejena banka v tretjem odstavku 26. člena,
(c) EU nadrejeni finančni holding v četrtem odstavku 26. člena,
(d) tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev v 110. členu,
(e) verjetnost neplačila v prvem odstavku 115. člena,
(f) neplačilo v drugem odstavku 115. člena,
(g) izguba v tretjem odstavku 115. člena,
(h) izguba ob neplačilu (v nadaljevanju tudi LGD) v četrtem odstavku 115. člena,
(i) konverzijski količnik (CF) v petem odstavku 115. člena,
(j) pričakovana izguba (EL) v šestem odstavku 115. člena,
(k) kreditno zavarovanje v prvem in drugem odstavku 116. člena,
(l) stvarno kreditno zavarovanje v tretjem odstavku 116. člena,
(m) osebno kreditno zavarovanje v četrtem odstavku 116. člena,
(n) listinjenje v prvem odstavku 120. člena,
(o) tradicionalno listinjenje v drugem odstavku 120. člena,
(p) sintetično listinjenje v tretjem odstavku 120. člena,
(q) segment kreditnega tveganja (v nadaljevanju tranša) v četrtem odstavku 120. člena,
(r) pozicija v listinjenju v petem odstavku 120. člena,
(s) originator v šestem odstavku 120. člena,
(t) sponzor v sedmem odstavku 120. člena,
(u) kreditna izboljšava v osmem odstavku 120. člena in
(v) pravna oseba s posebnim namenom listinjenja (v nadaljevanju SSPE) v devetem odstavku 120. člena.
1.3. Opredelitve pojmov
4. člen
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) "izpostavljenost" je sredstvo ali zunajbilančna postavka, ki se ne upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja;
(2) "stopnja kreditne kvalitete" je stopnja, s katero Banka Slovenije vzporedi posamezno bonitetno oceno primerne zunanje bonitetne institucije;
(3) "zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju ECAI)" je pravna oseba, ki izdeluje pooblaščene in/ali nepooblaščene bonitetne ocene za namen ovrednotenja kreditnega tveganja;
(4) "primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Banka Slovenije na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06 in 64/10, v nadaljevanju sklep o ECAI), uvrsti na seznam primernih ECAI za posamezno kategorijo izpostavljenosti;
(5) "imenovana zunanja bonitetna institucija" (v nadaljevanju imenovana ECAI) je primerna ECAI, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja;
(6) "investitor" je oseba, ki ni originator, sponzor ali serviser in nase prevzema kreditno tveganje izpostavljenosti v listinjenju;
(7) "serviser" je banka, ki upravlja skupino izpostavljenosti v listinjenju, v smislu izterjave glavnice, obresti in drugih prilivov iz skupine izpostavljenosti, ki jih nato posreduje investitorjem in drugim upnikom v listinjenju;
(8) "presežni razmik" je razlika med prejetimi obrestmi iz skupine izpostavljenosti in plačanimi obrestmi imetnikom pozicij v listinjenju ter drugimi izdatki listinjenja;
(9) "skupina izpostavljenosti" vključuje eno ali več osnovnih izpostavljenosti, iz katerih se oblikujejo tranše, ki odražajo različno stopnjo kreditnega tveganja;
(10) "vgrajena nakupna opcija" pomeni pogodbeno možnost, da originator začasno odkupi ali poplača pozicije v listinjenju pred odplačilom vseh osnovnih izpostavljenosti, če znesek še neodplačanih osnovnih izpostavljenosti pade pod določeno raven;
(11) "okvirni likvidnostni kredit" pomeni pozicijo v listinjenju, ki izhaja iz pogodbe o zagotavljanju pravočasne poravnave obveznosti do investitorjev;
(12) "Kirb" pomeni 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki bi bili v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 22/10 in 85/10, v nadaljevanju sklep o pristopu IRB) izračunani za listinjene izpostavljenosti, če slednje ne bi bile listinjene, čemur se prišteje znesek pričakovanih izgub, povezan z zadevnimi izpostavljenostmi, izračunan v skladu s sklepom o pristopu IRB;
(13) "Kirbr" je razmerje med Kirb in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja;
(14) "metoda nadzorniške formule" pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 27., 28., 36. in 37. členom tega sklepa;
(15) "neocenjena pozicija" pomeni pozicijo v listinjenju, ki nima bonitetne ocene primerne ECAI v skladu z 10. členom tega sklepa;
(16) "ocenjena pozicija" pomeni pozicijo v listinjenju, ki ima bonitetno oceno primerne ECAI v skladu z 10. členom tega sklepa;
(17) "program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem (v nadaljevanju program ABCP)" pomeni program listinjenja, pri katerem se vrednostni papirji izdajo pretežno v obliki komercialnih zapisov z originalno zapadlostjo do enega leta;
(18) "metoda bonitetnih ocen" pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 26. členom tega sklepa;
(19) " relistinjenje" je listinjenje, pri katerem je vsaj ena osnovna izpostavljenost pozicija v drugem listinjenju;
(20) "obnavljajoča se izpostavljenost" je izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski dolžnika nihajo glede na njegovo odločitev o črpanju in odplačevanju kredita v dogovorjenih okvirih;
(21) "predčasno odplačilo" je pogodbeno določilo, po katerem se ob nastopu določenih dogodkov pozicije v listinjenju odplačajo investitorjem pred originalno zapadlostjo izdanih vrednostnih papirjev;
(22) "naložbeni razred" (investment grade) so bonitetne ocene, katerim je v skladu s sklepom o ECAI dodeljena:
– v okviru standardiziranega pristopa stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3,
– v okviru metode bonitetnih ocen pri pristopu IRB stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 8, če gre za dolgoročne bonitetne ocene, oziroma stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3, če gre za kratkoročne bonitetne ocene;
(23) "izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno" je izpostavljenost, kakor je opredeljena v 89. členu sklepa o pristopu IRB;
(24) "vmesna pozicija" (mezzanine securitisation position) je pozicija v listinjenju, kateri je dodeljena utež tveganja, nižja od 1250%, in ki je podrejena najbolj nadrejeni poziciji v zadevnem listinjenju in vsem pozicijam, katerim je dodeljena:
– stopnja kreditne kvalitete 1 v primeru uporabe standardiziranega pristopa, ali
– stopnja kreditne kvalitete 1 ali 2 v primeru uporabe pristopa IRB;
(25) "prvotni kreditodajalec" je kreditodajalec, od katerega originator odkupi osnovne izpostavljenosti in jih listini;
(26) "neto ekonomski delež" (net economic interest) je pozicija v listinjenju, osnovna izpostavljenost v celoti ali njen del, zadržana s strani originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca.
2. PRENOS KREDITNEGA TVEGANJA NA TRETJE OSEBE
2.1. Splošno
5. člen
(1) Če banka v vlogi originatorja prenese pomemben delež kreditnega tveganja v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe v skladu s pogoji iz tega poglavja, lahko:
(a) v primeru tradicionalnega listinjenja, listinjene izpostavljenosti izključi iz svojega izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub;
(b) v primeru sintetičnega listinjenja, za listinjene izpostavljenosti izračuna tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z oddelkom 4.2. tega sklepa oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z oddelkom 4.3. tega sklepa.
(2) Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, banka v vlogi originatorja tveganjem prilagojene zneske oziroma tveganjem prilagojene zneske in zneske pričakovanih izgub za pozicije v listinjenju izračunava v skladu z določbami tega sklepa. Če banka v vlogi originatorja ne prenese pomembnega deleža kreditnega tveganja v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe, mu za nobeno pozicijo v zadevnem listinjenju ni potrebno izračunavati tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v skladu z določbami tega sklepa, temveč listinjene izpostavljenosti obravnava kot da ne bi bile listinjene.
(3) Banka v vlogi originatorja, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu s prvim odstavkom tega člena, ali banka v vlogi sponzorja, ne sme zagotavljati večje podpore investitorjem v smislu zmanjšanja potencialnih ali dejanskih izgub glede na pogodbeno določene.
(4) Če banka v vlogi originatorja ali sponzorja deluje v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, mora izračunavati kapitalsko zahtevo za listinjene izpostavljenosti kot da te ne bi bile listinjene. Banka mora javno razkriti podporo investitorjem, ki presega pogodbeno določeno, in njen vpliv na kapital banke.
(5) Banka, ki v zadevnem listinjenju ne nastopa v vlogi originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca, je lahko kreditnemu tveganju iz pozicije v listinjenju izpostavljena oziroma ima lahko pozicije v listinjenju le v primeru, če ji je originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec razkril, da bo trajno zadržal neto ekonomski delež vsaj v višini 5%, in so izpolnjeni ostali pogoji iz 6. poglavja tega sklepa.
(6) Banka v vlogi originatorja ali sponzorja mora ob odobravanju kreditov, ki predstavljajo izpostavljenosti, katere namerava banka listiniti, uporabiti enaka primerna in jasno opredeljena merila v skladu z zahtevami iz 177. člena ZBan-1, kot jih uporablja za izpostavljenosti, ki jih bo zadržala. Zato banka v vlogi originatorja ali sponzorja na enak način odloča o odobritvi in po potrebi o spremembi, obnovitvi in refinanciranju takih kreditov. Banka uporabi ista načela tudi pri udeležbah in v izvedbah prve prodaje finančnih instrumentov, ne glede na to, ali bo udeležba ali izvedba prve prodaje finančnih instrumentov v trgovalni ali bančni knjigi.
(7) Če zahteve iz šestega odstavka tega člena niso izpolnjene, se določbe prvega odstavka tega člena ne uporabljajo. V tem primeru banka v vlogi originatorja listinjenih izpostavljenosti ne sme izključiti iz svojega izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(8) Banka v vlogi originatorja ali sponzorja mora investitorjem razkriti, kako izpolnjuje obveznosti glede zadržanja neto ekonomskega deleža iz drugega odstavka 45. člena tega sklepa. Banka v vlogi originatorja ali sponzorja mora bodočim investitorjem zagotoviti dostop do vseh pomembnih podatkov o kreditni kvaliteti in uspešnosti posameznih osnovnih izpostavljenosti, denarnih tokov in zavarovanju za kritje pozicije v listinjenju ter podatkov, ki so potrebni za izvedbo primernih testov izjemnih situacij glede denarnih tokov in vrednosti zavarovanja za kritje skupine izpostavljenosti. Banka podatke, potrebne za te namene, določi na dan zaključka listinjenja. Če to zaradi narave listinjenja ni možno, jih določi takoj, ko je to možno.
(9) Če banka iz malomarnosti ali zaradi opustitve ne izpolni zahtev iz osmega odstavka tega člena, ji Banka Slovenije odredi dodatno utež tveganja sorazmerno glede na obseg kršitev in sicer v višini ne manj kot 250% uteži, ki bi sicer v skladu z določbami tega sklepa veljala za zadevno pozicijo v listinjenju. Dodatna utež tveganja se povečuje z vsako naslednjo kršitvijo do zgornje meje skupne uteži v višini 1250%. Banka Slovenije v postopku odreditve dodatne uteži upošteva izjeme za listinjenja, opredeljene v 47. členu tega sklepa.
2.2. Minimalne zahteve glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe pri tradicionalnem listinjenju
6. člen
(1) Banka v vlogi originatorja v tradicionalnem listinjenju lahko listinjene izpostavljenosti izključi iz izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub, če je izpolnjen eden od pogojev:
(a) pomemben delež kreditnega tveganja iz naslova listinjenih izpostavljenosti je bil prenesen na tretje osebe;
(b) banka v vlogi originatorja za vse pozicije v zadevnem listinjenju uporablja utež tveganja 1250%, ali jih v skladu s točko (g) drugega odstavka 30. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju sklep o kapitalu) upošteva kot odbitno postavko od kapitala.
(2) Šteje se, da je pomemben delež kreditnega tveganja iz točke (a) prvega odstavka tega člena prenesen v naslednjih primerih:
(a) tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti vmesnih pozicij, ki jih ima banka v vlogi originatorja v zadevnem listinjenju, ne presegajo 50% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju, ali
(b) kadar v zadevnem listinjenju ni vmesnih pozicij in originator dokaže, da vrednost pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%, znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri listinjenih izpostavljenostih in banka v vlogi originatorja nima več kot 20% vrednosti pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se šteje, da je bil prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, če banka v vlogi originatorja Banki Slovenije dokaže, da je vzpostavila politike in metodologijo, ki zagotavljajo, da je morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, doseženih z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Poleg tega mora banka v vlogi originatorja dokazati, da je namen prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe upravljanje s tveganji in razporeditev notranjega kapitala.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije za posamezen primer odloči, da morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki bi ga banka v vlogi originatorja dosegla z zadevnim listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe in, da v zadevnem primeru listinjenja ni prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja.
(5) Da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe, morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
(a) dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla;
(b) listinjene izpostavljenosti so zunaj dosega banke v vlogi originatorja in njenih upnikov, kar velja tudi v primeru likvidacije ali stečaja. Navedeno banka v vlogi originatorja dokazuje z neodvisnim pravnim mnenjem;
(c) izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti banke v vlogi originatorja;
(d) prevzemnik listinjenih izpostavljenosti je SSPE;
(e) banka v vlogi originatorja nima dejanske ali posredne kontrole nad prenesenimi izpostavljenostmi. Originator ima dejansko kontrolo nad prenesenimi izpostavljenostmi, če ima pravico, da od prevzemnika ponovno odkupi predhodno prenesene izpostavljenosti z namenom pridobitve določenih koristi, ali če je dolžen ponovno prevzeti tveganje iz prenesenih izpostavljenosti. Ohranitev servisiranja pravic ali obveznosti, ki se nanašajo na zadevne izpostavljenosti, sama po sebi ne predstavlja posrednega nadzora banke v vlogi originatorja nad izpostavljenostmi;
(f) če obstaja vgrajena nakupna opcija, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vgrajena nakupna opcija je uresničljiva po presoji banke v vlogi originatorja,
– vgrajena nakupna opcija se lahko uveljavi šele, ko ostane neodplačano 10% ali manj prvotne vrednosti listinjenih izpostavljenosti,
– vgrajena nakupna opcija ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave investitorjev ali drugim pozicijam investitorjev, in tudi drugače ni strukturirana na način, ki bi zagotavljal povečanje kreditne izboljšave;
(g) dokumentacija o listinjenju ne vsebuje klavzul, ki:
– zahtevajo, da banka v vlogi originatorja izboljša pozicije v listinjenju, kar med drugim vključuje spremembo skupine izpostavljenosti ali povečanje donosa, ki se izplača investitorjem zaradi poslabšanja kreditne kvalitete listinjenih izpostavljenosti, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu pozicije v listinjenju, ali
– omogočajo povečanje donosa, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti.
2.3. Minimalne zahteve glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe pri sintetičnem listinjenju
7. člen
(1) Banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju lahko izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti v skladu z oddelkom 2.4. in 4. poglavjem tega sklepa, če je izpolnjen eden od pogojev:
(a) pomemben delež kreditnega tveganja je bil s stvarnim ali osebnim zavarovanjem prenesen na tretje osebe;
(b) banka v vlogi originatorja za vse pozicije v zadevnem listinjenju uporablja utež tveganja 1250% ali jih v skladu s točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu upošteva kot odbitno postavko od kapitala.
(2) Šteje se, da je pomemben delež kreditnega tveganja iz točke (a) prvega odstavka tega člena prenesen v naslednjih primerih:
(a) tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti vmesnih pozicij, ki jih ima banka v vlogi originatorja v zadevnem listinjenju, ne presegajo 50% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju, ali
(b) kadar v zadevnem listinjenju ni vmesnih pozicij in originator lahko dokaže, da vrednost pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%, znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri listinjenih izpostavljenostih in banka v vlogi originatorja nima več kot 20% vrednosti pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se šteje, da je bil prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, če banka v vlogi originatorja Banki Slovenije dokaže, da je vzpostavila politike in metodologijo, ki zagotavljajo, da je morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, doseženih z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Poleg tega mora banka v vlogi originatorja dokazati, da je namen prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe upravljanje s tveganji in razporeditev notranjega kapitala.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije za posamezen primer odloči, da morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki bi jih banka v vlogi originatorja dosegla z zadevnim listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe in, da v zadevnem primeru listinjenja ni prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja.
(5) Da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe, morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
(a) dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla;
(b) kreditno zavarovanje, s katerim se prenese kreditno tveganje, izpolnjuje merila primernosti in minimalne zahteve za priznanje kreditnih zavarovanj iz 2. poglavja Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 112/08, 100/09 in 85/10, v nadaljevanju sklep o kreditnih zavarovanjih), pri čemer se SSPE ne prizna za primernega dajalca osebnih kreditnih zavarovanj;
(c) instrumenti, ki se uporabljajo za prenos kreditnega tveganja, ne smejo vsebovati zahtev ali pogojev, ki:
– določajo pomemben prag, ki mora biti dosežen, da se kreditno zavarovanje v primeru kreditnega dogodka sploh sproži,
– dopuščajo prenehanje kreditnega zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti,
– zahtevajo, da banka v vlogi originatorja izboljša kreditno kvaliteto pozicij v listinjenju, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu,
– povečujejo stroške banke v vlogi originatoja za kreditno zavarovanje ali povečujejo donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti;
(d) neodvisno pravno mnenje potrjuje izterljivost kreditnega zavarovanja v vseh relevantnih pravnih redih.
2.4. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti banke v vlogi originatorja za listinjene izpostavljenosti v sintetičnem listinjenju
8. člen
(1) Banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz oddelka 2.3. tega sklepa, in sicer za celotno skupino izpostavljenosti v skladu s 4. poglavjem tega sklepa in ne v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 85/10, v nadaljevanju sklep o standardiziranem pristopu) ali sklepom o pristopu IRB, pri čemer mora upoštevati pododdelek 2.4.1. tega sklepa.
(2) Banka v vlogi originatorja mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za vse tranše v listinjenju, vključno s tistimi, ki jim je bilo priznano zmanjšanje kreditnega tveganja, v skladu s 4. poglavjem tega sklepa, ob upoštevanju pododdelka 2.4.1. tega sklepa. Če se na primer tranša prenese na tretjo osebo z osebnim kreditnim zavarovanjem, se utež tveganja te tretje osebe uporabi za tranšo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti banke v vlogi originatorja.
(3) Za banko v vlogi originatorja, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti po pristopu IRB, je znesek pričakovanih izgub iz naslova teh izpostavljenosti enak nič.
2.4.1. Obravnava neusklajenosti zapadlosti v sintetičnem listinjenju
9. člen
(1) Banka v vlogi originatorja mora ob upoštevanju prvega odstavka 8. člena pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti upoštevati morebitno neusklajenost zapadlosti med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje, in listinjenimi izpostavljenostmi v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(2) Za zapadlost listinjenih izpostavljenosti se upošteva najdaljša zapadlost izpostavljenosti, vendar ne več od petih let. Zapadlost kreditnega zavarovanja se določi v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(3) Banka v vlogi originatorja ne sme upoštevati morebitne neusklajenosti zapadlosti pri izračunavanju tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za tranše ali dele tranš, ki jim je v skladu s 4. poglavjem tega sklepa dodeljena utež tveganja v višini 1250%. Za vse druge tranše ali dele tranš se obravnava neusklajenost zapadlosti v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih po naslednji formuli:
RW* = [RW(SP) x (t-t*)/(T-t*)] + [RW(Ass) x (T-t)/(T-t*)]
(4) Simboli v formuli iz tretjega odstavka tega člena pomenijo:
RW* = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti za izračun kapitalske zahteve v skladu s točko b) 5. člena sklepa o kapitalu;
RW(SP) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega sklepa, če ne bi bilo nobene neusklajenosti zapadlosti;
t = preostala zapadlost kreditnega zavarovanja, izražena v letih, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja;
t* = 0,25;
T = preostala zapadlost osnovnih izpostavljenosti, izražena v letih, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja;
RW(Ass) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani za listinjene izpostavljenosti, kot da ne bi bile listinjene.
3. BONITETNE OCENE ECAI
3.1. Zahteve v zvezi z bonitetnimi ocenami ECAI
10. člen
(1) V skladu s sklepom o ECAI morajo bonitetne ocene primerne ECAI, ki jih banka uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju, izpolnjevati standarde verodostojnosti in preglednosti, in sicer:
(a) ne sme biti nobene neskladnosti med vrstami plačil, ki se odražajo v bonitetni oceni, in vrstami plačil, do katerih je banka upravičena v skladu s pogodbo, iz katere izhaja zadevna pozicija v listinjenju in
(b) bonitetne ocene so javno dostopne na trgu. Bonitetne ocene so javno dostopne, če so objavljene na javno dostopnem mediju in vključene v matriko prehodov ECAI. Bonitetne ocene niso javno dostopne, če so dostopne samo omejenemu številu oseb.
(2) Banka lahko bonitetne ocene imenovane ECAI, kateri je Banka Slovenije izdala odločbo o razveljavitvi priznanja primernosti, uporablja še največ tri mesece po izbrisu zadevne ECAI iz seznama primernih ECAI, ki ga v skladu s prvim odstavkom 34. člena sklepa o ECAI Banka Slovenija objavlja na svoji spletni strani.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko banka bonitetne ocene imenovane ECAI, ki je registrirana ali certificirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L št. 302 z dne 17. novembra 2009, str. 1; v nadaljevanju Uredba o bonitetnih agencijah) in za katero je pristojni organ sprejel ukrep iz točke (a) ali (c) 24. člena Uredbe o bonitetnih agencijah, uporablja še največ toliko časa po sprejemu ukrepa, kot je določeno v drugem odstavku 24. člena Uredbe o bonitetnih agencijah.
(4) Poleg izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena, morajo biti v zvezi z bonitetnimi ocenami pozicij v listinjenju javno objavljene razlage in pojasnila ECAI, iz katerih je razviden vpliv kvalitete skupine izpostavljenosti na te bonitetne ocene.
3.2. Uporaba bonitetnih ocen
11. člen
(1) Banka lahko imenuje eno ali več primernih ECAI, katerih bonitetne ocene uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju.
(2) Banka ne sme za svoje pozicije v nekaterih tranšah uporabljati bonitetnih ocen ene imenovane ECAI, za pozicije v drugih tranšah v okviru istega listinjenja pa bonitetnih ocen druge imenovane ECAI.
(3) Kadar ima pozicija dve bonitetni oceni imenovanih ECAI, mora banka uporabiti manj ugodno bonitetno oceno.
(4) Kadar ima pozicija v listinjenju več kot dve bonitetni oceni imenovanih ECAI, mora banka uporabiti dve najugodnejši bonitetni oceni. Če sta dve najugodnejši bonitetni oceni različni, banka uporabi manj ugodno bonitetno oceno.
(5) Če je kreditno zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje iz 2. poglavja sklepa o kreditnih zavarovanjih, zagotovljeno neposredno SSPE in se istočasno odraža v bonitetni oceni imenovane ECAI za pozicijo v listinjenju, banka uporabi utež tveganja, povezano s to bonitetno oceno. Če kreditno zavarovanje ne izpolnjuje zahtev iz 2. poglavja sklepa o kreditnih zavarovanjih, se bonitetna ocena ne prizna. Če se kreditno zavarovanje ne zagotovi SSPE, temveč neposredno poziciji v listinjenju, se taka bonitetna ocena ne prizna.
(6) Uporaba bonitetnih ocen imenovane ECAI za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju mora biti dosledna in ne sme biti selektivna.
4. IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE IN TVEGANJEM PRILAGOJENIH ZNESKOV IZPOSTAVLJENOSTI ZA POZICIJE V LISTINJENJU
4.1. Splošno
12. člen
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pozicij v listinjenju znaša 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.
13. člen
(1) Če banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti uporablja standardiziran pristop, tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicije v listinjenju izračunava skladno z določili oddelka 4.2., sicer pa skladno z določili oddelka 4.3. tega sklepa.
(2) Če se izpostavljenost nanaša na različne tranše, se izpostavljenost do vsake tranše obravnava kot posamezna pozicija v listinjenju. Dajalci kreditnega zavarovanja za pozicije v listinjenju se obravnavajo kot imetniki pozicij v listinjenju. Pozicije v listinjenju vključujejo tudi izpostavljenosti, ki nastanejo na osnovi obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov.
(3) Če je pozicija v listinjenju zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem, se lahko utež tveganja za to pozicijo prilagodi v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, v povezavi s tem sklepom.
(4) Ob upoštevanju določil prvega odstavka in točke (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu se mora tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju vključiti v skupne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti banke za namen točke b) 5. člena istega sklepa.
14. člen
(1) Pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju je:
(a) vrednost bilančne pozicije enaka njeni knjigovodski vrednosti, če banka uporablja za izračun standardizirani pristop;
(b) vrednost bilančne pozicije enaka njeni knjigovodski vrednosti, povečani za oblikovane oslabitve, če banka uporablja za izračun pristop IRB; in
(c) vrednost zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijskim količnikom. Konverzijski količnik znaša 100%, razen, če ni s tem sklepom drugače določeno.
(2) Vrednost pozicije v listinjenju, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta, navedenega v Prilogi I Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 85/10, v nadaljevanju sklep o tržnih tveganjih), se določi v skladu z oddelkom 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Če je pozicija v listinjenju zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem, se vrednost te pozicije prilagodi v skladu z zahtevami sklepa o kreditnih zavarovanjih, upoštevaje zahteve iz tega sklepa.
(4) Če ima banka dve ali več prekrivajočih se pozicij v listinjenju, mora v obsegu prekrivanja v svoj izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vključiti zgolj pozicijo ali del pozicije, ki prispeva k višjim tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti. Za namen tega odstavka "prekrivanje" pomeni, da pozicije v celoti ali delno predstavljajo izpostavljenost do istega tveganja, tako kot da v obsegu prekrivanja obstaja ena sama izpostavljenost.
4.2. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju po standardiziranem pristopu
15. člen
(1) Ob upoštevanju 16. člena tega sklepa se ocenjenim pozicijam v listinjenju dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 1 in 2.
Tabela 1: Pozicije v listinjenju brez kratkoročnih bonitetnih ocen
+------------------+----+----+---+----+------+
| Stopnja kreditne | 1  | 2  | 3 |  4 | Več  |
|     kvalitete    |    |    |   |    |kot 4 |
+------------------+----+----+---+----+------+
| Utež tveganja v %| 20 | 50 |100| 350| 1250 |
+------------------+----+----+---+----+------+
Tabela 2: Pozicije v listinjenju s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
+----------------------+----+---+----+------+
|   Stopnja kreditne   | 1  | 2 |  3 | Več  |
|      kvalitete       |    |   |    |kot 3 |
+----------------------+----+---+----+------+
|  Utež tveganja v %   | 20 |50 | 100| 1250 |
+----------------------+----+---+----+------+
(2) Banka neocenjenim pozicijam v listinjenju dodeli utež tveganja 1250%, razen če ni s tem sklepom drugače določeno.
4.2.1. Banka v vlogi originatorja ali sponzorja
16. člen
Banka v vlogi originatorja ali sponzorja lahko upošteva tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicije v listinjenju največ v višini tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki bi jih izračunala za listinjene izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene. Pri tem se za vse zapadle postavke iz 27. in 28. člena sklepa o standardiziranem pristopu ter regulatorno zelo tvegane postavke iz 29. člena sklepa o standardiziranem pristopu uporabi utež tveganja 150%.
4.2.2. Obravnava neocenjenih pozicij
17. člen
(1) Banka, ki ima neocenjene pozicije v listinjenju, lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za te pozicije ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, vendar le pod pogojem, da je sestava skupine izpostavljenosti v listinjenju vseskozi znana.
(2) Banka lahko uporabi tehtano povprečje uteži tveganja, katere bi za listinjene izpostavljenosti po sklepu o standardiziranem pristopu uporabila banka, ki je imetnik izpostavljenosti, pomnoženo z razmerjem koncentracije. Razmerje koncentracije je enako vsoti nominalnih zneskov vseh tranš, deljeni z vsoto nominalnih zneskov tranš, podrejenih ali enakovrednih tranši, v kateri je pozicija, vključno s to tranšo. Tako izračunana utež tveganja ne sme biti višja od 1250% ali nižja od katere koli uteži tveganja, ki se uporablja za ocenjeno nadrejeno tranšo. Če banka ne more določiti uteži tveganja za listinjene izpostavljenosti v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, mora uporabiti za pozicijo v listinjenju utež tveganja v višini 1250%.
4.2.3. Obravnava neocenjenih pozicij v listinjenju v tranši druge izgube ali boljši tranši v programu ABCP
18. člen
(1) Če banka lahko ravna v skladu z 19. in 20. členom tega sklepa, lahko za pozicije v listinjenju, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka tega člena, uporabi utež tveganja, ki je večja izmed dveh:
(a) 100%; ali
(b) najvišja med utežmi tveganja, ki bi jo za katero koli od listinjenih izpostavljenosti, v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, uporabila banka, če te ne bi bile listinjene.
(2) Banka lahko ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, če je pozicija v listinjenju:
(a) v tranši druge izgube ali boljši tranši, pri čemer mora tranša prve izgube zagotavljati pomembno kreditno izboljšavo tranši druge izgube;
(b) takšne kvalitete, ki je enakovredna naložbenemu razredu ali boljša;
(c) v lasti banke, ki ni imetnik pozicije v tranši prve izgube v istem listinjenju.
4.2.4. Obravnava neocenjenih okvirnih likvidnostnih kreditov
4.2.4.1. Primerni okvirni likvidnostni krediti
19. člen
(1) Za namen določitve vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki okvirnega likvidnostnega kredita mora pozicija v listinjenju izpolnjevati naslednje pogoje, da se lahko šteje za primeren okvirni likvidnostni kredit:
(a) dokumentacija o okvirnem likvidnostnem kreditu mora jasno določati in opredeljevati okoliščine, pod katerimi se lahko črpa okvirni likvidnostni kredit;
(b) okvirnega likvidnostnega kredita ni mogoče črpati za kritje izgub, ki so v času črpanja že obstajale;
(c) okvirni likvidnostni kredit se uporablja izključno za pokrivanje občasnih razlik med prilivi in odlivi v listinjenju in ne sme biti trajen ali reden vir financiranja listinjenja;
(d) odplačilo črpanih zneskov iz okvirnega likvidnostnega kredita ne sme biti podrejeno terjatvam investitorjev, razen terjatvam izhajajočih iz obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, provizij ali podobnih drugih plačil, niti ne sme priti do odloga plačila ali odpusta;
(e) okvirnega likvidnostnega kredita ni mogoče črpati potem, ko so bile uporabljene vse kreditne izboljšave, ki bi sicer učinkovale v korist okvirnega likvidnostnega kredita;
(f) pogodba o okvirnem likvidnostnem kreditu mora vsebovati določbo:
– ki sproži samodejno zmanjšanje zneska, ki je lahko črpan, za znesek neplačil na podlagi listinjenih izpostavljenosti; ali
– ki sproži prekinitev pogodbe o okvirnem likvidnostnem kreditu, če povprečna kvaliteta skupine izpostavljenosti, ki je sestavljena iz ocenjenih instrumentov, pade pod naložbeni razred.
(2) Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, lahko banka za določitev vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki primernega okvirnega likvidnostnega kredita uporabi konverzijski količnik v višini 50% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita.
(3) Banka mora za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za neocenjene pozicije v listinjenju v obliki primernega okvirnega likvidnostnega kredita uporabiti najvišjo utež tveganja, ki bi bila v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu dodeljena katerikoli izmed listinjenih izpostavljenosti, če te ne bi bile listinjene.
4.2.4.2. Konverzijski količnik za primerne likvidnostne kredite kot predujme
20. člen
Banka lahko uporabi konverzijski količnik 0% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita pri določitvi vrednosti izpostavljenosti tistega okvirnega likvidnostnega kredita:
(a) ki je brezpogojno preklicen,
(b) pri katerem so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 19. člena tega sklepa,
(c) je odplačilo črpanih zneskov iz okvirnega likvidnostnega kredita nadrejeno katerim koli drugim terjatvam iz denarnih tokov, izhajajočih iz listinjenih izpostavljenosti.
4.2.5. Upoštevanje kreditnih zavarovanj pri pozicijah v listinjenju
21. člen
Če banka za pozicijo v listinjenju pridobi kreditno zavarovanje, lahko izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti prilagodi v skladu s 3. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
4.2.6. Zmanjšanje tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
22. člen
(1) Banka lahko v skladu s prvim odstavkom 30. člena sklepa o kapitalu vrednost pozicije v listinjenju, ki ji je dodelila utež tveganja 1250%, odšteje od kapitala, namesto, da take pozicije vključi v izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti. Če so pozicije v listinjenju zavarovane s primernim stvarnim kreditnim zavarovanjem, se od kapitala odšteje vrednost pozicij, ki je prilagojena v skladu s 3. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
(2) Če banka ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, se za namen 16. člena tega sklepa 12,5-kratnik odštetega zneska iz prvega odstavka tega člena odšteje od zneska, ki je v 16. členu določen kot največji tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti.
4.3. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju po pristopu IRB
4.3.1. Vrstni red metod za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju
23. člen
(1) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za ocenjene pozicije v listinjenju ali pozicije v listinjenju, pri katerih se lahko uporabi povzeta bonitetna ocena, ki je opredeljena v 25. členu tega sklepa, uporabiti metodo bonitetnih ocen iz pododdelka 4.3.3. tega sklepa.
(2) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za neocenjene pozicije v programu ABCP, katerim se povzeta bonitetna ocena ne more dodeliti, uporabiti metodo notranjega ocenjevanja iz 4.3.5. pododdelka tega sklepa, če Banki Slovenije dokaže, da so izpolnjeni pogoji iz 29. člena tega sklepa. Če banka izpolnjevanja pogojev iz 29. člena tega sklepa ne dokaže ustrezno ali gre za neocenjene pozicije, ki niso iz programa ABCP, uporabi metodo nadzorniške formule iz pododdelka 4.3.4. tega sklepa.
(3) Banka, ki ni v vlogi originatorja ali sponzorja, lahko za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporabi metodo nadzorniške formule le, če Banki Slovenije dokaže, da razpolaga s potrebnim znanjem in razumevanjem, ki zagotavlja ustrezno uporabo te metode.
(4) Za pozicije v listinjenju, ki so neocenjene in pri katerih se ne more uporabiti povzeta bonitetna ocena, se uporabi utež tveganja 1250% v primeru:
(a) da banka v vlogi originatorja ali sponzorja ne more izračunati Kirb in Banki Slovenije ne dokaže izpolnjevanja pogojev za uporabo metode notranjega ocenjevanja za pozicije v programu ABCP iz 29. člena tega sklepa;
(b) da banka, ki ni v vlogi originatorja ali sponzorja, Banki Slovenije ne dokaže izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena ali izpolnjevanja pogojev za uporabo metode notranjega ocenjevanja za pozicije v programu ABCP iz 29. člena tega sklepa.
4.3.2. Maksimalni tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju
24. člen
Banka v vlogi originatorja ali sponzorja ali druga banka, ki izračunava Kirb, lahko upošteva kot najvišje tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicije v listinjenju tiste zneske, ki dajo kapitalsko zahtevo enako vsoti:
(a) 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunanih kot če izpostavljenosti ne bi bile listinjene in bi bile v bilanci stanja te banke; in
(b) zneskov pričakovanih izgub pri teh izpostavljenostih.
4.3.2.1. Uporaba povzetih bonitetnih ocen
25. člen
Banka mora neocenjeni poziciji v listinjenju dodeliti bonitetno oceno tiste ocenjene pozicije (v nadaljevanju referenčne pozicije), ki je najbolj nadrejena vendar hkrati podrejena zadevni neocenjeni poziciji v listinjenju (v nadaljevanju povzeto bonitetno oceno), pri čemer morata biti izpolnjeni še naslednji minimalni zahtevi:
(a) zapadlost referenčnih pozicij mora biti enaka ali daljša od zapadlosti zadevne neocenjene pozicije;
(b) vse povzete bonitetne ocene se morajo redno posodabljati, tako da odražajo vse morebitne spremembe bonitetne ocene referenčnih pozicij.
4.3.3. Metoda bonitetnih ocen
26. člen
(1) Če banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za ocenjene pozicije v listinjenju uporablja metodo bonitetnih ocen, izpostavljenostim dodeli utež tveganja v skladu tabelama 3 in 4. Ustrezna utež tveganja se pomnoži z 1,06.
Tabela 3: Pozicije v listinjenju brez kratkoročnih bonitetnih ocen
+-------------+----------------------------+
|   Stopnja   |     Utež tveganja v %      |
|   kreditne  |                            |
|  kvalitete  |                            |
+-------------+---------+--------+---------+
|             |    A    |    B   |    C    |
+-------------+---------+--------+---------+
|1            |    7    |   12   |    20   |
+-------------+---------+--------+---------+
|2            |    8    |   15   |    25   |
+-------------+---------+--------+---------+
|3            |    10   |   18   |    35   |
+-------------+---------+--------+---------+
|4            |    12   |   20   |    35   |
+-------------+---------+--------+---------+
|5            |    20   |   35   |    35   |
+-------------+---------+--------+---------+
|6            |    35   |   50   |    50   |
+-------------+---------+--------+---------+
|7            |    60   |   75   |    75   |
+-------------+---------+--------+---------+
|8            |   100   |   100  |   100   |
+-------------+---------+--------+---------+
|9            |   250   |   250  |   250   |
+-------------+---------+--------+---------+
|10           |   425   |   425  |   425   |
+-------------+---------+--------+---------+
|11           |   650   |   650  |   650   |
+-------------+---------+--------+---------+
|Več kot 11   |   1250  |  1250  |   1250  |
+-------------+---------+--------+---------+
Tabela 4: Pozicije v listinjenju s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
+-------------+----------------------------+
|   Stopnja   |     Utež tveganja v %      |
|   kreditne  |                            |
|  kvalitete  |                            |
+-------------+---------+--------+---------+
|             |    A    |    B   |    C    |
+-------------+---------+--------+---------+
|1            |    7    |   12   |    20   |
+-------------+---------+--------+---------+
|2            |    12   |   20   |    35   |
+-------------+---------+--------+---------+
|3            |    60   |   75   |    75   |
+-------------+---------+--------+---------+
|Več kot 3    |   1250  |  1250  |   1250  |
+-------------+---------+--------+---------+
(2) Ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena se uteži tveganja iz stolpca A tabele 3 in 4 lahko uporabijo le za pozicije v listinjenju v najbolj nadrejeni tranši. Pri določitvi najbolj nadrejene tranše ni treba upoštevati zneskov, ki so nastali na osnovi obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, provizij ali podobnih drugih plačil.
(3) Uteži tveganja iz stolpca C tabele 3 in 4 se uporabijo za pozicijo v listinjenju, kjer je efektivno število listinjenih izpostavljenosti manjše od šest. Pri izračunu efektivnega števila listinjenih izpostavljenosti se morajo vse izpostavljenosti do istega dolžnika obravnavati kot ena izpostavljenost. Efektivno število listinjenih izpostavljenosti se izračuna na naslednji način:
kjer EADi predstavlja vsoto vrednosti vseh izpostavljenosti do i-tega dolžnika. V primeru relistinjenja mora banka upoštevati število izpostavljenosti v listinjenju v skupini izpostavljenosti, ne pa tudi števila osnovnih izpostavljenosti v prvotnih skupinah izpostavljenosti iz katerih izhajajo izpostavljenosti v listinjenju, ki so predmet relistinjenja. Če je na razpolago podatek o deležu portfelja, ki predstavlja največjo listinjeno izpostavljenost – C1, lahko banka izračuna N kot 1/C1.
(4) Uteži tveganja iz stolpca B tabele 3 in 4 se uporabijo za vse preostale pozicije v listinjenju, ki niso zajete v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(5) Banka lahko v skladu s 33. do 35. členom tega sklepa pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju upošteva kreditno zavarovanje.
4.3.4. Metoda nadzorniške formule
27. člen
(1) Če banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporablja metodo nadzorniške formule, mora, ob upoštevanju 32. člena tega sklepa, za pozicijo v listinjenju uporabiti večjo izmed dveh uteži:
(a) 7%; ali
(b) utež tveganja iz drugega odstavka tega člena.
(2) Ob upoštevanju 32. člena tega sklepa je utež tveganja enaka:
12,5 x (S[L+T] – S[L]) / T
V zgoraj navedenih formulah se Beta [x; a, b] nanaša na kumulativno beta distribucijo s parametroma a in b, ovrednotenima pri vrednosti x.
T je velikost tranše, v kateri je pozicija, in se izračuna kot razmerje med nominalnim zneskom tranše in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja. Za namen izračuna T je vrednost izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, pri katerem nadomestitveni stroški niso pozitivna vrednost, enaka potencialni bodoči kreditni izpostavljenosti, izračunani v skladu z oddelkom 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Kirbr je razmerje med Kirb in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja (na primer, če je Kirbr enak 15%, se v formuli uporabi 0,15).
L je stopnja kreditne izboljšave in se izračuna kot razmerje med nominalnim zneskom vseh tranš, ki so podrejene tranši, v kateri je pozicija v listinjenju, in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja. Kapitalizirani bodoči prihodki se ne smejo vključiti v izračun L. Za namen izračuna L se zneski, ki jih nasprotne stranke dolgujejo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih in ki predstavljajo tranše, podrejene zadevni tranši, lahko izračunajo po nadomestitvenih stroških (brez potencialnih bodočih kreditnih izpostavljenosti).
N je efektivno število izpostavljenosti, izračunano v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega sklepa.
ELGD, z izpostavljenostjo tehtano povprečje izgube ob neplačilu, se izračuna:
kjer LGDi predstavlja povprečni LGD, povezan z vsemi izpostavljenostmi do i-tega dolžnika, pri čemer se LGD izračuna v skladu s sklepom o pristopu IRB. V primeru relistinjenja je za listinjene pozicije LGD 100%. Če se kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev obravnavata znotraj listinjenja skupaj (npr. za kritje izgub iz obeh navedenih tveganj je na razpolago skupna rezerva ali skupno presežno zavarovanje), se LGD, ki se upošteva, izračuna kot tehtano povprečje LGD za kreditno tveganje in 75% LGD za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev. Uteži morajo biti ločene za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev.
4.3.4.1. Možne poenostavitve vhodnih podatkov
28. člen
(1) Če vrednost največje listinjene izpostavljenosti C(1) ni večja od 3% celotne vsote vrednosti listinjenih izpostavljenosti, potem lahko banka pri uporabi metode nadzorniške formule določi, da je LGD 50%, N pa enak bodisi:
(a)
ali
(b) N=1/ C(1,)
kjer je C(m) razmerje med vsoto vrednosti največjih m listinjenih izpostavljenosti in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja. Banka lahko sama določi katere izpostavljenosti šteje med največje m izpostavljenosti.
(2) Pri listinjenju iz naslova bančništva na drobno lahko banka, ki uporablja metodo nadzorniške formule, upošteva v višini 0 spremenljivki h in v.
(3) Banka lahko v skladu s 33., 34., 36. in 37. členom tega sklepa pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju upošteva kreditno zavarovanje.
4.3.5. Metoda notranjega ocenjevanja za pozicije v programu ABCP
29. člen
(1) Banka lahko za neocenjene pozicije v programu ABCP uporabi izvedeno bonitetno oceno iz tretjega odstavka tega člena, če Banki Slovenije dokaže, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) pozicije v komercialnem zapisu, izdanem v okviru programa ABCP, so ocenjene;
(b) notranja metodologija ocenjevanja kreditne kvalitete pozicije v programu ABCP je skladna z javno dostopno metodologijo ocenjevanja ene ali več primernih ECAI za ocenjevanje vrednostnih papirjev, ki so kriti s listinjenimi izpostavljenostmi. Za primerne ECAI se štejejo tiste, ki so izdelale oceno za komercialni zapis, izdan v programu ABCP;
(c) kvantitativni dejavniki, kot so dejavniki izjemnih situacij, ki se uporabljajo pri oceni pozicije, morajo biti vsaj toliko konzervativni kot tisti, ki se uporabljajo v okviru ustrezne metodologije ocenjevanja primernih ECAI;
(d) pri razvoju metodologije notranjega ocenjevanja mora banka upoštevati ustrezne javno objavljene metodologije primernih ECAI in to ustrezno dokumentirati. Metodologijo mora redno posodabljati, tako kot je določeno v točki (h) tega odstavka;
(e) metodologija za notranje ocenjevanje mora vsebovati bonitetne razrede. Razredi bonitetnih ocen morajo biti skladni z bonitetnimi ocenami primernih ECAI, kar mora biti dokumentirano;
(f) metodologija notranjega ocenjevanja se mora uporabljati v sistemu upravljanja s tveganji, vključno s procesi odločanja, zagotavljanja upravljavskih informacij in razporejanja kapitala;
(g) proces notranjega ocenjevanja in kvaliteta bonitetnih ocen za izpostavljenosti v programu ABCP morata biti predmet rednega neodvisnega pregleda, ki ga izvaja služba notranje revizije ali zunanjerevizijska družba ali ECAI ali druga neodvisna služba banke. Če navedeno funkcijo opravlja služba notranje revizije ali druga neodvisna služba banke, ta ne sme imeti odnosov s strankami, povezanimi s programom ABCP;
(h) banka mora redno spremljati kvaliteto svojih notranjih bonitetnih ocen z namenom ovrednotenja metodologije notranjega ocenjevanja, ki jo mora redno prilagajati glede na spremembo kvalitete izpostavljenosti;
(i) program ABCP vključuje standarde v obliki kreditnih in investicijskih smernic. Pri odločanju o nakupu izpostavljenosti mora upravitelj programa ABCP upoštevati vrsto izpostavljenosti, vrsto in vrednost izpostavljenosti iz naslova zagotovitve okvirnih likvidnostnih kreditov in kreditnih izboljšav, porazdelitve izgub ter pravno in ekonomsko izločitev prenesenih izpostavljenosti od prodajalca. Opraviti mora analizo kreditne tveganosti prodajalca izpostavljenosti, ki vključuje analizo pretekle in pričakovane bodoče finančne uspešnosti, trenutni tržni položaj, pričakovano bodočo konkurenčnost, stopnjo finančnega vzvoda, denarni tok, pokritost obresti in bonitetno oceno dolga. Poleg tega mora opraviti pregled prodajalčevih standardov za izdajo komercialnih zapisov, sposobnosti servisiranja in procesov izterjave;
(j) standardi programa ABCP morajo vsebovati minimalna merila primernosti izpostavljenosti, predvsem pa:
– izključevati nakup izpostavljenosti, ki so zapadle ali neplačane;
– omejevati presežno koncentracijo do posameznega dolžnika ali do geografskega območja;
– omejevati ročnost izpostavljenosti, ki se kupujejo;
(k) program ABCP mora vsebovati politike in procese izterjave, ki upoštevajo operativno sposobnost in kreditno kvaliteto serviserja. Program ABCP mora z različnimi metodami zmanjševati tveganje za prodajalca/serviserja;
(l) skupna ocena izgube skupine izpostavljenosti, ki je predmet nakupa v okviru programa ABCP, mora upoštevati vsa možna tveganja, kot sta kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev. Če je obseg kreditne izboljšave, ki jo zagotovi prodajalec, zasnovan samo na izgubah iz kreditnega tveganja, se mora vzpostaviti ločena rezerva za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, če je slednje pomembno za določeno skupino izpostavljenosti. Poleg tega se mora v okviru programa ABCP pri določanju obsega zahtevane stopnje kreditne izboljšave upoštevati obdobje opazovanja podatkov vsaj dveh zadnjih let, pri čemer morajo biti med podatke vključene izgube, neredna plačila, zmanjšanje vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in stopnja obračanja denarnih terjatev in
(m) program ABCP mora v procesu nakupa izpostavljenosti vsebovati posebne pokazatelje za namen zmanjšanja tveganja morebitnega poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti.
(2) Ne glede na točko b) prvega odstavka tega člena banka ni dolžna zagotavljati skladnosti metodologije notranjega ocenjevanja z ustrezno javno objavljeno metodologijo primernih ECAI, če gre za posebne oblike listinjenja, za katere še ne obstaja javno dostopna metodologija ocenjevanja ECAI.
(3) Banka mora razvrstiti neocenjeno pozicijo v enega od bonitetnih razredov. Za neocenjeno pozicijo se uporabi izvedena bonitetna ocena, to je tista, ki je enaka bonitetni oceni primerne ECAI za zadevni bonitetni razred. Če je ta izvedena bonitetna ocena ob začetku listinjenja enaka naložbenemu razredu ali boljša, se šteje za enakovredno bonitetni oceni primerne ECAI za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.
4.3.6. Okvirni likvidnostni krediti
30. člen
Določbe tega pododdelka se uporabljajo za določanje vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki določenih vrst okvirnih likvidnostnih kreditov.
4.3.6.1. Konverzijski količnik za primerne okvirne likvidnostne kredite kot predujme
31. člen
Banka lahko uporabi konverzijski količnik 0% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita pri določitvi vrednosti izpostavljenosti tistega okvirnega likvidnostnega kredita, ki izpolnjuje pogoje, določene v 20. členu tega sklepa.
4.3.6.2. Izjemna obravnava okvirnih likvidnostnih kreditov, kadar ni mogoče izračunati Kirb
32. člen
(1) Če banka Banki Slovenije dokaže, da izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene, za banko ni smiseln, lahko začasno uporablja metodo iz drugega odstavka tega člena za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za neocenjeno pozicijo v listinjenju v obliki okvirnega likvidnostnega kredita, ki izpolnjuje pogoje za primeren okvirni likvidnostni kredit, določene v 19. členu tega sklepa.
(2) Banka lahko največjo utež tveganja, ki bi jo v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu uporabila za katero koli od listinjenih izpostavljenosti, če slednje ne bi bile listinjene, uporabi za pozicijo v listinjenju v obliki okvirnega likvidnostnega kredita. Banka lahko pri izračunu vrednosti izpostavljenosti pri okvirnih likvidnostnih kreditih z originalno zapadlostjo eno leto ali manj, na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita uporabi konverzijski količnik 50%. V vseh drugih primerih mora uporabiti konverzijski količnik 100%.
4.3.7. Upoštevanje kreditnih zavarovanj pri pozicijah v listinjenju
4.3.7.1. Stvarno kreditno zavarovanje
33. člen
Če banka za pozicijo v listinjenju pridobi stvarno kreditno zavarovanje, ga lahko upošteva v obsegu, ki je določen pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti po standardiziranem pristopu v oddelku 2.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih, če slednje izpolnjuje minimalne zahteve iz istega oddelka navedenega sklepa.
4.3.7.2. Osebno kreditno zavarovanje
34. člen
Banka lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju upošteva kot primerne dajalce osebnih kreditnih zavarovanj tiste, ki so opredeljeni v pododdelku 2.2.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih, in kot osebna kreditna zavarovanja tista, ki ustrezajo določbam oddelka 2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
4.3.7.3. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju z upoštevanjem kreditnih zavarovanj
4.3.7.3.1. Metoda bonitetnih ocen
35. člen
Če banka pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporablja metodo bonitetnih ocen, lahko vrednost izpostavljenosti in/ali tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, za katero pridobi kreditno zavarovanje, izračuna v skladu s 3. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih, v delu, ki se nanaša na standardizirani pristop.
4.3.7.3.2. Metoda nadzorniške formule – polno zavarovanje
36. člen
(1) Če banka pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporablja metodo nadzorniške formule, mora določiti efektivno utež tveganja pozicije, in sicer tako, da tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti pozicije deli z vrednostjo izpostavljenosti pozicije in rezultat pomnoži s 100.
(2) Pri stvarnem kreditnem zavarovanju banka tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti pozicije v listinjenju izračuna tako, da polno prilagojeno vrednost izpostavljenosti te pozicije E* pomnoži z efektivno utežjo tveganja iz prvega odstavka tega člena. E* se izračuna v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, pri čemer je E znesek pozicije v listinjenju.
(3) Pri osebnem kreditnem zavarovanju banka tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti pozicije v listinjenju izračuna tako, da vrednost osebnega kreditnega zavarovanja G(A) pomnoži z utežjo tveganja dajalca zavarovanja, rezultat pa prišteje znesku, ki je enak razliki med vrednostjo pozicije v listinjenju in G(A), pomnoženi z efektivno utežjo tveganja iz prvega odstavka tega člena. Banka kot G(A) upošteva vrednost osebnega kreditnega zavarovanja, ki je prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, kot je določeno v oddelku 3.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
4.3.7.3.3. Metoda nadzorniške formule – delno zavarovanje
37. člen
(1) Banka lahko ravna v skladu s 36. členom tega sklepa, če se kreditno zavarovanje nanaša na tranšo prve izgube ali če je namenjeno sorazmernemu pokrivanju izgub iz pozicije v listinjenju.
(2) V vseh drugih primerih banka pozicijo v listinjenju obravnava kot dve ali več pozicij, pri čemer je pozicija brez zavarovanja pozicija z nižjo kreditno kvaliteto. Banka tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za to pozicijo izračuna v skladu s pododdelkom 4.3.4. tega sklepa, pri čemer upošteva naslednje prilagoditve:
(a) pri stvarnem kreditnem zavarovanju se T spremeni v e*;
(b) pri osebnem kreditnem zavarovanju se T spremeni v T – g.
(3) Simboli iz drugega odstavka tega člena pomenijo:
T kot je opredeljen v drugem odstavku 27. člena tega sklepa,
e* je razmerje med E* in skupnim hipotetičnim zneskom skupine izpostavljenosti,
E* je polno prilagojena vrednost izpostavljenosti pozicije v listinjenju, ki se izračuna v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, pri čemer je E znesek pozicije v listinjenju,
g je razmerje med nominalnim zneskom osebnega kreditnega zavarovanja, prilagojenim za valutno neusklajenost ali neusklajenost zapadlosti v skladu z oddelkom 3.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih, in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja.
Pri osebnem kreditnem zavarovanju se utež dajalca zavarovanja dodeli tistemu deležu pozicije, ki ni zajet v prilagojenem T, ki je opredeljen v drugem odstavku tega člena.
4.3.8. Zmanjšanje tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
38. člen
(1) Banka lahko tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju z utežjo tveganja 1250% zmanjša za 12,5-kratnik zneska oslabitev in rezervacij, ki jih je oblikovala za listinjene izpostavljenosti. Banka mora oblikovane oslabitve in rezervacije iz prejšnjega stavka izključiti iz izračuna v zvezi z zneski pričakovanih izgub iz četrtega odstavka 15. člena sklepa o pristopu IRB.
(2) Banka lahko tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju zmanjša za 12,5-kratnik zneska oslabitev in rezervacij, ki jih je oblikovala za te pozicije.
(3) Banka lahko v skladu s prvim odstavkom 30. člena sklepa o kapitalu vrednost pozicije v listinjenju, ki ji pripada utež tveganja 1250%, odšteje od kapitala, namesto da tako pozicijo vključi v izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.
(4) Za namen tretjega odstavka tega člena:
(a) se lahko vrednost izpostavljenosti pozicije v listinjenju določi na podlagi tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ob upoštevanju zmanjšanj iz prvega in drugega odstavka tega člena;
(b) izračun vrednosti izpostavljenosti pozicije v listinjenju lahko odraža stvarno kreditno zavarovanje na način, kot je določeno v pododdelku 4.3.7. tega sklepa;
(c) če banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporablja metodo nadzorniške formule in je pri tem L < ali enak Kirbr in [L+T] > Kirbr, lahko pozicijo v listinjenju obravnava kot dve poziciji, pri čemer je za nadrejeno pozicijo L enak Kirbr.
(5) Če banka ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena, mora 12,5-kratnik odštetega zneska iz navedenega odstavka odšteti od maksimalnega tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za pozicije v listinjenju, ki ga banka izračuna v skladu s 24. členom tega sklepa.
5. DODATNE KAPITALSKE ZAHTEVE ZA LISTINJENJE OBNAVLJAJOČIH SE IZPOSTAVLJENOSTI Z MOŽNOSTJO PREDČASNEGA ODPLAČILA
5.1. Splošno
39. člen
(1) Če banka v vlogi originatorja listini obnavljajoče se izpostavljenosti, ki se lahko predčasno odplačajo, mora zaradi možnosti povečanja kreditnega tveganja iz naslova predčasnega odplačila izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s tem poglavjem.
(2) Banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za vsoto udeležbe originatorja in udeležbe investitorjev.
(3) Pri listinjenjih, ki zajemajo obnavljajoče in neobnavljajoče se izpostavljenosti, banka v vlogi originatorja izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti v skladu s tem poglavjem za tisti del skupine izpostavljenosti, ki vsebuje obnavljajoče se izpostavljenosti.
5.2. Posebnosti obravnave listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila po standardiziranem pristopu
40. člen
(1) Udeležba originatorja je vrednost izpostavljenosti tistega hipotetičnega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, katerega delež v razmerju do zneska celotne skupine izpostavljenosti določa delež denarnih tokov iz glavnice in obresti ter drugih povezanih zneskov, ki niso razpoložljivi za izplačila imetnikom pozicij v listinjenju. Udeležba originatorja ne sme biti podrejena udeležbi investitorjev.
(2) Udeležba investitorjev je vrednost izpostavljenosti preostalega hipotetičnega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, ki ni zajet v udeležbi originatorja.
(3) Izpostavljenost banke v vlogi originatorja iz njenih pravic v zvezi z udeležbo originatorja se ne upošteva kot pozicija v listinjenju, ampak kot sorazmerna (pro-rata) izpostavljenost do listinjenih izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene.
5.3. Posebnosti obravnave listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila po pristopu IRB
41. člen
(1) Udeležba originatorja se izračuna kot vsota:
(a) vrednosti izpostavljenosti tistega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, katerega delež v razmerju do zneska celotne skupine izpostavljenosti določa delež denarnih tokov iz glavnice in zbranih obresti ter drugih povezanih zneskov, ki niso razpoložljivi za izplačila imetnikom pozicij v listinjenju; in
(b) vrednosti izpostavljenosti tistega dela nečrpanih zneskov kreditnih linij, katerih delež v razmerju do celotne vrednosti takih nečrpanih zneskov je enak deležu vrednosti izpostavljenosti iz točke (a) do celotne vrednosti črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti.
(2) Udeležba originatorja ne sme biti podrejena udeležbi investitorjev.
(3) Udeležba investitorjev je vsota vrednosti izpostavljenosti tistega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, ki ni zajet v točki a) prvega odstavka tega člena, in vrednosti izpostavljenosti tistega dela nečrpanih zneskov kreditnih linij, ki ni zajet v točki (b) prvega odstavka tega člena.
(4) Izpostavljenost banke v vlogi originatorja iz njenih pravic v zvezi z delom udeležbe originatorja iz točke (a) prvega odstavka tega člena se ne upošteva kot pozicija v listinjenju, ampak kot sorazmerna (pro-rata) izpostavljenost do listinjenih izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene, v vrednosti iz navedene točke. Upošteva se, da ima banka v vlogi originatorja sorazmerno (pro-rata) izpostavljenost do nečrpanih zneskov kreditnih linij v vrednosti iz točke (b) prvega odstavka tega člena.
5.4. Izjeme pri obravnavi listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila
42. člen
Iz izračuna kapitalske zahteve za listinjenje obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila so izvzeti originatorji v takih listinjenjih, pri katerih:
(a) investitorji ostanejo polno izpostavljeni do vseh bodočih črpanj kreditojemalcev, tako da se niti v primeru dogodka predčasnega odplačila tveganje iz osnovne izpostavljenosti ne prenese nazaj na banko v vlogi originatorja, in
(b) predčasno odplačilo sprožijo izključno dogodki, ki niso povezani z donosnostjo listinjenih izpostavljenosti ali poslovanjem banke v vlogi originatorja, kot so spremembe v davčni ali drugi zakonodaji.
5.4.1. Maksimalni tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila
43. člen
(1) Skupna vsota tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v udeležbi investitorjev in tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju iz prvega odstavka 39. člena tega sklepa, ki jo izračuna banka v vlogi originatorja, ne sme presegati večje izmed dveh:
(a) tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v udeležbi investitorjev in
(b) tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, ki bi jih izračunala banka v vlogi originatorja v primeru, da te ne bi bile listinjene v znesku, ki je enak udeležbi investitorjev.
(2) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov, ki se v skladu s tretjim odstavkom 15. člena sklepa o kapitalu ne upoštevajo v okviru postavke rezerv in zadržanega dobička ali izgube, se izvzamejo iz izračuna maksimalnega zneska, določenega v prvem odstavku tega člena.
5.5. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za listinjenje obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila
44. člen
(1) Banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila tako, da znesek udeležbe investitorjev pomnoži z zmnožkom ustreznega konverzijskega količnika, kot je določeno v petem, šestem in sedmem odstavku tega člena, in tehtanim povprečjem uteži tveganja, ki bi jih banka dodelila listinjenim izpostavljenostim, če te ne bi bile listinjene.
(2) Pogodbeno določeno predčasno odplačilo se šteje kot kontrolirano, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) banka v vlogi originatorja ima ustrezen načrt upravljanja kapitala zaradi zagotavljanja zadostnega obsega kapitala in likvidnostni načrt zaradi zagotavljanja likvidnosti v primeru predčasnega odplačila;
(b) skozi celotno trajanje posla se izvaja sorazmerna (pro-rata) delitev med udeležbo originatorja in udeležbo investitorjev za plačila obresti in glavnice, stroškov, izgub in izterjanih zneskov na podlagi stanja neodplačanih denarnih terjatev na enega ali več referenčnih datumov v posameznem mesecu;
(c) obdobje odplačila je dovolj dolgo, kar pomeni, da je ob nastopu predčasnega odplačila vsaj 90% celotnega dolga (udeležba originatorja in udeležba investitorjev) odplačanega ali se šteje za neplačanega;
(d) hitrost odplačevanja ni večja od premočrtnega odplačila skozi obdobje, ki je določeno v točki (c) tega odstavka.
(3) Pri listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila iz naslova bančništva na drobno, ki niso zavezujoče in so brezpogojno preklicne brez predhodnega obvestila in kjer se predčasno odplačilo sproži s padcem stopnje presežnega razmika pod določeno raven, banka primerja trimesečno povprečno stopnjo presežnega razmika s stopnjami presežnega razmika, pri katerih se zahteva zajemanje presežnega razmika.
(4) Pri listinjenjih brez izrecne zahteve po zajemanju presežnega razmika se upošteva, da je stopnja presežnega razmika, pri kateri se določi zajemanje, za 4,5 odstotne točke višja od stopnje presežnega razmika, pri kateri se sproži predčasno odplačilo.
(5) Konverzijski količnik, ki izhaja iz tabele 5, se določi glede na dejansko trimesečno povprečno stopnjo presežnega razmika.
Tabela 5: Konverzijski količniki glede na dejansko povprečno stopnjo presežnega razmika
+--------------+------------+-------------+
|              |Listinjenja,| Listinjenja,|
|              | pri katerih| pri katerih |
|              |je predčasno|  predčasno  |
|              |  odplačilo | odplačilo ni|
|              |kontrolirano| kontrolirano|
+--------------+------------+-------------+
|Dejanska      |Konverzijski| Konverzijski|
|trimesečna    |količnik v %| količnik v %|
|povprečna     |            |             |
|stopnja       |            |             |
|presežnega    |            |             |
|razmika       |            |             |
+--------------+------------+-------------+
|Nad stopnjo A |      0     |      0      |
+--------------+------------+-------------+
|Stopnja A     |      1     |      5      |
+--------------+------------+-------------+
|Stopnja B     |      2     |      15     |
+--------------+------------+-------------+
|Stopnja C     |     10     |      50     |
+--------------+------------+-------------+
|Stopnja D     |     20     |     100     |
+--------------+------------+-------------+
|Stopnja E     |     40     |     100     |
+--------------+------------+-------------+
pri čemer je pomen dejanskih trimesečnih povprečnih stopenj presežnega razmika naslednji:
(a) stopnja A pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 133,33% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 100% te stopnje;
(b) stopnja B pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 100% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 75% te stopnje;
(c) stopnja C pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 75% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 50% te stopnje;
(d) stopnja D pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 50% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 25% te stopnje;
(e) stopnja E pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 25%% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje.
(6) Za vsa druga listinjenja, pri katerih je predčasno odplačilo kontrolirano, se uporabi konverzijski količnik 90%.
(7) Za vsa druga listinjenja, pri katerih predčasno odplačilo ni kontrolirano, se uporabi konverzijski količnik 100%.
6. IZPOSTAVLJENOST BANKE PRENESENEMU KREDITNEMU TVEGANJU
6.1. Pogoji za dovoljeno izpostavljenost prenesenemu kreditnemu tveganju oziroma pozicijo v listinjenju
45. člen
(1) Kadar banka v listinjenju ne nastopa v vlogi originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca, ima lahko pozicije v listinjenju v svoji trgovalni ali bančni knjigi le, če ji je originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec razkril, da bo trajno zadržal neto ekonomski delež, ki bo v vsakem trenutku znašal vsaj 5%.
(2) Za namen tega sklepa zadržanje neto ekonomskega deleža v višini vsaj 5% pomeni:
(a) zadržanje vsaj 5% nominalne vrednosti vsake tranše, prodane ali prenesene na investitorje;
(b) v primeru listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini vsaj 5% nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti;
(c) zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki so vrednostno enake ali presegajo 5% nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, če bi bile te izpostavljenosti sicer listinjene v zadevnem listinjenju, pod pogojem, da je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja vsaj 100, ali
(d) zadržanje tranše prve izgube in po potrebi drugih tranš, ki imajo enak ali strožji profil tveganja kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, tako da je zadržanje enako vsaj 5% nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti.
(3) Neto ekonomski delež se izračuna ob izvedbi listinjenja in se mora trajno vzdrževati, kar pomeni, da zadržane pozicije v listinjenju in listinjene izpostavljenosti ne smejo biti varovane ali prodane, niti kot celota niti posamezni deli. Poleg tega neto ekonomski delež ne sme biti predmet zmanjševanja kreditnega tveganja, kratke prodaje ali varovanja. Za zunajbilančne postavke, povezane s poslom listinjenja, se neto ekonomski delež določi na podlagi hipotetičnih vrednosti (notional value) teh postavk.
46. člen
(1) Kadar EU nadrejena banka ali EU nadrejeni finančni holding ali ena izmed njunih podrejenih družb v vlogi originatorja ali sponzorja listini izpostavljenosti več bank, investicijskih podjetij ali drugih finančnih institucij, vključenih v nadzor na konsolidirani podlagi, se lahko zahteva iz prvega odstavka 45. člena tega sklepa izpolni na podlagi konsolidiranega položaja EU nadrejene banke ali EU nadrejenega finančnega holdinga.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo le, če so se banke, investicijska podjetja ali druge finančne institucije, ki so ustvarile listinjene izpostavljenosti, obvezale, da bodo izpolnile zahteve iz šestega odstavka 5. člena tega sklepa ter originatorju ali sponzorju in EU nadrejeni banki ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu pravočasno predložile informacije, potrebne za izpolnitev zahtev iz osmega odstavka 5. člena tega sklepa.
47. člen
(1) Določbe 45. člena tega sklepa se ne uporabljajo za listinjene izpostavljenosti iz naslova terjatev ali pogojnih terjatve do naslednjih oseb, oziroma če za njih v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo naslednje osebe:
(a) enote centralne ravni držav ali centralne banke;
(b) enote regionalne ravni držav, enote lokalne ravni držav in osebe javnega sektorja držav članic;
(c) institucije, ki jim je dodeljena 50% ali manjša utež tveganja v skladu z določbami sklepa o standardiziranem pristopu; ali
(d) multilateralne razvojne banke.
(2) Določbe 45. člena tega sklepa se ne uporabljajo tudi za:
(a) transakcije, ki temeljijo na jasnem, preglednem in dostopnem indeksu, če so referenčni subjekti (reference entities) osnovnih izpostavljenosti enaki referenčnim subjektom, ki so vključeni v indeks, s katerim se široko trguje, ali če so osnovne izpostavljenosti drugi prenosljivi vrednostni papirji, razen pozicij v listinjenju; ali
(b) sindicirane kredite, odkupljene denarne terjatve ali kreditne zamenjave, če se ti instrumenti ne uporabljajo za strukturiranje in/ali varovanje listinjenja, opredeljenem v tretjem odstavku 45. člena tega sklepa.
6.2. Zahteve glede razumevanja posla listinjenja in upravljanja s tveganji
48. člen
Kadar banka v listinjenju ne nastopa v vlogi originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca, mora za namen analize in evidentiranja zahtev iz 49. člena tega sklepa ter pravočasnega nadzora nad informacijami glede kvalitete osnovnih izpostavljenosti iz 50. člena tega sklepa, vzpostaviti in uresničevati formalne politike in postopke, prilagojene trgovalni in bančni knjigi, ki upoštevajo stopnjo prevzetega tveganja banke v pozicijah v listinjenju.
49. člen
(1) Banka mora na zahtevo Banke Slovenije podrobno obrazložiti vsako svojo pozicijo v listinjenju z vidika:
(a) informacij v zvezi z neto ekonomskim deležem, ki jih morajo originatorji in sponzorji razkrivati v skladu s 45. členom tega sklepa;
(b) značilnosti tveganja posamezne pozicije v listinjenju;
(c) značilnosti tveganja osnovnih izpostavljenosti pozicije v listinjenju;
(d) dobrega imena in dejanske izgube, ki so jih utrpeli originatorji ali sponzorji v zadevnih kategorijah osnovnih izpostavljenosti pozicije v listinjenju pri prejšnjih listinjenjih;
(e) izjav in razkritij originatorjev ali sponzorjev oziroma njihovih zastopnikov ali svetovalcev o njihovi skrbnosti za listinjene izpostavljenosti ter, kjer je primerno, v zvezi s kakovostjo zavarovanja za kritje listinjenih izpostavljenosti;
(f) kjer je primerno, metodologij in predpostavk, na katerih temelji vrednotenje zavarovanja za pokrivanje listinjenih izpostavljenosti ter politike originatorjev ali sponzorjev za zagotavljanje neodvisnosti ocenjevalca; in
(g) vseh strukturnih lastnosti listinjenja, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost pozicije banke v listinjenju.
(2) Banka Slovenije lahko obrazložitev iz prvega odstavka tega člena zahteva, še preden banka izvede naložbo v pozicijo v listinjenju ali, kjer je primerno, kadarkoli kasneje.
(3) Banka mora redno testirati scenarije izjemnih situacij, ki ustrezajo njenim pozicijam v listinjenju.
(4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena lahko banka v ta namen upošteva finančne modele, ki jih razvija ECAI, pod pogojem, da lahko banka kadarkoli na zahtevo Banke Slovenije dokaže, da je pred naložbami ustrezno ovrednotila predpostavke in strukture teh modelov ter razumela njihovo metodologijo, predpostavke in rezultate.
50. člen
(1) Informacije glede kvalitete osnovnih izpostavljenosti zadevne pozicije v listinjenju vključujejo:
(a) vrsto izpostavljenosti;
(b) odstotek kreditov z zapadlimi terjatvami preko 30, 60 in 90 dni, stopnje neplačil, stopnje predčasnih plačil, podatke o kreditih v izvršilnem postopku;
(c) vrsto zavarovanja in pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem;
(d) frekvenčno porazdelitev kreditnih točk ali druga merila kreditne kvalitete osnovnih izpostavljenosti;
(e) panožno in geografsko razpršitev;
(f) frekvenčno porazdelitev razmerij med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja z uporabo razredov, ki omogočajo ustrezno analizo občutljivosti.
(2) Če so osnovne izpostavljenosti že same pozicije v listinjenju, banka poleg informacij iz prvega odstavka tega člena o tranšah, ki so osnovne izpostavljenosti drugega listinjenja, spremljajo tudi informacije o značilnostih in kvaliteti skupin izpostavljenosti teh tranš.
(3) Banka mora biti sposobna dokazati, da pozna vse strukturne značilnosti posla listinjenja, ki bi bistveno vplivale na kvaliteto njenih izpostavljenosti do poslov, kot so poravnava pogodbenih obveznosti po kaskadnem načelu (contractual waterfall) in z njim povezani sprožilci (waterfall related triggers), izboljšave kreditne kvalitete, izboljšave likvidnosti, sprožilci tržne vrednosti in za posamezen posel značilna opredelitev neplačila.
51. člen
(1) Če banka iz malomarnosti ali zaradi opustitve ne izpolni zahtev iz 48. do 50. člena tega sklepa, ji Banka Slovenije odredi dodatno utež tveganja sorazmerno glede na obseg kršitev in sicer v višini ne manj kot 250% uteži, ki bi sicer v skladu z določbami tega sklepa veljala za zadevno pozicijo v listinjenju. Dodatna utež tveganja se povečuje z vsako naslednjo kršitvijo določb členov iz prvega stavka tega odstavka do zgornje meje skupne uteži v višini 1250%.
(2) Banka Slovenije v postopku odreditve dodatne uteži iz prvega odstavka tega člena upošteva izjeme za listinjenja, opredeljene v 47. členu tega sklepa.
7. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
52. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07).
(2) Določbe petega do osmega odstavka 5. člena in 6. poglavja tega sklepa se uporabljajo za nova listinjenja, izdana od 1. januarja 2011 in od 1. januarja 2015 tudi za obstoječa listinjenja, pri katerih se od 1. januarja 2015 dodajo nove osnovne izpostavljenosti ali se nadomestijo.
53. člen
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.
Ljubljana, dne 18. oktobra 2010
Marko Kranjec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije