Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010

Kazalo

4562. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic, stran 12949.

Na podlagi 2. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10), 81. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu – ZBan-1E (Uradni list RS, št. 79/10) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izračunu kapitala bank in hranilnic
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep opredeljuje minimalni kapital banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju: banke) in podrobneje določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve, pogoje za pridobitev dovoljenja za upoštevanje finančnih instrumentov, način in obdobje njihovega usklajevanja ter odbitne postavke pri izračunu kapitala.
(2) Podlago za izračun kapitala in minimalnega kapitala banke predstavljajo računovodski izkazi banke, ki so sestavljeni skladno s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 119/07, 102/08 in 21/09).
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Prenos direktiv EU)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15).
3. člen
(Opredelitev pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) zavarovalnica, pozavarovalnica in družba za upravljanje v tretjem odstavku 5. člena,
(b) kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
(c) finančna institucija v prvem odstavku 15. člena,
(d) pokojninska družba v tretjem odstavku 15. člena,
(e) zavarovalni holding v četrtem odstavku 16. člena,
(f) kvalificirani delež v 23. členu,
(g) udeležba v 24. členu.
(2) Za namen tega sklepa »uprava banke« pomeni upravo v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma izvršne direktorje upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke.
4. člen
(Kapital)
(1) Kapital banke se glede na svoje lastnosti in v tem sklepu zahtevane pogoje deli na tri kategorije:
(a) temeljni kapital,
(b) dodatni kapital I,
(c) dodatni kapital II.
(2) Kapital banke se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer je potrebno v skladu s tem sklepom upoštevati:
(a) odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala;
(b) razmerja med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala;
(c) namen posameznih kategorij kapitala.
5. člen
(Minimalni kapital)
Kapital banke mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:
(a) zneska 5.000.000 eurov po 42. členu ZBan-1 oziroma v primeru hranilnice 1.000.000 eurov po 382. členu ZBan-1;
(b) seštevka kapitalskih zahtev po prvem odstavku 136. člena ZBan-1.
6. člen
(Uporaba kapitala in razmerja ter omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala)
(1) Temeljni kapital in dodatni kapital I se lahko uporabita za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditna, operativna ter tržna tveganja. Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.
(2) Banka mora stalno izpolnjevati naslednja razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala:
(a) dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala;
(b) vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50% temeljnega kapitala;
(c) vsota podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne sme presegati 150% zneska temeljnega kapitala, zmanjšanega za odbitne postavke iz 30. člena tega sklepa, ki ni bil porabljen za pokrivanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, operativno tveganje, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke (v nadaljevanju: prosti temeljni kapital);
(d) banka lahko omejitev iz točke (c) tega odstavka tudi presega, vendar le, če vsota dodatnega kapitala I in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne presega 250% prostega temeljnega kapitala. V tem primeru mora banka predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(3) Ne glede na razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala iz točk (a) in (b) drugega odstavka tega člena veljajo za hibridne instrumente, ki jih banka lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, naslednje omejitve:
(a) znesek hibridnih instrumentov, ki se v skladu s šestim odstavkom 16. člena tega sklepa konvertirajo v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa, ne sme presegati 50% temeljnega kapitala;
(b) v okviru omejitve iz točke (a) tega odstavka, znesek ostalih hibridnih instrumentov ne sme presegati 35% temeljnega kapitala;
(c) v okviru omejitev iz točke (a) in (b) tega odstavka, znesek hibridnih instrumentov z določenim rokom dospelosti in hibridnih instrumentov s spodbudami za izplačilo ne sme presegati 15% temeljnega kapitala.
Za spodbude za izplačilo štejejo tiste lastnosti, ki imetnikom hibridnih instrumentov zagotavljajo pričakovanje, da bodo le-ti izplačani. Spodbude za izplačilo med drugim vključujejo step-up klavzulo in poravnavo glavnice hibridnega instrumenta z navadnimi delnicami iz 10. člena tega sklepa z uveljavitvijo nakupne opcije, in se lahko ob predpisanih pogojih uveljavijo šele po 10 letih od izdaje hibridnega instrumenta. Obstoj spodbud za izplačilo hibridnih instrumentov se opredeli na dan izdaje instrumenta in naknadna razveljavitev ni mogoča. Tudi v primeru, če banka izdajateljica ne uveljavi spodbude za izplačilo hibridnega instrumenta, instrument ostaja znotraj omejitve iz točke (c) tega odstavka in ga ni mogoče prerazvrstiti med hibridne instrumente iz točke (a) ali (b) tega odstavka. Hibridni instrument z določenim rokom dospelosti sme vključevati spodbudo za izplačilo le na datum njegove dospelosti.
(4) Morebitni presežki posameznih kategorij oziroma sestavin kapitala banke nad omejitvami iz drugega in tretjega odstavka tega člena se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala, razen če v tem sklepu ni drugače določeno.
7. člen
(Dovoljenje za preseganje predpisanih razmerij ter omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala)
(1) Banka lahko razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala, ki so predpisane v točkah (a) in (b) drugega odstavka ter v tretjem odstavku 5. člena tega sklepa, prekorači samo, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) pri banki so podane izjemne okoliščine, ki bodo trajale le začasno;
Med izjemne okoliščine praviloma ne štejejo primeri statusnega preoblikovanja bank, kot je združitev, razen če je njihov namen odprava finančnih težav banke.
(b) začasno prekoračenje predpisanih razmerij ter omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala ne sme vplivati na strategijo upravljanja s kapitalom banke, ki po prenehanju izjemnih okoliščin iz točke (a) tega odstavka in na podlagi realnih predpostavk predvideva izpolnjevanje minimalnega kapitala, brez preseganja predpisanih razmerij in omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) dokazilo o nastanku izjemnih okoliščin iz točke (a) prvega odstavka tega člena;
(b) strategijo upravljanja s kapitalom banke iz točke (b) prvega odstavka tega člena;
(c) izračun kapitala na prvi dan preseganja predpisanega razmerja oziroma omejitve in časovni načrt ponovne uskladitve s predpisanim razmerjem oziroma omejitvijo, vključno s simulacijo izračuna kapitala v obdobju usklajevanja.
(3) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za preseganje predpisanega razmerja oziroma omejitve Banka Slovenije določi obdobje, v katerem je preseganje dovoljeno, in najvišje dovoljeno preseganje.
(4) Če banka zahtevo za izdajo dovoljenja vloži nemudoma po prekoračitvi predpisanega razmerja oziroma omejitve, velja, da med postopkom o izdaji tega dovoljenja ne krši predpisanega razmerja oziroma omejitve.
(5) Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenje po prvem odstavku tega člena ni potrebno.
2. TEMELJNI KAPITAL
8. člen
(Splošno)
(1) Temeljni kapital banke je vsota postavk iz 9. člena, zmanjšana za znesek odbitnih postavk iz 20. člena tega sklepa, z upoštevanjem omejitev razmerij iz tretjega odstavka 5. člena tega sklepa.
(2) Sestavine temeljnega kapitala banke iz 9. člena morajo biti proste vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgub, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.
9. člen
(Sestavine temeljnega kapitala)
Temeljni kapital banke sestavljajo:
(a) vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 10. člena tega sklepa, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv;
(b) rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz 15. člena tega sklepa;
(c) hibridni instrumenti temeljnega kapitala iz 16. člena tega sklepa.
10. člen
(Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve)
(1) Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz točke (a) 9. člena tega sklepa sestavljajo:
(a) navadne delnice po nominalni vrednosti;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.
(2) Navadne delnice iz prvega odstavka tega člena, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo izpolnjevati najmanj naslednje pogoje glede:
(a) definicije kapitala iz 11. člena tega sklepa;
(b) stalnosti iz 12. člena tega sklepa;
(c) fleksibilnosti izplačil dividend iz 13. člena tega sklepa;
(d) pokrivanja izgub iz 14. člena tega sklepa.
(3) Ne glede na 10. člen Sklepa o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 42/09 in 85/10) banka obvesti Banko Slovenije o vsakem povečanju temeljnega kapitala z navadnimi delnicami najkasneje en mesec pred objavo sklica zasedanja skupščine, na kateri naj bi bila sprejeta nameravana sprememba. Banka obvestilu priloži osnovno dokumentacijo, povezano z izdajo navadnih delnic ter shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za navadne delnice iz 11., 12., 13. in 14. člena tega sklepa s sklici na osnovno dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje vsakega posameznega zahtevanega pogoja.
11. člen
(Definicija kapitala)
Navadne delnice, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) neposredno jih izda banka, ki jih namerava vključiti v izračun temeljnega kapitala;
(b) so vplačane oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek, s čemer je zagotovljeno izkazovanje realnega premoženja banke izdajateljice, in pri tem vplačniki postanejo delničarji banke;
(c) so pripoznane kot kapital v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in zakonom, ki ureja insolvenčne postopke;
(d) ne smejo biti posredno ali neposredno kreditirane s strani banke izdajateljice oziroma banka izdajateljica ne sme vplačnikom olajšali vplačila na kakršen koli način, ki bi imel v posledici enak ekonomski učinek, kot če bi banka pridobila lastne navadne delnice.
12. člen
(Stalnost)
(1) Navadne delnice, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) biti morajo stalne oziroma ne morejo biti odpoklicane ali izplačane na zahtevo banke in nimajo kakor koli določene ali nakazane dospelosti;
(b) ne morejo biti izplačane na zahtevo imetnika in imetnik ne sme imeti sklenjene ali nakazane prodajne opcije z banko izdajateljico na zadevne delnice;
(c) ne smejo vsebovati pogodbenih, tržnih ali morebitnih drugih pogojev, ki zagotavljajo pričakovanja, da bodo zadevne delnice izplačane.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je zmanjšanje osnovnega kapitala mogoče s strani banke izdajateljice, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije, vendar pri tem najava zmanjšanja osnovnega kapitala imetnikom navadnih delnic ne sme biti opravljena pred pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije. Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije in ko postane očitno, da bo možnost zmanjšanja osnovnega kapitala uresničena, zadevne delnice ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala in se štejejo kot odbitna postavka temeljnega kapitala skladno s točko (a) 20. člena tega sklepa. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega stavka tega odstavka, ko banka javno objavi svojo namero za zmanjšanje osnovnega kapitala oziroma delničarje seznani o tej nameri in jih povabi k ponudbi.
(3) Banka Slovenije izda dovoljenje iz drugega odstavka tega člena, če banka dokaže, da njen kapital brez teh instrumentov zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo najmanj naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) celovito pojasnilo razlogov za zmanjšanje osnovnega kapitala;
(b) izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja, tj. pred zmanjšanjem osnovnega kapitala, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, in po zmanjšanju osnovnega kapitala ter dokazilo, da bo banka po zmanjšanju osnovnega kapitala še naprej izpolnjevala zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 in ostale kapitalske zahteve in omejitve iz oddelka 4.5. ZBan-1;
(c) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa;
Banka iz 3. člena Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o konsolidiranem nadzoru) mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
(d) oceno tveganj, ki jim banka je ali bo izpostavljena pri svojem poslovanju, in zagotavljanje njihovega pokrivanja s kapitalom, vključno s testi izjemnih situacij glede pomembnih tveganj, ki prikazujejo potencialne izgube pri različnih scenarijih.
13. člen
(Fleksibilnost izplačil dividend)
(1) Izplačila dividend na navadne delnice so nekumulativna in so mogoča, če za to obstajajo razpoložljiva sredstva.
(2) Navadne delnice ne smejo vsebovati določila ali klavzule, ki bi imetnikom omogočala nadomestno izplačilo dividend v obliki navadnih delnic iz 10. člena tega sklepa. Prav tako ne smejo vsebovati klavzul ali določil:
(a) po kateri morajo biti izvršena izplačila donosov po hibridnem instrumentu iz 16. člena tega sklepa, če so izplačane dividende na te delnice ali
(b) po kateri se ne smejo izplačati dividende na te delnice, če niso izvršena izplačila donosov po hibridnem instrumentu iz 16. člena tega sklepa.
(3) Znesek oziroma višina izplačil dividend na navadne delnice ne sme biti vnaprej določena ali odvisna oziroma kakor koli povezana z višino vplačanega zneska ob izdaji. Banka je glede izplačil dividend avtonomna, kar pomeni, da ima možnost omejiti izplačila dividend, imetnik pa nima pravice terjati od banke izplačila dividende na navadne delnice.
14. člen
(Pokrivanje izgube)
(1) V času rednega poslovanja je kapital v obliki navadnih delnic v celoti razpoložljiv za pokrivanje izgub.
Če obstaja več razredov navadnih delnic, ki se vključujejo v temeljni kapital, se z vidika pokrivanja izgube v času rednega poslovanja med seboj obravnavajo enakovredno in so pri tem sorazmerno in brezpogojno udeležene.
(2) V primeru stečaja ali likvidacije banke se smejo navadne delnice izplačati šele po poravnavi vseh obveznosti in po izplačilu vseh ostalih finančnih instrumentov.
Če obstaja več razredov navadnih delnic, ki se vključujejo v temeljni kapital, se z vidika podrejenosti med seboj obravnavajo enakovredno.
(3) Imetniki navadnih delnic so v primeru stečaja ali likvidacije upravičeni do sorazmernega deleža v stečajni oziroma likvidacijski masi, brez pravice do prednosti pred drugimi upniki ali fiksnega zneska poplačila nominalne vrednosti.
(4) Navadne delnice ne smejo biti zavarovane niti pokrite z garancijo banke izdajateljice oziroma z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki.
15. člen
(Rezerve in zadržani dobiček ali izguba)
(1) Rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz točke (b) 9. člena tega sklepa sestavljajo:
(a) rezerve iz dobička, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;
(b) zadržani dobiček, oblikovan iz čistega dobička preteklih let, ki je neobremenjen z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in je potrjen na skupščini banke, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;
V okviru te postavke mora banka upoštevati tudi zadržano izgubo z negativnim predznakom.
(c) dobiček med letom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– višino dobička potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem; v enaki višini se dobiček lahko vključi v izračun temeljnega kapitala tudi v naslednjih poročevalskih obdobjih, če je banka realizirala višji dobiček od tistega, ki ga je potrdil pooblaščeni revizor;
– dobiček mora biti zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende, izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček;
– sredstva in obveznosti banke morajo biti vrednotene v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi;
– organi vodenja ali nadzora banke morajo sprejeti odločitev, na podlagi katere se utemeljeno predvideva razporeditev dobička v rezerve ali zadržani dobiček, ki ga ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam;
– vsa zahtevana dokazila, našteta v zgornjih alinejah, mora banka posredovati Banki Slovenije skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 104/07 in 85/10).
Pod pogoji iz te točke lahko banka v obdobju do sklepanja na skupščini pri izračunu temeljnega kapitala upošteva čisti dobiček poslovnega leta.
(2) V okviru postavke rezerve in zadržani dobiček ali izguba se ne upoštevajo presežki iz prevrednotenja (dobički ali izgube), ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, ter dobički ali izgube, nastale na podlagi uporabe opcije poštene vrednosti za obveznosti banke in so posledica sprememb v boniteti same banke.
(3) Seštevek postavk iz prvega odstavka tega člena se zmanjša za naslednje postavke:
(a) negativni učinki iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;
(b) kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti;
(c) neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti, ki izboljšujejo kreditno kvaliteto teh izpostavljenosti, če je banka v vlogi originatorja listinjenja.
16. člen
(Hibridni instrumenti temeljnega kapitala)
(1) Banka lahko v izračun temeljnega kapitala v okviru omejitev iz tretjega odstavka 5. člena tega sklepa vključi tudi hibridne instrumente, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev hibridnih instrumentov v temeljni kapital, če ti izpolnjujejo pogoje iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena in vse pogoje iz 17., 18. in 19. člena tega sklepa.
(3) Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo hibridnih instrumentov;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za hibridne instrumente, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena, 17., 18. in 19. člena tega sklepa s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo) skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da hibridni instrumenti izpolnjujejo vsak posamezni pogoj iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena, 17., 18. in 19. člena tega sklepa ter navedba omejitve iz tretjega odstavka 5. člena tega sklepa, v katero se bo vključil zadevni hibridni instrument;
(c) opis računovodske obravnave zadevnega hibridnega instrumenta skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja glede njene primernosti;
(d) izračun kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
(e) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa.
Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
(4) Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo, ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) neposredno jih izda banka, ki jih namerava vključiti v izračun temeljnega kapitala;
(b) so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(c) vplačila na podlagi instrumentov morajo biti brezpogojno razpoložljiva banki izdajateljici.
(5) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti hibridnih instrumentov, katerih izdajateljica je, razen za primere pridobitve lastnih delnic po določbah zakona, ki veljajo za gospodarske družbe.
(6) Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital v omejitev iz točke (a) tretjega odstavka 5. člena tega sklepa, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) ne morejo biti izplačani s strani banke izdajateljice v denarju, ampak se lahko edino konvertirajo v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa;
(b) v izjemnih okoliščinah mora banka izdajateljica izvesti konverzijo zadevnih hibridnih instrumentov v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa;
Pogoji za izjemne okoliščine morajo biti v osnovni dokumentaciji (pogodba, prospekt in drugo), povezani z izdajo hibridnih instrumentov, jasno opredeljeni, transparentni in pravno izvršljivi. Ne glede na to se kot izjemne okoliščine, ki zahtevajo obvezno konverzijo hibridnih instrumentov v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa, šteje situacija, če je kapital banke izdajateljice manjši od minimalnega kapitala ali če bi se kapital banke izdajateljice zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena ZBan-1.
(c) Banka Slovenije lahko na podlagi ocene likvidnostnega položaja in kapitalske ustreznosti banke zahteva konverzijo hibridnih instrumentov v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa;
Pri tem se med drugim upošteva tudi izračune, projekcije in ocene iz tretjega odstavka 18. člena tega sklepa, prilagojene za učinke konverzije hibridnih instrumentov. Tudi če banka izpolnjuje zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena oziroma drugega odstavka 248. člena ZBan-1, lahko Banka Slovenije znesek ali sestavo kapitala banke izdajateljice oceni kot neustrezna za pokrivanje tveganj, identificiranih znotraj procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala po Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 28/07, 104/07 in 85/10), in zahteva konverzijo hibridnih instrumentov v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa.
(d) banka izdajateljica ali imetnik hibridnega instrumenta lahko kadarkoli konvertirata hibridne instrumente v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa.
(7) Ob upoštevanju pogojev iz šestega odstavka tega člena, velja za maksimalno število navadnih delnic iz 10. člena tega sklepa, v katere se konvertirajo hibridni instrumenti iz šestega odstavka tega člena, naslednje:
(a) določeno je na dan izdaje hibridnih instrumentov na podlagi tržne vrednosti navadnih delnic iz 10. člena tega sklepa;
(b) imajo skupno vrednost enako nominalni vrednosti hibridnih instrumentov;
(c) število se ne sme povečati, če se cena navadnih delnic iz 10. člena tega sklepa zmanjša.
17. člen
(Stalnost hibridnega instrumenta)
(1) Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo biti stalni oziroma ne morejo biti odpoklicani ali izplačani na zahtevo imetnika oziroma imajo rok dospelosti najmanj trideset let.
(2) Odpoklic ali izplačilo hibridnih instrumentov je mogoče samo na pobudo banke izdajateljice oziroma v primeru hibridnih instrumentov z določeno ročnostjo na dan dospelosti. Pravico do odpoklica ali izplačila instrumenta lahko banka uveljavi najprej po petih letih od izdaje instrumenta in če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije izda dovoljenje iz drugega odstavka tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) banka izdajateljica hibridne instrumente nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
(b) če banka izdajateljica hibridnih instrumentov ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez hibridnih instrumentov zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.
Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrumenti ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo najmanj naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) celovito pojasnilo razlogov za odpoklic ali izplačilo instrumentov;
(b) izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, pred in po odpoklicu ali izplačilu instrumentov ter dokazilo, da banka še naprej izpolnjuje zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 ter ostale kapitalske zahteve in omejitve iz oddelka 4.5. ZBan-1;
(c) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa;
Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
(d) oceno tveganj, ki jim banka je ali bo izpostavljena pri svojem poslovanju, in zagotavljanje njihovega pokrivanja s kapitalom, vključno s testi izjemnih situacij glede pomembnih tveganj, ki prikazujejo potencialne izgube pri različnih scenarijih.
Če banka hibridne instrumente nadomesti istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala, se lahko del ali celotna dokumentacija v okviru zahteve za izdajo dovoljenja iz tega odstavka uporabi tudi za namen zahteve za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka 16. člena tega sklepa.
(5) Predčasni odkup hibridnega instrumenta s strani banke izdajateljice prej kot po 5 letih od izdaje je mogoč samo v posebnih okoliščinah in ob dovoljenju Banke Slovenije.
Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če gre za spremembo davčne obravnave hibridnega instrumenta ali prerazvrstitev hibridnega instrumenta z vidika regulatorne oziroma zakonodajne obravnave, ki v času izdaje instrumenta niso bile znane. Izpolnjevanje pogojev iz tega odstavka banka dokazuje s predložitvijo dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena, vključno z dokazilom o nastanku posebnih okoliščin.
Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrumenti ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
(6) Kadar ima banka izdajateljica možnost izplačila hibridnih instrumentov z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana tudi z zmerno step-up klavzulo, in sicer samo, če povečanje izhodiščne osnove ne presega večje od vrednosti, izračunanih kot:
(a) 100 bazičnih točk, zmanjšanih za razliko (swap spread) med začetno indeksno osnovo in indeksno osnovo step-up in
(b) 50% začetnega kreditnega razmika, zmanjšanega za razliko (swap spread) med začetno indeksno osnovo in indeksno osnovo step-up.
Step-up klavzula se lahko izvrši samo enkrat v celotnem obdobju hibridnega instrumenta. Razlika (swap spread) mora biti določena na dan izdaje instrumentov, ko se določi cena instrumenta in mora izražati razliko v ceni na ta dan za referenčni vrednostni papir ali referenčno stopnjo ter tak vrednostni papir ali stopnjo, povečano za step-up klavzulo.
(7) Kadar ima banka izdajateljica možnost poravnave glavnice hibridnega instrumenta z navadnimi delnicami iz 10. člena tega sklepa z uveljavitvijo nakupne opcije, se ta šteje za zmerno spodbudo za izplačilo le, če količnik konverzije na dan izplačila hibridnega instrumenta ne presega količnika konverzije na dan izdaje hibridnega instrumenta za več kot 150%.
Pri tem je količnik konverzije opredeljen kot razmerje med številom enot navadnih delnic iz 10. člena tega sklepa, ki jih mora banka izdajateljica hibridnih instrumentov ob uveljavitvi klavzule o poravnavi glavnice hibridnega instrumenta z navadnimi delnicami iz 10. člena tega sklepa izdati, glede na enoto zadevnega hibridnega instrumenta.
(8) Reodkup (buy-back) hibridnega instrumenta na trgu s strani banke izdajateljice je mogoč samo, če je banka pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
(a) banka predčasno nadomesti hibridni instrument z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala in v tem primeru lahko izvrši reodkup prej kot v petih letih od izdaje instrumenta;
(b) če banka hibridnega instrumenta ne nadomesti, se reodkup lahko izvrši šele po petih letih od izdaje instrumenta, pri tem pa mora dokazati, da njen kapital brez hibridnega instrumenta zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.
Izpolnjevanje pogojev iz tega odstavka banka dokazuje s predložitvijo dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.
Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrumenti ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
18. člen
(Fleksibilnost izplačil donosov hibridnega instrumenta)
(1) Banka mora imeti možnost, da kadarkoli in za nedoločen čas prekliče izplačila donosov po hibridnih instrumentih, glede na finančni položaj in kapitalsko ustreznost banke. Preklicana izplačila po hibridnih instrumentih morajo biti brezpogojno razpoložljiva banki izdajateljici, imetnik pa nima pravice terjati od banke izplačilo donosov po hibridnih instrumentih.
(2) Izplačila donosov (obresti, dividende idr.) iz naslova hibridnih instrumentov so nekumulativna in so mogoča, če za to obstajajo razpoložljiva sredstva; če je višina izplačila vnaprej določena, sprememba bonitete banke izdajateljice ne sme vplivati na višino izplačil iz naslova teh instrumentov.
(3) Skladno z 2. točko prvega odstavka 248.a člena ZBan-1 lahko Banka Slovenije na podlagi ocene likvidnostnega položaja ali kapitalske ustreznosti banke zahteva preklic izplačil donosov po hibridnih instrumentih in pri tem med drugim upošteva naslednje:
(a) izračun kapitala in kapitalskih zahtev pred in po izplačilih donosov po hibridnem instrumentu, predvsem z vidika presoje, ali zadevna izplačila in druge predvidljive notranje in zunanje okoliščine povečujejo tveganja za banko pri izpolnjevanju zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 ter ostalih kapitalskih zahtev in omejitev iz oddelka 4.5. ZBan-1;
(b) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev za obdobje prihodnjih treh let, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja in izkaza vseobsegajočega donosa;
Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
(c) oceno tveganj, ki jim banka je ali bo izpostavljena pri svojem poslovanju, in zagotavljanje njihovega pokrivanja s kapitalom, vključno s testi izjemnih situacij glede pomembnih tveganj, ki prikazujejo potencialne izgube pri različnih scenarijih.
(4) V primeru preklica izplačil donosov po hibridnem instrumentu lahko banka izvrši izplačilo donosov z navadnimi delnicami iz 10. člena tega sklepa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) banka izpolnjuje zahteve po minimalnem kapitalu, določenem v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena ZBan-1;
(b) z nadomestnim izplačilom donosov po hibridnem instrumentu se ne zmanjša višina temeljnega kapitala;
(c) preklicana izplačila donosov po hibridnem instrumentu se nemudoma poravnajo z novo izdanimi navadnimi delnicami iz 10. člena tega sklepa, katerih skupni znesek poštene vrednosti ne presega zneska izplačil donosov po hibridnem instrumentu;
(d) banka ni zavezana poiskati novih investitorjev za novo izdane navadne delnice iz 10. člena tega sklepa;
(e) če imetnik novo izdanih navadnih delnic iz 10. člena tega sklepa naknadno proda te instrumente in je pri tem prejeti znesek manjši od vrednosti preklicanih izplačil donosov po hibridnem instrumentu, banka imetniku ni dolžna izdati novih nadomestnih instrumentov za kritje realizirane izgube.
(5) V primeru, ko hibridni instrument vsebuje klavzulo, po kateri morajo biti izvršena izplačila donosov po tem instrumentu, če so izplačane dividende na navadne delnice iz 10. člena tega sklepa ali drugem, enakovredno obravnavanem hibridnem instrumentu iz tega člena (dividend pusher), je le-ta edino sprejemljiva, če so izplačila donosov po tem hibridnem instrumentu v relevantnem časovnem obdobju (med obvezo za izplačila po drugem instrumentu in datumom izplačila donosov po hibridnem instrumentu) preklicana, ko nastopi ena od naslednjih situacij:
(a) kapital banke je manjši od minimalnega kapitala ali bi se zaradi izplačila zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 136. členu oziroma drugem odstavku 248. člena ZBan-1;
(b) Banka Slovenije zahteva, skladno z 2. točko prvega odstavka 248.a člena ZBan-1, preklic izplačil donosov, vezanih na zadevni hibridni instrument;
(c) izplačilo dividend na navadne delnice iz 10. člena tega sklepa je izvršeno v obliki dodelitve novih delnic.
(6) V nobenem primeru pa hibridni instrument ne sme vsebovati klavzule iz petega odstavka tega člena ali klavzule, po kateri se ne smejo izplačati dividende na navadne delnice iz 10. člena tega sklepa ali drugem, enakovredno obravnavanem hibridnem instrumentu iz tega člena, če niso izvršena izplačila donosov po zadevnem hibridnem instrumentu (dividend stopper), če omenjeni klavzuli na kakršen koli način ovirata ali otežujeta dokapitalizacijo banke izdajateljice.
19. člen
(Pokrivanje izgub s hibridnim instrumentom)
(1) Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital, so:
(a) v višini celotne terjatve upnika razpoložljivi za pokrivanje izgub v času rednega poslovanja in ne smejo ovirati ali oteževati dokapitalizacije banke;
(b) v višini celotne terjatve upnika podrejeni obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenih dolžniških instrumentov, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju ali likvidaciji izplačajo šele tik pred navadnimi delnicami iz 10. člena tega sklepa.
(2) Pogodbena ali druga dokumentacija za hibridni instrument mora zaradi učinkovite izvedbe pokritja izgub v času rednega poslovanja vsebovati smiseln mehanizem, ki:
(a) je jasno opredeljen in pravno izvršljiv;
(b) je javno razkrit in transparenten trgu;
(c) poveča možnosti za dokapitalizacijo banke izdajateljice zaradi zmanjšane obveznosti banke do imetnikov hibridnega instrumenta;
(d) omogoča banki izdajateljici delovanje mehanizma, ob in po aktiviranju sprožitvene točke, na enega od naslednjih načinov:
– trajni odpis glavnice hibridnega instrumenta;
– hibridni instrument se konvertira v navadne delnice iz 10. člena tega sklepa, katerih skupna vrednost ne presega 150% njihove nominalne vrednost, ob upoštevanju pogojev iz sedmega odstavka 16. člena;
– drug alternativni postopek oziroma način, ki omogoča najmanj enake učinke z vidika možnosti za dokapitalizacijo banke, kot sta opredeljena v prvih dveh alinejah te točke.
(3) Sprožitvena točka, opredeljena v pogodbeni ali drugi dokumentaciji za hibridni instrument, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) je jasno opredeljena in pravno izvršljiva;
(b) je javno razkrita in transparentna trgu;
(c) je s časovnega vidika pravočasno in učinkovito opredeljena, kar pomeni, da se aktivira:
– kadar banka izdajateljica ne izpolnjuje zahtev po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 oziroma drugem odstavku 248. člena ZBan-1;
– preden nastopi situacija iz prve alineje te točke, ko izguba iz poslovanja pomembno vpliva na zmanjšanje kapitalske ustreznosti ali poslabšanje likvidnostnega položaja banke oziroma se predvideva, da bo prišlo do teh dogodkov.
(4) Če banka sama ne uporabi opredeljenega mehanizma za pokrivanje izgub iz naslova hibridnega instrumenta iz drugega odstavka tega člena pravočasno in preudarno, lahko Banka Slovenije zahteva uporabo tega mehanizma skladno s tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 248. člena ZBan-1.
(5) Hibridni instrumenti ne smejo biti zavarovani niti pokriti z garancijo banke izdajateljice oziroma z njo povezane osebe ali s kakšno drugi obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki.
20. člen
(Odbitne postavke pri izračunu temeljnega kapitala)
Seštevek postavk iz 9. člena tega sklepa se zmanjša za naslednje postavke:
(a) lastne delnice, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala, po knjigovodski vrednosti;
Upošteva se znesek lastnih delnic in znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZGD-1-UPB3).
(b) neopredmetena dolgoročna sredstva banke, vključno s presežkom iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi;
(c) čista izguba poslovnega leta oziroma izguba med letom;
Pri postavki čista izguba poslovnega leta mora banka v skladu s šestim odstavkom 13. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 85/10; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih) upoštevati tudi ocenjeno višino potrebnih prilagoditev, če imajo te pomemben učinek.
(d) druge postavke;
– Drugi negativni (neto) presežki iz prevrednotenja, ki niso povezani z odbitnimi postavkami temeljnega kapitala in ne štejejo kot sestavina dodatnega kapitala I oziroma se ne upoštevajo v izračun kapitala.
Gre zlasti za negativne (neto) presežke iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem neto naložb v družbe v tujini, v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo, v zvezi z varovanjem denarnih tokov – uspešni del varovanja, v zvezi s pridruženimi družbami in skupaj obvladovanimi družbami, obračunanih po kapitalski metodi, ter drugi presežki iz prevrednotenja.
– Znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), če zaradi zamika v knjiženju po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital, še niso izkazane.
– Razlika med izkazanimi oslabitvami finančnih sredstev oziroma rezervacijami za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi lastne metodologije po MSRP in zneskom ugotovljenih oslabitev oziroma rezervacij, izračunanih v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 102/08 in 3/09).
3. DODATNI KAPITAL I
21. člen
(Splošno)
(1) Dodatni kapital I banke je vsota postavk iz 22. člena tega sklepa, z upoštevanjem omejitev razmerij med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala iz drugega odstavka 5. člena tega sklepa.
(2) Sestavina dodatnega kapitala I iz točke (a) 22. člena tega sklepa mora imeti najmanj naslednje lastnosti:
(a) je neomejeno razpoložljiva za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja;
(b) mora biti prosta vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upošteva le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.
22. člen
(Sestavine dodatnega kapitala I)
Dodatni kapital I banke sestavljajo:
(a) presežki iz prevrednotenja iz 23. člena tega sklepa;
(b) presežek oslabitev in rezervacij nad pričakovanimi izgubami, izračunanimi po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: po pristopu IRB) iz 24. člena tega sklepa;
(c) hibridni instrumenti dodatnega kapitala I iz 25. člena tega sklepa;
(d) presežki iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala iz 26. člena tega sklepa;
(e) prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa iz 27. člena tega sklepa;
(f) podrejeni dolg iz 28. člena tega sklepa;
(g) prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom iz 29. člena tega sklepa.
23. člen
(Presežki iz prevrednotenja)
Med sestavine dodatnega kapitala I se upoštevajo naslednji presežki iz prevrednotenja:
(a) 80% zneska pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;
(b) 80% zneska kumulativnih pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti;
(c) 80% zneska kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti.
24. člen
(Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB)
Banka, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu IRB, lahko vključi med sestavine dodatnega kapitala I pozitivno razliko med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z MSRP, in zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 22/10 in 85/10; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB), vendar največ v višini 0,6% zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih po pristopu IRB. Pri tem se v izračunu zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti ne vključujejo pozicije v listinjenju, ki prejmejo utež tveganja 1250%, skladno s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o listinjenju).
25. člen
(Hibridni instrumenti dodatnega kapitala I)
(1) Banka lahko v izračun dodatnega kapitala I vključi tudi hibridne instrumente, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev hibridnih instrumentov v dodatni kapital I, če ti izpolnjujejo pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo hibridnih instrumentov;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za hibridne instrumente, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da hibridni instrumenti izpolnjujejo vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena;
(c) opis računovodske obravnave zadevnega hibridnega instrumenta skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja glede njene primernosti;
(d) izračun kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
(e) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa.
Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
(4) Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v dodatni kapital I, morajo, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji, kredit idr.) ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) izda jih banka, ki jih namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala I;
(b) so z nedoločenim rokom zapadlosti;
(c) so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(d) ne morejo biti unovčeni na zahtevo imetnika;
Odpoklic ali izplačilo instrumenta s strani banke izdajateljice je mogoč najprej po 5 letih od izdaje in ob dovoljenju Banke Slovenije. Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrumenti ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
– banka hibridne instrumente nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
– če banka hibridnih instrumentov ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez hibridnih instrumentov zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.
Izpolnjevanje pogojev iz drugega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
– celovito pojasnilo razlogov za odpoklic ali izplačilo instrumentov;
– izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, pred in po odpoklicu ali izplačilu instrumenta ter dokazilo, da banka še naprej izpolnjuje zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 ter ostale kapitalske zahteve in omejitve iz oddelka 4.5. ZBan-1;
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa;
Pri tem mora banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru predložiti dokumentacijo iz te alineje tudi na konsolidirani podlagi.
Predčasni odkup instrumenta s strani banke izdajateljice prej kot po 5 letih od izdaje, je mogoč samo v posebnih okoliščinah in ob dovoljenju Banke Slovenije.
Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če gre za spremembo davčne obravnave hibridnega instrumenta ali prerazvrstitev hibridnega instrumenta z vidika regulatorne oziroma zakonodajne obravnave, ki v času izdaje instrumenta niso bile znane. Izpolnjevanje pogojev iz tega pododstavka banka dokazuje s predložitvijo dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja iz tretjega pododstavka te točke, vključno z dokazilom o nastanku posebnih okoliščin. Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrumenti ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
(e) so v višini celotne terjatve upnika podrejeni obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju ali likvidaciji izplačajo šele tik pred hibridnimi instrumenti temeljnega kapitala;
(f) so v višini celotne terjatve upnika razpoložljivi za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja;
(g) banka ima možnost, da, če ni izplačala dividend na delnice za preteklo poslovno leto in ni izvršila izplačil donosov iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, odloži izplačila donosov iz naslova teh hibridnih instrumentih;
(h) ne smejo biti zavarovani niti pokriti z garancijo banke izdajateljice, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(i) kadar ima banka izdajateljica možnost izplačila hibridnih instrumentov z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana tudi z zmerno step-up klavzulo, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 5 letih od izdaje hibridnih instrumentov.
(5) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti hibridnih instrumentov, katerih izdajateljica je.
26. člen
(Presežki iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala)
Med sestavine dodatnega kapitala I se lahko vključijo tudi hibridni instrumenti, za katere je Banka Slovenije izdala dovoljenje za vključitev v temeljni kapital banke, in sicer v delu, ki presega omejitve za vključevanje v temeljni kapital iz tretjega odstavka 5. člena tega sklepa, vendar morajo biti ob tem izpolnjene vse zahteve oziroma omejitve za vključitev v dodatni kapital I.
27. člen
(Prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa)
(1) V dodatni kapital I banke se lahko vključujejo tudi:
(a) prednostne kumulativne delnice po nominalni vrednosti;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.
Postavke iz točke (a) in (b) tega odstavka se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala I.
(2) Prednostne kumulativne delnice iz prvega odstavka tega člena morajo za vključevanje med sestavine dodatnega kapitala I v celoti izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) stalnost oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika;
(b) so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom ZGD-1-UPB3;
(c) so podrejene obveznostim do navadnih upnikov, obveznostim na podlagi podrejenega dolga in obveznostim na podlagi hibridnih instrumentov;
(d) banka lahko omeji izplačilo donosov;
(e) morajo biti proste vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgub, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.
28. člen
(Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I)
(1) Banka lahko v izračun dodatnega kapitala I vključi tudi podrejeni dolg, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev podrejenega dolga v dodatni kapital I, če ta izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo podrejenega dolga za vključitev v dodatni kapital I;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital I, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da podrejeni dolg izpolnjuje vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena;
(c) izračun kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
(d) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa.
Pri tem mora banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
(4) Podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital I, mora, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji idr.), izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) izda ga banka, ki ga namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala I;
(b) je vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(c) pogodbeni rok zapadlosti ni določen ali mora biti najmanj 5 let in en dan;
Če je rok zapadlosti podrejenega dolga določen, pogodba ne sme vsebovati določila, da je lahko ta predčasno izplačan zaradi posebnih okoliščin, razen v primeru prenehanja opravljanja bančnih storitev.
Če rok zapadlosti ni določen, je podrejeni dolg lahko izplačan le, če je podano petletno predhodno obvestilo Banki Slovenije.
Banka lahko podrejeni dolg izplača tudi pred potekom pogodbene zapadlosti ali brez petletnega predhodnega obvestila Banki Slovenije, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrument ne izpolnjuje več pogojev za vključitev v izračun kapitala. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
– banka podrejeni dolg nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
– če banka podrejenega dolga ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez podrejenega dolga zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.
Izpolnjevanje pogojev iz četrtega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
– celovito pojasnilo razlogov za izplačilo instrumentov;
– izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, pred in po izplačilu instrumenta ter dokazilo, da banka še naprej izpolnjuje zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 ter ostale kapitalske zahteve in omejitve iz oddelka 4.5. ZBan-1;
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja in izkaza vseobsegajočega donosa.
Pri tem mora banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru predložiti dokumentacijo iz te alineje tudi na konsolidirani podlagi.
(d) je v višini celotne terjatve upnika podrejen obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II;
(e) ne sme biti zavarovan niti pokrit z garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(f) kadar ima banka izdajateljica možnost izplačila podrejenega dolga z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana tudi z zmerno step-up klavzulo, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 5 letih od izdaje podrejenega dolga.
(5) Obseg vključevanja podrejenega dolga v dodatni kapital I se postopoma znižuje z 20-odstotnim kumulativnim diskontom v zadnjih petih letih pred zapadlostjo oziroma odplačilom na naslednji način:
(a) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 20-odstotni diskont;
(b) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je štiri leta ali manj kot štiri in več kot tri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 40-odstotni diskont;
(c) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je tri leta ali manj kot tri in več kot dve leti pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 60-odstotni diskont;
(d) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je dve leti ali manj kot dve in več kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 80-odstotni diskont;
(e) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je eno leto ali manj kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 100-odstotni diskont oziroma se ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.
(6) Pri instrumentih iz točke (f) četrtega odstavka tega člena, ki vključujejo možnost predčasnega izplačila dolga in povečanja obrestne mere ob neuresničitvi možnosti predčasnega izplačila, je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I praviloma odvisen od višine pogodbeno določenega povečanja obrestne mere (step-up). Če povečanje obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20-odstotni kumulativni diskont uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbenega dospetja. Kadar je v pogodbi predvideno povečanje obrestne mere večje od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20-odstotni kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma mogočega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve nakupne opcije.
Ne glede na določbe prvega pododstavka tega odstavka mora banka uporabljati ustrezen kumulativni diskont pri vključevanju instrumentov iz prvega pododstavka v dodatni kapital I že od takrat, ko postane očitno, da bo možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije uresničena. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prvega stavka, če uprava banke sprejme odločitev, da bo banka izkoristila možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije.
(7) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti podrejenega dolga, katerega izdajateljica je.
29. člen
(Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom)
(1) V dodatni kapital I banke se lahko vključujejo tudi:
(a) prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom po nominalni vrednosti;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.
Postavke iz točke (a) in (b) tega odstavka se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala I.
(2) Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom iz prvega odstavka tega člena morajo za vključevanje med sestavine dodatnega kapitala I v celoti izpolnjevati naslednje lastnosti:
(a) stalnost oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika;
(b) so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom ZGD-1-UPB3;
(c) so podrejene obveznostim do navadnih upnikov, obveznostim na podlagi podrejenega dolga in obveznostim na podlagi hibridnih instrumentov;
(d) banka lahko omeji izplačilo donosov;
(e) morajo biti proste vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgub, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.
4. ODBITNE POSTAVKE OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA I
30. člen
(Odbitne postavke)
(1) Temeljni kapital banke se zmanjša za polovico vsote vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena, druga polovica te vsote pa se odšteje od dodatnega kapitala I. Ne glede na prvi stavek, se v primeru, da polovica seštevka vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena presega dodatni kapital I, presežek vsote odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala banke.
(2) Odbitne postavke so:
(a) naložbe v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije;
Upoštevajo se naložbe banke v delnice, poslovne deleže ali druge pravice, na podlagi katerih banka pridobi več kot 10% osnovnega kapitala drugih kreditnih ali finančnih institucij oziroma družb za upravljanje. Za namen ugotavljanja deleža v osnovnem kapitalu se upoštevajo vse neposredne in posredne naložbe banke v osnovni kapital drugih kreditnih ali finančnih institucij oziroma družb za upravljanje. Če neposredne in posredne naložbe presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje, so odbitna postavka vse neposredne naložbe banke, razen če so na podlagi tretjega odstavka 11. člena sklepa o tržnih tveganjih vključene v trgovalno knjigo.
(b) naložbe v hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij ter družb za upravljanje, v katerih je banka posamično pridobila več kot 10% osnovnega kapitala;
Upoštevajo se naložbe banke v hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij oziroma družb za upravljanje, razen če so na podlagi tretjega odstavka 11. člena sklepa o tržnih tveganjih vključene v trgovalno knjigo.
(c) naložbe banke v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje;
Naložbe banke v kapital, hibridne instrumente ter podrejeni dolg v druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje, ki ne spadajo v točki (a) in (b) tega odstavka in ki niso vključene v trgovalno knjigo na podlagi tretjega odstavka 11. člena sklepa o tržnih tveganjih, se odštevajo v znesku, ki presega 10% seštevka temeljnega in dodatnega kapitala I banke, izračunanega pred odštetjem postavk iz tega člena.
(d) udeležbe banke v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih;
Upoštevajo se naložbe banke v delnice, poslovne deleže ali druge pravice, na podlagi katerih je banka udeležena v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah ali zavarovalnih holdingih. Za namen ugotavljanja udeležbe se upoštevajo vsa neposredna in posredna imetništva banke v poslovnih deležih, delnicah ali drugih pravicah v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih iz bančne in iz trgovalne knjige. Če te naložbe presegajo delež, ki predstavlja udeležbo v zavarovalnici, pozavarovalnici, pokojninski družbi ali zavarovalnem holdingu, so odbitna postavka le neposredne naložbe banke.
(e) naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena;
Upoštevajo se naložbe v tiste finančne instrumente navedenih oseb, ki se v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja in členom 27(3) Direktive 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju lahko upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala (prednostne kumulativne delnice, podrejeni dolg, vrednostni papirji brez zapadlosti ter drugi finančni instrumenti, ki izpolnjujejo v navedenih določbah predpisane pogoje).
(f) primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB;
Banka, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu IRB, mora upoštevati naslednji odbitni postavki:
– morebitni presežek zneska pričakovanih izgub nad oblikovanimi oslabitvami in rezervacijami, izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB, in
– znesek pričakovane izgube za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, izračunan v skladu s 143. in 144. členom sklepa o pristopu IRB.
(g) zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju z utežjo 1250%;
Upoštevajo se izpostavljenosti iz naslova pozicij v listinjenju, ki se jim v skladu s točko (b) prvega odstavka 6. člena, točko (b) prvega odstavka 7. člena ter 22. in 38. členom sklepa o listinjenju pripiše utež tveganja 1250% in če jih banka ne vključi v izračun tveganjem prilagojenih izpostavljenosti za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje. Zneski teh izpostavljenosti se izračunajo v skladu z določbami navedenega sklepa o listinjenju.
(h) prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga;
Upošteva se prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga pri kapitalski obravnavi v primeru časovne neusklajenosti plačila ali izročitve po Tabeli 6 točke (b) prvega odstavka 44. člena sklepa o tržnih tveganjih.
(i) ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige;
Upošteva se ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, izdelana v skladu s prvim do petim odstavkom 13. člena sklepa o tržnih tveganjih, če ta nima pomembnega učinka in če banka nima dodatnega kapitala II oziroma ta ne zadostuje za pokrivanje te odbitne postavke.
(j) znesek preseganj omejitev kvalificiranih deležev v osebah nefinančnega sektorja;
Upošteva se znesek preseganj omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja iz prvega odstavka 5. člena Sklepa o naložbah bank in hranilnic v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja (Uradni list RS, št. 135/06).
(3) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se kapitalske naložbe v druge kreditne institucije, finančne institucije, družbe za upravljanje, zavarovalnice, pozavarovalnice, pokojninske družbe ali zavarovalne holdinge, ki jih je banka pridobila začasno, namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe, prva tri leta po pridobitvi ne štejejo med odbitne postavke po točkah (a), (b), (c), (d) in (e) drugega odstavka tega člena.
5. DODATNI KAPITAL II
31. člen
(Splošno)
(1) Dodatni kapital II banke predstavlja podrejeni dolg iz 32. člena tega sklepa, ob upoštevanju omejitev razmerij med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala iz drugega odstavka 5. člena tega sklepa ter zmanjšan za odbitno postavko iz 33. člena tega sklepa.
(2) Banka mora najmanj 30 dni pred nameravano vključitvijo podrejenega dolga v dodatni kapital II obvestiti Banko Slovenije. Banka mora omenjenemu obvestilu priložiti:
(a) osnovno dokumentacijo (pogodba, prospekt in drugo), povezano z izdajo podrejenega dolga za vključitev v dodatni kapital II;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital II, tj. navedbo posameznih lastnosti iz 32. člena tega sklepa s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da podrejeni dolg izpolnjuje vsak posamezni pogoj iz 32. člena tega sklepa;
(c) izračun kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, po stanju na zadnji dan meseca, pred mesecem, v katerem obvesti Banko Slovenije o nameravani vključitvi podrejenega dolga v dodatni kapital II;
(d) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih dveh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa.
Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
32. člen
(Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital II)
(1) Podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital II, mora, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji idr.), izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) izda ga banka, ki ga namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala II;
(b) je vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(c) pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 2 leti in en dan;
Pogodba ne sme vsebovati določila, da je podrejeni dolg lahko predčasno izplačan zaradi posebnih okoliščin, razen v primeru prenehanja opravljanja bančnih storitev.
Banka lahko podrejeni dolg izplača tudi pred potekom pogodbene zapadlosti, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrument ne izpolnjuje več pogojev za vključitev v izračun kapitala. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
– banka podrejeni dolg nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
– če banka podrejenega dolga ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez podrejenega dolga zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.
Izpolnjevanje pogojev iz tretjega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
– celovito pojasnilo razlogov za izplačilo instrumenta;
– izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, pred in po izplačilu instrumenta ter dokazilo, da banka še naprej izpolnjuje zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 ter ostale kapitalske zahteve in omejitve iz oddelka 4.5. ZBan-1;
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih dveh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa.
Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora predložiti dokumentacijo iz te alineje tudi na konsolidirani podlagi.
(d) je v višini celotne terjatve upnika podrejen obveznostim do navadnih upnikov;
(e) ne sme biti zavarovan niti pokrit za garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(f) pogodba mora vsebovati določilo, da niti glavnica niti obresti iz podrejenega dolga ne moreta biti izplačani, če bi tako izplačilo povzročilo zmanjšanje kapitala banke pod višino njenih predpisanih minimalnih kapitalskih zahtev.
(2) Banka mora nemudoma obvestiti Banko Slovenije o vseh izplačilih iz podrejenega dolga iz tega člena, če njen kapital pade pod 120% minimalnih kapitalskih zahtev.
(3) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti podrejenega dolga, katerega izdajateljica je.
33. člen
(Odbitna postavka od dodatnega kapitala II)
Banka mora od dodatnega kapitala II po upoštevanju omejitve njegovega razmerja glede na prosti temeljni kapital iz drugega odstavka 5. člena tega sklepa odšteti ocenjeno višino potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, izdelano v skladu s prvim do petim odstavkom 13. člena sklepa o tržnih tveganjih, če ta nima pomembnega učinka.
6. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
34. člen
(Uporaba določb)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07).
(2) Banka, ki v izračun kapitala vključuje hibridne instrumente dodatnega kapitala I in podrejeni dolg na podlagi Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06) oziroma Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07), lahko še naprej uporablja določila omenjenih sklepov glede lastnosti teh instrumentov, vendar le do zapadlosti teh instrumentov po prvotno dogovorjenih pogojih.
(3) Banka, ki je za zavarovanje svojih terjatev sprejela podrejene dolžniške instrumente na podlagi Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06), katerih izdajateljica je, lahko uporablja omenjene instrumente za zavarovanje le do izteka pogodbenega razmerja, za katero je bilo uporabljeno omenjeno zavarovanje, vendar se ti ne smejo upoštevati kot sestavina kapitala.
(4) Banka, ki je v izračun kapitala do 31. decembra 2010 vključevala vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 9. člena ter inovativne instrumente iz 11. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07), ki od začetka uporabe tega sklepa ne izpolnjujejo pogojev za sestavine temeljnega kapitala, predpisanih v 10. in 16. členu tega sklepa, se do 31. decembra 2040 štejejo za hibridne instrumente iz 16. člena tega sklepa na naslednji način:
(a) do 20% temeljnega kapitala v obdobju od 31. decembra 2020 do 31. decembra 2030;
(b) do 10% temeljnega kapitala v obdobju od 31. decembra 2030 do 31. decembra 2040.
(5) Pri tem se skladno s četrtim odstavkom tega člena:
(a) navadne delnice iz 9. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07), ki ne izpolnjujejo pogojev iz 11., 12., 13. in 14. člena tega sklepa, za namen izračuna kapitala po tem sklepu uvrščajo v omejitev za hibridne instrumente iz točke (a) tretjega odstavka 5. člena tega sklepa;
(b) prednostne nekumulativne delnice iz 9. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07), ki ne izpolnjujejo pogojev iz 16. člena tega sklepa, za namen izračuna kapitala po tem sklepu uvrščajo v omejitev za hibridne instrumente iz točke (b) tretjega odstavka 5. člena tega sklepa;
(c) inovativni instrumenti iz 11. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07), ki ne izpolnjujejo pogojev iz 16. člena tega sklepa, za namen izračuna kapitala po tem sklepu uvrščajo v omejitev za hibridne instrumente iz točke (c) tretjega odstavka 5. člena tega sklepa.
35. člen
(Veljavnost določb)
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.
Ljubljana, dne 18. oktobra 2010
Marko Kranjec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije