Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, ZGJS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07; ZLS-UPB2, 27/08 - Odl. US, 100/08 - Odl. US, 76/08, 79/09 in 14/10 - Odl. US), 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 48/10) in na podlagi tretjega odstavka 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 - ZJZP) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 29. redni seji dne 28. 9. 2010 sprejel

Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izbor optimalne oblike javno-zasebnega partnerstva.
S tem aktom Občina Dol pri Ljubljani, kot koncedent, določa predmet in pogoje za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo objektov in naprav ter pogoje za opravljanje javne gospodarske službe zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda.

Občina Dol pri Ljubljani skladno z določilom drugega odstavka pete alineje 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07; ZLS-UPB2, 27/08 - Odl. US, 100/08 - Odl. US, 76/08, 79/09 in 14/10 - Odl. US) v povezavi z drugo točko prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06; ZVO-1-UPB1, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09) in skladno z določbami 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dol pri Ljubljani (Uradni vestnik Občine Dol pri Ljubljani, št. 1/96) in določbami Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 47/06 in 90/07) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za opravljanje javne gospodarske službe zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda ter za vzpostavitev komunalne infrastrukture, potrebne za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.

Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije gradnje po modelu zgradi-upravljaj-prenesi v last (BTO) in podelitev koncesije za izvajanje javne gospodarske službe zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda.

Predmet koncesijskega razmerja je:
- izgradnja fekalne kanalizacije za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda v ožjem in širšem območju naselja Dolsko, Kamnica, Petelinje, Vinje, Kleče, Podgora, del Zajelš in del Osredk;
- dobava in izvedba strojne opreme za čistilno napravo Dolsko;
- izvajanje gospodarske javne službe zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda.
Koncesija gradnje se izvede na podlagi prostorsko izvedbene in projektne dokumentacije koncesionarja, ki jo predhodno potrdi koncedent.

Gospodarska javna služba zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda obsega upravljanje in vzdrževanje čistilne naprave Dolsko, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, čiščenje komunalne odpadne vode ter tehnološke odpadne oziroma industrijske odpadne vode in padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah, čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah, prevzem in obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav ter greznic, prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.
»Koncesionar je dolžan prevzeti dele že zgrajenega kanalizacijskega omrežja in naprav«.
Splošni pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije so opredeljeni s tem aktom, z Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Dol pri Ljubljani, z Odlokom o javni kanalizaciji, odvajanju in čiščenju odpadnih voda in Pravilnikom z navodili, normativi in standardi o javni kanalizaciji, odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo zraven pomena iz Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Zakona o gospodarskih javnih službah še naslednji pomen:
- koncedent: je Občina Dol pri Ljubljani;
- koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz tretje alineje prvega odstavka 4. člena tega odloka na podlagi podeljene koncesije;
- uporabnik: je pravna, fizična ali druga oseba, ki je priključena in/ali uporablja koncesioniran sistem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih, komunalnih ali padavinskih voda v Občini Dol pri Ljubljani;
- gospodarska javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz tretje alineje prvega odstavka 4. člena tega odloka;

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju Občine Dol pri Ljubljani, kot je navedeno v 4. členu tega odloka:
- izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz tretje alineje prvega odstavka 4. člena tega odloka,
- dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z zbiranjem, odvajanjem in čiščenjem komunalnih, odpadnih in padavinskih voda in kvalitetno opravljati gospodarsko javno službo, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju Občine Dol pri Ljubljani pod istimi pogoji kot koncesionar.

Koncesionar mora, poleg z javnim razpisom določenih pogojev, izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
- da je strokovno usposobljen opravljanja te dejavnosti;
- da koncesionar in vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena ZJN-2;
- da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
- da ima poravnane vse davke in prispevke;
- da ima ustrezne reference, ki se nanašajo na gradnjo in upravljanje objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda in čistilnih naprav, z najmanj 500 enotami;
- da poda izjavo, da bo dejavnost izvajal ves čas v skladu z veljavnimi predpisi in normativi;
- da predloži finančen načrt, iz katerega so razvidni stroški projektiranja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja in upravljanja objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda in čistilne naprave ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov;
- da bo pripravil in predložil končno ceno in strukturo cene ter projekcijo finančnih obremenitev uporabnikov za ves čas trajanja koncesijskega razmerja, pri tem pa bo kot izhodišče upošteval veljavno zakonodajo na področju politike in kontrole cen komunalnih storitev, ki velja v Republiki Sloveniji;
- da bo podal izjavo, s katero se bo zavezal, da bo ves čas koncesijskega razmerja upošteval prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanja javne gospodarske službe na dolgi rok pred pridobivanjem dobička na vložena sredstva;
- da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi ter da bo morebitno škodo nemudoma odpravil;
- da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti, določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
- da bo izdelal celovit projekt izgradnje komunalnega sistema za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Dol pri Ljubljani, navedenem v 4. členu tega akta;
- da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal vzdrževati objekte in naprave za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda in čistilno napravo skozi celotno koncesijsko obdobje;
- da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje gospodarske javne službe na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega akta, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
- da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje na območju Občine Dol pri Ljubljani, navedenem v 4. členu tega akta;
- da bo predložil elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz tega člena;
- da predloži program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, skladen z 19. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04).

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
- izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
- upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarskih javnih služb;
- zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
- kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
- vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
- po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
- sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
- skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
- oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
- obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
- pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
- vodenje evidenc v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, usklajenih z občinskimi evidencami;
- vodenje katastrskih evidenc;
- ažurno in strokovno vodenje poslovnih knjig;
- priprava ustreznih poslovnih načrtov, letnih programov in dolgoročnega plana izvajanja gospodarske javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
- poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
- v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
- omogočati koncedentu nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in
- obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
- da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
- da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
- da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitve koncesionirane gospodarske javne službe;
- da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesionirane gospodarske javne službe na področju Občine Dol pri Ljubljani;
- pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja kvalitetnih storitev koncesionarja;
- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
- pravico do v koncesijski pogodbi zagotovljenih cen storitev;
- uporabljati storitve gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi;
- zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarskih javnih služb;
- vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje.
Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem aktom.

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
- upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarskih javnih služb;
- omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarskih javnih služb;
- redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
- prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarskih javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
- nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru zagotavljanja izvajanja storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače onemogoči izvajanje gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo ali drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku dolžnost, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.

Koncedent daje koncesionarju naslednja javna pooblastila:
- da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave kanalizacijskega omrežja na območju naselij navedenih v 4. členu tega odloka;
- da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi;
- da vodi vsa dela za vse investicijske posege v javni kanalizacijski sistem, ki ga upravlja, vključno s čistilno napravo Dolsko;
- v okviru veljavne zakonodaje ima koncesionar javno pooblastilo tudi za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, in sicer: k občinskim podrobnim prostorskim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje, za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Obveznosti, ki izhajajo iz koncesije gradnje, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki je opredeljen v koncesijski pogodbi.
Koncesija se podeli za obdobje do 25 let. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov, navedenih v tem aktu in iz razlogov, navedenih v 41. in 42. členu Zakona o gospodarskih javnih službah.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša v skladu z veljavnimi predpisi.

Izvajanje gospodarske javne službe se financira iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, plačila stroškov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, drugih plačil uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil (stroški projektnih pogojev, soglasij …). Plačila uporabnikov za storitve javne službe so izražena v evrih za porabljeni kubični meter vode. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali izvengospodinjski nameni, posebne kategorije gospodarskih subjektov).
Plačila uporabnikov se v primeru vrtnarije oziroma kmetije lahko določijo na podlagi števca odvedene fekalne vode ali posebnega števca za tako porabo.
Vire financiranja za izgradnjo fekalne kanalizacije za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda v območju, navedenem v 4. členu tega odloka ter za dobavo in izvedbo strojne opreme za čistilno napravo Dolsko zagotovi koncesionar.
Koncedent bo sofinanciral izgradnjo fekalne kanalizacije za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda v območju, navedenem v 4. členu tega odloka ter za dobavo in izvedbo strojne opreme za čistilno napravo Dolsko v višini sredstev, ki jih bo zagotovil iz naslova nepovratnih sredstev evropskih skladov ali državnega proračuna in subvencij države ter pobranih taks in prispevkov.

V izhodiščni tarifi morajo biti definirana vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju.
Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
O spreminjanju tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov, realno bistveno povečanje stroškov izvajanja javne službe …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene izvajanja javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev in izračun tarife.

Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Dol pri Ljubljani, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.

Koncesionar mora za izvajanje gospodarske javne službe voditi ločene računovodske evidence skladno z veljavno zakonodajo. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe in zanje mora koncesionar voditi ločeno računovodstvo.

Koncesija se podeli v skladu s 36. in 37. členom Zakona o gospodarskih javnih službah, na podlagi javnega razpisa in ob smiselni uporabi 57. do 64. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2). Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
- Predmetu javnega razpisa,
- Obsegu in trajanju koncesije,
- Pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati koncesionar,
- Začetku in trajanju koncesije,
- Zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi ponudnik,
- Roku za prijavo,
- Roku za izbor koncesionarja,
- Roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru, in
- O odgovorni osebi za dajanje informacij.

Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire koncesionarja in izbiro koncesionarja se pooblasti občinsko upravo.
Za podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav oziroma ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Na podlagi poročila strokovne komisije odloči, v imenu koncedenta o izboru koncesionarja z upravno odločbo, občinska uprava. Poročilo se posreduje v vednost občinskemu svetu.

Koncedent si pridržuje pravico, da v primeru, da nobena od ponudb ni sprejemljiva, ne sklene koncesijske pogodbe z nobenim od ponudnikov.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za nemoteno izvajanje javne službe za prihodnje leto in ga skupaj s poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program potrdi občinski svet.
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. (vsakega naslednjega leta) pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe za preteklo leto in z vsebino seznaniti občinski svet. Letno poročilo mora, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
- izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
- pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
- zavrnitvah uporabnikov storitev,
- oddaji poslov podizvajalcem,
- spremembah v podjetju koncesionarja,
- škodnih dogodkih,
- spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
- koriščenju zavarovanj,
- zadolževanju koncesionarja za potrebe izvajanja javne gospodarske službe in
- vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje se preneha v skladu z določili koncesijske pogodbe ali na podlagi drugih zakonskih predpisov ali podzakonskih aktov.

Koncesijska pogodba lahko z (enostransko) koncedentovo odpovedjo/razdrtjem preneha:
- če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
- če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
- če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
- če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem aktom in koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi, razen v primeru razdrtja pogodbe iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena.

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
- če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
- če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju javne službe,
- zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema iz druge alinee drugega odstavka je koncesionarju upravičen do odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) mora koncesionar predhodno obvestiti koncedenta.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Investitor (koncesionar) je dolžan koncedentu izročiti nepreklicno bančno garancijo, ki bo natančneje opredeljena v koncesijski pogodbi.

Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.