Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2010 z dne 24. 9. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2010 z dne 24. 9. 2010

Kazalo

4110. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodni del vojašnice, stran 10991.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO1B, 108/09) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09) ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 33/10) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 28. redni seji dne 20. 5. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodni del vojašnice
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za zahodni del vojašnice (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,
– usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, načrtovane z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev parka, ureditev prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I.      Besedilo odloka
II.     Grafični del, ki obsega naslednje
        grafične načrte:
1.      Načrt namenske rabe prostora
1.1     Izsek iz dolgoročnega plana                 M 1:5000
2.      Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
        urejanja prostora
2.1     Vplivi in povezave s sosednjimi enotami     M 1:1000
        urejanja prostora
3.      Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1     Katastrski načrt s prikazom območja         M 1:1000
        OPPN
3.2     Geodetski načrt s prikazom območja OPPN     M 1:1000
3.3     Načrt obodne parcelacije in parcelacije     M 1:1000
        zemljišč na katastrskem načrtu
3.4     Načrt obodne parcelacije in parcelacije     M 1:1000
        zemljišč na geodetskem načrtu
3.5     Površine v javnem dobru na katastrskem      M 1:1000
        načrtu
3.6     Površine v javnem dobru na geodetskem       M 1:1000
        načrtu
4.      Načrt arhitekturnih, krajinskih in
        oblikovalskih rešitev prostorskih
        ureditev
4.1     Odstranitev objektov                        M 1:1000
4.2     Pregledna arhitekturna zazidalna            M 1:1000
        situacija – 1. faza
4.3     Pregledna arhitekturna zazidalna            M 1:1000
        situacija – končna ureditev
4.4     Ureditvena situacija – nivo kleti – 1.      M 1:1000
        faza
4.5     Ureditvena situacija – nivo kleti –         M 1:1000
        končna ureditev
4.6     Značilni prerezi in pogledi                 M 1:1000
4.7     Prikaz priključevanja objektov na           M 1:1000
        komunalno javno infrastrukturo – 1.
        faza
4.8     Prikaz priključevanja objektov na           M 1:1000
        komunalno javno infrastrukturo – končna
        ureditev
4.9     Prometnotehnična situacija in idejna        M 1:1000
        višinska regulacija
4.10    Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo      M 1:1000.
        ter varstvo pred naravnimi in drugimi
        nesrečami
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 07-049 v maju 2010.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1076, 1074, 1077, 1073, 1078, 1072/1 in 1072/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1088/2, 1033 in 61/8, vse k. o. Škofja Loka.
Površina območja OPPN znaša 45.873 m2.
2. Meja
Meja območja OPPN poteka v k. o. Škofja Loka od točke T0 po severni meji zemljišča s parcelno številko 1076, po zahodni in severni meji zemljišča s parcelno številko 1088/2, preko tega zemljišča do severovzhodnega vogala zemljišča s parcelno številko 1074, se nadaljuje po vzhodni meji tega zemljišča in po vzhodni meji zemljišč s parcelnimi številkami 1073, 1072/1 in 1072/2 do jugovzhodnega vogala zemljišča s parcelno številko 1072/1. Meja območja prečka Partizansko cesto in se nadaljuje proti zahodu po južni meji zemljišč s parcelnima številkama 1033 in 61/8 do Ceste talcev, kjer zavije po južni in zahodni meji zemljišča s parcelno številko 1033 proti severu. Meja se nadaljuje po zahodni strani zemljišč s parcelnimi številkami 1078, 1077 in 1076 ter se zaključi v točki T0.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije v Gauss-Kruegerjevem sistemu.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Predvidena gradnja predstavlja zaključek blokovske pozidave na severni strani mesta Škofja Loka. Pozidava bo sanirala degradirani mestni prostor na zemljišču nekdanje vojašnice in ga primerno izkoristila.
Na zahodni strani območja je predvidena gradnja doma za starejše osebe.
Javni park, ki je predviden na vzhodni strani območja, predstavlja zaključek zelene osi med centrom mesta in vzpetino Kamnitnik in bo namenjen rekreaciji in počitku vseh prebivalcev mesta Škofja Loka ter igri mlajših in najmlajših prebivalcev mesta. Območje Kamnitnika predstavlja naravno vrednoto. Del parka in parkirišča za obiskovalce parka so predvideni v sosednji enoti urejanja prostora na vzhodni strani parka.
Garažna hiša v kleti bo namenjena stanovalcem novega naselja ter osebju doma za starejše osebe, morebitni višek parkirnih mest pa tudi stanovalcem v bližnjih okoliških objektih.
Območje OPPN je navezano na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah in peškomunikacijah. Območje je prometno navezano na Partizansko cesto in Cesto talcev ter naprej na Kidričevo cesto oziroma na severno obvoznico, ko bo ta zgrajena. Območje je prehodno in s pešpotmi povezano z okoliškimi zemljišči tako v smeri vzhod–zahod kot v smeri sever–jug.
Prometna obremenitev Partizanske ceste in Ceste talcev je skladna s Prometno študijo območja Škofje Loke (TrafCons, d.o.o., maj 2006, dopolnitev po recenziji januar 2007), ki je bila dopolnjena za potrebe občinskega podrobnega prostorskega načrta za severno obvoznico v letih 2008 in 2009. Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo ureditev in širitev Partizanske ceste in Ceste talcev. Sočasno z ureditvijo Partizanske ceste bo treba obstoječi vzhodni dostop k stolpnicam na naslovih Partizanska cesta 40, Partizanska cesta 41, Partizanska cesta 42 in Partizanska cesta 43 prestaviti proti zahodu tako, da bo poravnan s predvidenim uvozom na območje OPPN. Posledično bo treba izvesti tudi preureditev dela parkirišča na dvorišču stolpnic.
Po južnem in zahodnem robu območja je predvidena dvosmerna kolesarska steza, ki bo navezana na načrtovano državno kolesarsko pot. Ta se bo nadaljevala ob Cesti talcev v smeri proti severu in na vzhodni strani po Šolski ulici.
V oddaljenosti približno 500 m od obravnavane lokacije je avtobusna postaja za medkrajevni promet.
Po severnem, zahodnem in južnem robu območja poteka obstoječa komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na katero bodo priključeni predvideni objekti. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve bo treba zgraditi ali sanirati nekatere komunalne vode, ki segajo izven območja OPPN.
Obravnavana pozidava ne bo imela negativnih vplivov na varnost okolice pred požarom ter na higiensko in zdravstveno zaščito okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Novo predvideni objekti bodo predvsem v zimskem času vplivali na osončenje sosednjih stavb na severni strani območja. Vpliv bo majhen, zato bivalni pogoji v obstoječih objektih ne bodo bistveno poslabšani.
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine, zato so z OPPN natančno določeni pogoji za umestitev objektov v prostor in za njihove največje gabarite. Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
8. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin ter
– ureditev parka.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Z OPPN sta znotraj ureditvenega območja predvideni gradnja doma za starejše osebe z oskrbovanimi stanovanji, stavbe z oskrbovanimi stanovanji, šestih večstanovanjskih blokov in podzemne garaže ter ureditev zelenih, prometnih in drugih utrjenih površin v skupni rabi. Predvidena je tudi ureditev parka na vzhodni strani ureditvenega območja.
1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na šest prostorskih enot:
– P1 – površine, namenjene gradnji doma za starejše osebe in oskrbovanih stanovanj,
– P2 – površine, namenjene gradnji šestih večstanovanjskih blokov in stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– Z1 – površine, namenjene ureditvi javnega parka,
– Z2 in Z3 – površine, namenjene ureditvi zasebnih vrtov,
– C – površine, namenjene za ureditev in razširitev obodnih cest.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
2. Namembnost
V stavbah so dopustne naslednje dejavnosti:
Prostorska enota P1:
Kot osnovna dejavnost v stavbi z oznako D so dopustni:
– znotraj podrazreda 11300 samo domovi za starejše osebe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– znotraj podrazreda 12420 samo garaže (v kleti).
V sklopu stavbe D so v pritličju dopustni tudi drugi nestanovanjski programi za starejše. Dopustni so le programi, ki dopolnjujejo dejavnost doma in niso moteči za sosesko, na primer trafika, frizer, pediker, zdravstvena ambulanta, fizioterapija, gostinski lokal internega značaja, cvetličarna ipd.
V kleti stavbe D so poleg parkirišč dopustni tudi energetski in servisni prostori doma.
Prostorska enota P2:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe (stavbe A1, A2, A3, A4, A5 in A6),
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (stavba B),
– znotraj podrazreda 12420 samo garaže (v kleti).
V pritličjih stavb B, A5 in A6 so dopustne tudi mirne nestanovanjske dejavnosti, ki niso moteče za sosesko, na primer pošta, manjša trgovina ali trafika, frizerski salon, kozmetika, zdravstvena ordinacija in podobno.
V kleti stavb v prostorski enoti P2 so poleg parkirišč dopustne tudi shrambe, kolesarnice, energetski prostori in podobno.
3. Zazidalna zasnova
Prostorska enota P1
V prostorski enoti P1 je predvidena gradnja doma za starejše osebe z oskrbovanimi stanovanji s kletno garažo. Postavitev stavbe, smer pozidave in njena višina sledijo predvideni pozidavi v prostorski enoti P2 ter jo oblikovno in funkcionalno zaključujejo. Med Cesto talcev in domom je zagotovljena površina za parkirišča in zunanjo ureditev. Dom je s sistemom pešpoti dobro povezan s celotnim naseljem, predvidenim javnim parkom in okolico. Dostop v kletno etažo doma je predviden preko uvozno-izvozne klančine na severni strani stavbe.
Prostorska enota P2
V prostorski enoti P2 je predvidena gradnja stavbe z oskrbovanimi stanovanji in šestih večstanovanjskih blokov. Stavbe so prostostoječe in postavljene v vzorcu šahovnice tako, da je zagotovljena pretočnost območja v smeri sever–jug in vzhod–zahod. Smer pozidave je sever–jug oziroma pravokotno na Partizansko cesto, stavbe ob Partizanski cesti so poravnane v gradbeno linijo. Med stavbami so oblikovane proste površine s pešpotmi, ki povezujejo prostorsko enoto s predvidenim javnim parkom v prostorski enoti Z1 in z okolico. Pod stavbami so načrtovane podzemne garaže, uvozno-izvozna klančina je predvidena na južni strani naselja. Velikost in višina stavb bosta prilagojeni okoliškim večstanovanjskim objektom in ne bosta izstopali iz podobe naselja.
Dopustna je povezava doma za starejše osebe (stavba z oznako D) in stavbe z oskrbovanimi stanovanji (stavba z oznako B) s podzemnim ali nadzemnim zaprtim hodnikom. Nadzemni povezovalni hodnik je lahko izveden le v etažah nad pritličjem, tako da je v nivoju terena zagotovljen prehod med objektoma.
4. Zasnova zunanje ureditve
Celotno območje je treba oblikovati kot parkovno površino, razen južnega in severozahodnega roba, kjer so predvidena parkirišča.
Prostorska enota P1:
V prostorski enoti P1 so ob domu predvidene zelene površine, ki so lahko delno ograjene z ograjo z višino do največ 1,80 m. Ob vhodu bo na zahodni strani doma urejen manjši park. Po severnem robu prostorske enote bo potekala intervencijska pot, ki bo predstavljala tudi povezavo za pešce med Cesto talcev in parkom. Ob meji z zemljiščem s parcelno številko 473/1 k. o. Stara Loka je treba nasaditi drevje in grmovnice.
Na severni strani prostorske enote P1 bo speljana javna pešpot proti parku, ki bo služila tudi kot intervencijska pot.
Prostorska enota P2:
V prostorski enoti P2 so ob stanovanjskih objektih predvidene površine za stanovalce, ki bodo urejene kot igralne ploščadi ali kot parkovne površine. Prostor, kjer je obvezna ureditev otroških igrišč, je označen v grafičnih prilogah. Med stavbama A3 in A4, kjer bo odprti prostor razširjen, bo urejena tlakovana osrednja večnamenska ploščad. V sklopu osrednje ploščadi je dopustna postavitev otroških igral in nadstrešnice ali paviljona (stavba z oznako P) s površino do največ 100 m2 in višino do 5 m, namenjenega druženju stanovalcev in igri otrok. Na vzhodni strani območja 1. faze je do začetka gradnje stavbe A2 dopustna ureditev igrišča, namenjenega tudi starejšim otrokom. V prostorski enoti P2 namenske površine za igre z žogo niso dopustne, razen na igrišču na vzhodni strani območja 1. faze.
Na zunanjih površinah med objekti je treba predvideti enega ali več pokritih izhodov iz podzemne garaže (stavba z oznako E) s površino do največ 50 m2 in višino do 5 m. Izhodi iz garaže morajo biti navezani na pešpoti v ureditvenem območju, mikrolokacija bo določena glede na zasnovo kleti.
Na severni strani prostorske enote P2 bo speljana javna pešpot, ki bo povezovala zahodni del območja s parkom. Ostale pešpoti v prostorski enoti bodo povezovale dele naselja med seboj ter s parkom in okolico. Pešpoti bodo služile tudi kot poti za intervencijska vozila. Neposredno ob večstanovanjskih blokih so načrtovani zasebni vrtovi, ki bodo med seboj ločeni z ograjami ali lahkimi predelnimi stenami. Razmejitev med zasebnimi vrtovi in drugimi zunanjimi površinami naj bo praviloma izvedena z zasaditvijo, robniki, koriti, klopmi ali drugimi nizkimi elementi zunanje ureditve. Izjemoma so dopustne tudi ograje z višino do največ 1,00 m.
Prostorska enota Z1 – park:
Predvidena je izvedba parka. Park je zasnovan tako, da ga je mogoče izvajati postopoma glede na dinamiko gradnje naselja. Razdeljen je na šest delov, ki so oblikovani kot zaključene celote.
Ureditev parka zajema:
– ureditev zelenih površin ter
– ureditev pešpoti z navezavo na sistem pešpoti v naselju in pločnik ob Partizanski cesti.
Dopustne so tudi:
– ureditev otroškega igrišča,
– ureditev večnamenske ploščadi za igranje košarke, odbojke, rolanje in podobno,
– izvedba vizualne in funkcionalne ločitve med parkom in stanovanjskim naseljem z zazelenitvijo ali z reliefnim oblikovanjem terena,
– izvedba ograje z višino 2 m na meji s prostorsko enoto Z3.
Prostorski enoti Z2 in Z3:
V prostorskih enotah Z2 in Z3 je dopustna ureditev zelenic, vrtov ali sadovnjakov. Prostorska enota Z2 predstavlja zelene površine, ki so lahko priključene vrtovom enostanovanjskih hiš na severni strani izven območja OPPN.
Na celotnem območju OPPN je dopustna postavitev mikrourbane opreme (klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa).
Prevzemna mesta za odpadke je treba urediti ob parkiriščih.
Na južni strani prostorskih enot P2 in Z1 je obvezna zasaditev drevoreda, razen v delu, kjer to ni mogoče zaradi obstoječih komunalnih in energetskih vodov.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza« in št. 4.3 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev«.
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
V celotnem območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– skulpture in druge prostorske instalacije,
– vodnjaki in okrasni bazeni,
– spominska obeležja,
– javne telefonske govorilnice.
V prostorskih enotah P1 in P2 so dopustni nadstreški nad prostori za zbiranje in prevzem odpadkov. V načrtu zunanje ureditve za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predvideti tipski načrt za celotno območje OPPN.
V prostorski enoti Z1 je dovoljena postavitev oziroma izvedba tistih enostavnih in nezahtevnih objektov, ki bodo predvideni v načrtu za ureditev celotnega parka. Poleg nezahtevnih in enostavnih objektov iz prvega odstavka tega člena so dopustni še:
– otroško igrišče,
– ute oziroma senčnice,
– igriščne ograje.
V prostorskih enotah Z2 in Z3 so dovoljeni:
– lope za vrtno orodje,
– ute oziroma senčnice,
– medsosedske ograje in ograje na južnem robu vrtov; na južni strani vrtov je dopustna ozelenjena žičnata ograja z višino 1,10 m na zidanem ali betonskem parapetnem zidcu z višino 0,50 m, skupna višina 1,60 m, merjeno od kote zunanje ureditve v prostorskih enotah P1 in P2.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo izpolnjevati zahteve veljavnega podzakonskega predpisa, ki ureja pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v 22. in 23. členu tega odloka.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti za vse objekte v posamezni prostorski enoti usklajena. Oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost.
Fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno, s kakovostnimi in trajnimi materiali. Dopustne so tudi izvedbe ozelenjenih fasad.
Strehe so lahko ravne ali pod blagim naklonom do največ 10 stopinj, v terasnem delu pohodne ali zazelenjene.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Krajinska ureditev ureditvenega območja mora upoštevati značilnosti krajinske zasnove OPPN glede zasaditve, oblikovanja terena, razporeditve programov in sistemov poti. Usklajena mora biti tudi s stičnimi območji.
Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– za dokončno ureditev parka je treba izdelati načrt krajinske ureditve za celotno območje parka, skupaj z delom parka v območju OPPN vzhodni del vojašnice;
– parkovna ureditev v prostorski enoti Z1 mora biti funkcionalno navezana na prostorsko enoto P2 ter na sosednje površine na vzhodni strani območja;
– zunanje površine med objekti morajo biti zasnovane kot parkovne površine s prevladujočim deležem travnatih površin s skupinami drevja in grmovnic;
– višinske razlike v nivojih terena je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami ali opornimi zidovi z višino največ 0,70 m;
– na severni strani prostorskih enot P1 in P2 je treba oporne zidove in ograje izvesti tako, da bosta talna in zaledna voda nemoteno odvajani z višjeležečih zemljišč na severnem robu območja;
– na oporne zidove, višje od 0,45 m, je treba namestiti varovalno ograjo ali na drug način preprečiti možnost padca na nižje ležeče zemljišče;
– morebitne pergole ali nadstrešnice nad zasebnimi vrtovi ob večstanovanjskih blokih so lahko izvedene le v sklopu gradnje osnovnega objekta. Prikazane morajo biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za osnovni objekt. Videz mora biti enoten za celo funkcionalno enoto;
– ograja pri domu za starejše osebe ter morebitne ograje med zasebnimi vrtovi ob večstanovanjskih blokih in zelenimi površinami v prostorski enoti P2 morajo biti transparentne, izvedene kot lahke kovinske ograje ali kot žičnate ograje;
– ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovane ter opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;
– pod igrali na igralnih ploščadih in na otroškem igrišču mora biti ustrezna namenska površina, ki preprečuje poškodbe ob padcu;
– počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni;
– vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem;
– za preprečevanje parkiranja izven parkirnih površin je treba predvideti ustrezne elemente, kot so zasaditve, izbor talnih materialov, višinske bariere, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve;
– intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja nadstropij (GMN) je linija, ki je stavba D v etažah nad pritličjem ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je odmaknjena od nje v notranjost;
– gradbena meja terasnih etaž (GMT) je linija, ki je novo grajene stavbe v terasnih etažah na severni strani stavb D, A1 in A2 ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– gradbena meja kleti (GMK) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– terasna etaža (v nadaljevanju: T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 70% bruto tlorisne površine predhodne etaže. Odmik fasade terasne etaže od roba najbolj izpostavljenega dela objekta v predhodnih etažah je najmanj 3,0 m;
– višina venca: Višino venca predstavlja višina ograje terase nad 4. nadstropjem, merjena od kote zunanjega tlaka ob objektu;
– višina stavbe je najvišja točka stavbe, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju. Nad to koto je dopustna izvedba tehničnih naprav, strojnic, telekomunikacijskih naprav, ni pa dopustna izvedba mansarde;
– bruto površina (BTP) se računa skladno z veljavnim standardom SIST ISO 9836. Pri izračunu dopustnih kapacitet se v bruto površino BTP štejejo zaprte površine, ne štejejo pa se površine, ki niso zaprte z vseh strani, so pa pokrite (tako npr. odprte lože), in bruto površine, ki niso pokrite (kot na primer odprti balkoni ali terase na pohodni strehi objektov);
– pri izračunu dopustnega BTP za prostorsko enoto se štejejo le površine stavb, ne štejeta pa se površini uvozno-izvozne klančine in paviljona na osrednji ploščadi.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza« in št. 4.3 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev«.
Točke za zakoličbo gradbenih mej so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«.
Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
2. Lega in tlorisni gabariti
Lega stavb je določena v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu« s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Podzemna garaža:
– Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje kleti (GMK);
– del garaže, ki sega v prostorsko enoto P1, je treba graditi kot skupno garažo za dom in večstanovanjske bloke; iz nje je treba omogočiti dostop do doma in do ostalega dela garaže.
Prostorska enota P1:
Dom za starejše osebe:
– tlorisna dimenzija: 27,20 m x 77,20 m
– etaže nad nivojem pritličja ne smejo presegati GMN
– terasna etaža ne sme presegati GMT
– BTP nad terenom = 10.800 m2.
Prostorska enota P2:
Stavbe A1, A2, A3, A4, A5 in A6:
– tlorisna dimenzija: 21 m x 30 m
– terasne etaže stavb A1 in A2 ne smejo presegati GMT
– BTP nad terenom = 3.590,00 m2.
Stavba B:
– tlorisna dimenzija: 21 m x 22,50 m
– BTP nad terenom = 2.690 m2.
Lega in dimenzije objektov ter regulacijski elementi so prikazani v grafičnih načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza«, št. 4.3 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev«, št. 4.4 »Ureditvena situacija – nivo kleti – 1. faza« in št. 4.5 »Ureditvena situacija – nivo kleti – končna ureditev«.
3. Višinski gabariti
Vse stavbe v območju bodo podkletene. Svetla višina garaže je najmanj 2,20 m.
Največji dopustni višinski gabariti nad terenom so:
Dom za starejše osebe ter stavbe A1, A2, A3, A4, A5, A6 in B:
– etažnost P+4N+T
– višina venca: 17,00 m
– višina stavbe: 21 m.
4. Višinske kote terena in pritličja
Zunanja ureditev bo prilagojena kotam pritličij stavb in višinskim potekom pešpoti po robu in znotraj območja.
Kota urejenega terena pred vhodi v stavbe: 364,00 m. n. v.
Kote pritličij stavb: 364,15 m. n. v.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.9 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
5. Kapacitete območja
Površina območja OPPN je 45.873 m2
Prostorska enota P1
Površina prostorske enote: 6.399 m2
BTP doma za starejše osebe: največ 10.800 m2
BTP kletnih etaž: 3.250 m2
Število oskrbovancev: najmanj 90
Število oskrbovanih stanovanj v sklopu doma: 30
Prostorska enota P2
Površina prostorske enote: 20.146 m2
BTP nad nivojem terena: največ 24.230 m2, od tega
1. faza 13.460 m2, 2. faza 10.770 m2
BTP kletnih etaž: 14.230 m2, od tega
1. faza 6.900 m2, 2. faza 7.330 m2
Število stanovanjskih enot: po 40 na objekt, skupaj največ 240, od tega 1. faza 120 stanovanj, 2. faza 120 stanovanj
Število oskrbovanih stanovanj 30
Prostorska enota Z1
Površina prostorske enote: 10.392 m2
Prostorska enota Z2
Površina prostorske enote: 1.071 m2
Prostorska enota Z3
Površina prostorske enote: 2.308 m2
Prostorska enota C
Površina prostorske enote 5.557 m2.
Vsota vseh BTP nad terenom za celotno območje OPPN znaša največ 35.030 m2. V prvi fazi znaša vsota vseh BTP nad terenom največ 24.260 m2, v drugi fazi 10.770 m2.
Faktor izrabe (FI), preračunan na celotno območje OPPN, je količnik med vsoto vseh BTP nad terenom in površino območja OPPN.
Največji dopustni faktor izrabe FI za celotno območje OPPN, ki vključuje tudi zemljišče parka, je FI = 35.030,00 m2 / 45.873 m2 = 0,76.
Največji dopustni faktor izrabe FI znotraj območja 1. faze za posamezno etapo ne sme presegati faktorja FI = 0,8.
Pri izračunu faktorja izrabe FI za posamezno etapo se upošteva celotno območje 1. faze, ki ne zajema zemljišča doma za starejše. Če faktor izrabe FI presega faktor FI = 0,8, je pri izračunu faktorja izrabe mogoče vključiti tudi zemljišče parka kot sestavni del projektne dokumentacije in investicije.
14. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
V območju OPPN je treba odstraniti vse obstoječe objekte:
– objekt O1 na zemljišču s parcelno številko 1072/2, k. o. Škofja Loka,
– objekt O2 na zemljiščih s parcelnima številkama št. 1072/2 in 1072/1, obe k. o. Škofja Loka,
– objekt O3 na zemljišču s parcelno številko 1072/1, k. o. Škofja Loka,
– objekt O4 na zemljišču s parcelno številko 1077, k. o. Škofja Loka,
– objekt O5 na zemljišču s parcelno številko 1073, k. o. Škofja Loka,
– objekt O6 na zemljiščih s parcelnima številkama 1072/1 in 1073, obe k. o. Škofja Loka.
Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1 »Odstranitev objektov«.
IV. NAČRT PARCELACIJE
15. člen
(načrt parcelacije)
Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
Prostorska enota P1
P1/1: parcela, namenjena gradnji doma za starejše osebe, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 1076 in 1077.
Površina P1/1 znaša 2.100 m2.
P1/2: parcela, namenjena zunanji ureditvi ob domu in gradnji podzemne garaže, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1076, 1078 in 1077.
Površina P1/2 znaša 3.912 m2.
P1/3: parcela, namenjena ureditvi javne pešpoti na severni strani prostorske enote P1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1076.
Površina P1/3 znaša 387,00 m2.
Prostorska enota P2:
P2/1: parcela, namenjena gradnji stavbe A1, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 1076 in 1077.
Površina P2/1 znaša 630,00 m2.
P2/2: parcela, namenjena gradnji stavbe A2, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 1076 in 1074.
Površina P2/2 znaša 630,00 m2.
P2/3: parcela, namenjena gradnji stavbe A3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1077.
Površina P2/3 znaša 630,00 m2.
P2/4: parcela, namenjena gradnji stavbe A4, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 1073 in 1072/1. Površina P2/4 znaša 630,00 m2.
P2/5: parcela, namenjena gradnji stavbe A5, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1078.
Površina P2/5 znaša 630,00 m2.
P2/6: parcela, namenjena gradnji stavbe A6, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 1072/1 in 1072/2.
Površina P2/6 znaša 630,00 m2.
P2/7: parcela, namenjena gradnji stavbe B, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1078.
Površina P2/7 znaša 472,50 m2.
P2/8: parcela, namenjena zunanji ureditvi ob večstanovanjskih blokih in gradnji podzemne garaže, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1076, 1077, 1078, 1074, 1073, 1072/1 in 1072/2.
Površina P2/8 znaša 15.562,50 m2.
P2/9: parcela, namenjena ureditvi javne pešpoti na severni strani prostorske enote P2, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1076, 1088/2 in 1074.
Površina P2/9 znaša 331,00 m2.
Prostorska enota Z1:
Z1/1: parcela, namenjena ureditvi parka, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1074, 1073, 1072/1 in 1072/2.
Površina Z1/1 znaša 10.392,00 m2.
Prostorska enota Z2:
Z2/1: zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/2 in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076.
Površina Z2/1 znaša 151,00 m2.
Z2/2: zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/4 in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076.
Površina Z2/2 znaša 231,00 m2.
Z2/3: zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/1 in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076.
Površina Z2/3 znaša 266,00 m2.
Z2/4: zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/5 in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076.
Površina Z2/4 znaša 423,00 m2.
Prostorska enota Z3:
Z3/1: zelenica, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1074 in 1088/2.
Površina Z3/1 znaša 2.308,00 m2.
Prostorska enota C:
C1/1: parcela, namenjena širitvi Ceste talcev, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1076, 1077 in 1078.
Površina C1/1 znaša 1.564,00 m2.
C1/2: parcela, namenjena ureditvi in širitvi Partizanske ceste, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1078, 1072/2, 1072/1, 1033 in 61/8.
Površina C1/2 znaša 3.993,00 m2.
16. člen
(površine, namenjene javnemu dobru, in površine v javni rabi)
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča z oznakami P1/3, P2/9, Z1/1, C/1 in C/2 ter merijo 16.667 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru, in površine v javni rabi so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5 »Površine v javnem dobru na katastrskem načrtu« in št. 3.6 »Površine v javnem dobru na geodetskem načrtu«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
17. člen
(etapnost gradnje)
V območju OPPN bo gradnja objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo potekala fazno. Znotraj posamezne faze so dopustne etape. Zaključena etapa je gradnja posamezne stavbe in pripadajoče ureditve ob njej. Za vsako etapo je treba zagotoviti dostop do stavb, zadostno število parkirnih mest nad terenom in pod njim ter tisti del komunalne in energetske infrastrukture, ki je potreben za priključitev in oskrbo objektov znotraj etape ter za obratovanje sistema.
Prvo fazo gradnje naselja predstavljajo dom za starejše osebe ter stavbe A1, A3, A5 in B s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo ter ureditev dela parka. V sklopu prve faze bosta izvedena tudi uvoz s Ceste talcev na zemljišče doma in uvoz s Partizanske ceste ter zahodni del garaže z uvozno-izvozno klančino. Prvo etapo prve faze pomeni gradnja doma za starejše osebe in stavbe B. Drugo etapo prve faze pomeni gradnja zahodnega dela podzemne garažne hiše. Druga faza zajema gradnjo stavb A2, A4 in A6 s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo in dokončanje celotnega parka v območju OPPN. V sklopu druge faze bo izveden tudi vzhodni del garaže.
Uporabno dovoljenje za dom za starejše osebe mora biti izdano pred izdajo uporabnega dovoljenja za prvi večstanovanjski objekt v območju OPPN ali sočasno z njim.
Ureditev Partizanske ceste v dolžini obravnavanega območja s pločniki za pešce, kolesarsko stezo in zelenico mora biti dokončana do izdaje uporabnega dovoljenja za prvi večstanovanjski objekt znotraj prve faze.
Do izdaje uporabnega dovoljenja za dom za starejše osebe morajo biti izvedeni pločnik, kolesarska steza in zelenica ob Cesti talcev.
Uporabno dovoljenje za zadnji večstanovanjski objekt v drugi fazi gradnje naselja je lahko izdano sočasno z izdajo uporabnega dovoljenja za celoten park v območju OPPN ali po njem.
Vrtovi v prostorskih enotah Z2 in Z3 so lahko urejeni kot samostojne etape, ki so časovno neodvisne od drugih etap gradnje prostorskih ureditev v območju. Kanalizacija za odvajanje zaledne vode na južnem robu prostorske enote Z2 mora biti izvedena sočasno z zunanjo ureditvijo v prostorskih enotah P1 in P2.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
18. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
V območju OPPN ni objektov, ki bi bili razglašeni za kulturno dediščino. Kulturnovarstvene smernice in mnenje pristojno ministrstvo ni podalo.
19. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Obravnavano območje ne tangira vodotokov in ne posega na območja varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.
Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilniki olj;
– vse padavinske odpadne vode se bodo stekale v ponikovalnice, ki morajo biti locirane zunaj vpliva povoznih in manipulativnih površin;
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost je treba potrditi s tlačnim preskusom.
Rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih komunalnih voda mora biti usklajena z veljavno zakonodajo s tega področja.
Pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
V zemeljske nasipe in tampone ne smejo biti vgrajeni materiali, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje objektov je treba speljati nad strehe objektov. Prezračevanje garaže je treba speljati v okolje tako, da ne bo škodljivo vplivalo na predvidene večstanovanjske in obstoječe okoliške objekte. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Med izvajanjem del na območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine,
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki so v uporabi pri izvajanju del,
– na območju urejanja je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem.
Za ogrevanje vode ali prostorov je treba uporabljati predvsem energente z visoko stopnjo zgorevanja oziroma zemeljski plin ali toplovod.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
4. Varstvo pred hrupom
Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 50 (dbA) ponoči in 60 (dbA) podnevi.
Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati ali druge naprave, morajo biti protihrupno izolirani.
Pred začetkom urejanja območja OPPN mora biti izdelan načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
5. Osončenje
Pri projektiranju stanovanj, oskrbovanih stanovanj in bivalnih sob v domu za starejše občane je treba upoštevati določila veljavnih predpisov za osončenje bivalnih prostorov.
Načrtovani odmiki od obstoječih stavb na robu ureditvenega območja OPPN so dovolj veliki, da bo zagotovljeno neposredno osončenje bivalnih prostorov (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) najmanj eno uro v času zimskega solsticija, najmanj tri ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija ter pet ur v času poletnega solsticija.
6. Odstranjevanje odpadkov
Vozne površine dovoznih cest in parkirišč znotraj območja OPPN morajo biti dimenzionirane tako, da bodo komunalnim vozilom omogočale dostop do zbirno-prevzemnih mest. Ob parkirnih površinah morajo biti urejena prevzemna mesta v potrebni površini, na katerih bodo nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.
Dovoz za komunalna vozila je predviden po Cesti talcev in po Partizanski cesti.
Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi.
Za dnevno zbiranje gospodinjskih in organskih odpadkov iz stanovanjskih objektov (prevzem ostanka odpadkov in ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov) je treba pri vhodih v večstanovanjske objekte ali neposredno ob vsakem posameznem objektu predvideti zbirna mesta. Za prevoz odpadkov do prevzemnih mest mora skrbeti vzdrževalec naselja.
Razmestitev prevzemnih mest za odpadke je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza« in 4.3 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev«.
20. člen
(ohranjanje narave)
Na zemljišču s parcelno številko 1088/2 območje OPPN posega v območje naravne vrednote Kamnitnik – ident. št. 7873. V pridobljenih smernicah Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je navedeno, da parcela v naravi predstavlja pot, zato dejanskega posega v naravno vrednoto ne bo. Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
21. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Novogradnje morajo biti načrtovane varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Načrtovani objekti se nahajajo v območju 7. stopnje potresne ogroženosti.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. V vseh objektih na območju OPPN mora biti stropna konstrukcija nad kletjo grajena tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
Območje OPPN ni ogroženo z erozijo.
Zagotoviti je treba ustrezno odvajanje padavinskih vod in zalednih vod s pobočja Kamnitnika. Pri izračunih je treba upoštevati največjo količino padavin pri 15-minutnem nalivu. V fazi projektiranja je treba izdelati podrobnejše hidrogeološke raziskave tal. Na podlagi podatkov o globini do podzemne vode ter o debelini in prepustnosti vodonosnika je treba predvideti ustrezno odvajanje padavinskih vod z območja OPPN ali v tla s ponikanjem ali v ustrezno kanalizacijo za padavinske vode.
Klet je treba graditi 50 cm nad nivojem podtalnice. Če to ni mogoče zaradi prisotnosti podtalnice v višjih plasteh tal, je treba predvideti vodotesno izvedbo kleti.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, za katere je potrebna študija v skladu s Pravilnikom o študiji požarne varnosti, izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
2. Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v območju OPPN v skladu s požarnimi predpisi.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje možnosti za nastanek požara in preprečitev širjena na sosednje zemljišče.
3. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
4. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Voda za gašenje bo zagotovljena iz obstoječega hidrantnega omrežja na severni in južni strani območja OPPN ter iz novo predvidenega omrežja na zahodni strani doma in na vzhodni strani stavb v prostorski enoti P2. Če se v fazi projektiranja posamezne stavbe izkaže, da javno hidrantno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi. V primeru, da je oddaljenost hidrantov od predvidene stavbe prevelika, si mora investitor zgraditi lastno zunanje hidrantno omrežje. V primeru, da pretok vode, ki ga zagotavlja javno hidrantno omrežje, ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.10 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
22. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Splošni pogoji
Glavni dostopi do objektov, primarne pešpovršine, dostopi do parkirnih prostorov v kletnih etažah ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska.
Na mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi. Robniki morajo biti poglobljeni tudi na mestih predvidenih dovozov gasilskih in komunalnih vozil.
2. Motorni promet
Dostop do območja je predviden po Partizanski cesti in po Cesti talcev.
Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo ureditev in širitev Partizanske ceste, ki bo imela v delu ob južni meji območja OPPN naslednji profil:
– pločnik 1,5 m;
– dvojna kolesarska steza 2,0 m;
– zelenica 2,0 m, v kateri je dopustna drevesna zasaditev;
– vozišči s širino 2 x 3,0 m + levi zavijalni pas 3,0 m = 9,0 m;
– pločnik 1,5 m.
Sočasno z ureditvijo Partizanske ceste je treba obstoječi vzhodni dostop k stolpnicam na naslovih Partizanska cesta 40, Partizanska cesta 41, Partizanska cesta 42 in Partizanska cesta 43 prestaviti proti zahodu tako, da bo poravnan s predvidenim uvozom na območje OPPN.
Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo ureditev in širitev Ceste talcev, ki bo imela v delu ob zahodni meji območja OPPN naslednji profil:
– pločnik 1,5 m;
– vozišči s širino 2 x 3,0 m + levi zavijalni pas 3,0 m = 9,0 m;
– zelenica 2,0 m z drevesno zasaditvijo;
– dvojna kolesarska steza 2,0 m;
– pločnik 1,5 m.
Ureditev Partizanske ceste v dolžini obravnavanega območja s pločniki za pešce, kolesarsko stezo in zelenico mora biti dokončana do izdaje uporabnega dovoljenja za prvi večstanovanjski objekt znotraj prve faze.
Do izdaje uporabnega dovoljenja za dom za starejše osebe morajo biti izvedeni pločnik, kolesarska steza in zelenica ob Cesti talcev.
Uvoz v prostorsko enoto P1 je s Ceste talcev, uvoz v prostorsko enoto P2 pa s Partizanske ceste.
Na območju OPPN sta predvideni dve interni cesti, cesta C1 z uvozom s Ceste talcev in cesta C2 z uvozom s Partizanske ceste. S ceste C2 je predviden uvoz v podzemno garažo večstanovanjskih objektov, s ceste C1 pa uvoz v podzemno garažo doma za starejše osebe in oskrbovanih stanovanj. Uvozno-izvozna klančina na severni strani stavbe D je namenjena izključno za potrebe stavb D in B, kar je treba zagotoviti z ustreznim prometnim režimom v garaži v fazi izdelave PGD projekta. Preko zemljišča doma za starejše osebe dostop v garažo večstanovanjskih objektov ni dopusten. Dostop do parkirnih mest za oskrbovana stanovanja v stavbi D je lahko tudi preko uvozno-izvozne klančine na južni strani naselja.
Dostava za dom je predvidena na severni strani stavbe D, ločeno od glavnega vhoda v objekt. Če bo zagotovljena ustrezna višina kleti, je dostava dopustna tudi preko kletne etaže objekta.
3. Mirujoči promet
Potrebne površine za mirujoči promet so predvidene v kletni etaži in na nivoju terena. Parkirišča ob cesti C1 so namenjena domu, parkirišča ob cesti C2 pa so namenjena obiskovalcem stavb v prostorski enoti P2.
Za potrebe novogradnje je treba zagotoviti parkirna mesta (v nadaljevanju: PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– za stanovanja v večstanovanjskih stavbah: 2 PM na enoto v garaži + 10% nad terenom;
– za oskrbovano stanovanje: 1 PM na enoto v garaži + 10% nad terenom;
– za 5 oskrbovancev doma za starejše osebe: 1 PM, od tega vsaj 75% nad terenom za obiskovalce; 25% parkirnih mest, namenjenih zaposlenim, je lahko na terenu ali v garaži;
– za nestanovanjski program v pritličjih stavb B, A5 in A6 in za spremljajoči program v sklopu doma: 1 PM na 30 m2 neto poslovne površine.
Za invalide je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z veljavnimi predpisi.
Enoto pri prodaji stanovanja z bivalno površino pod 70 m2 predstavlja bivalna enota skupaj z najmanj enim parkirnim mestom v garažni hiši. Enoto pri prodaji stanovanja z bivalno površino nad 70 m2 predstavlja bivalna enota skupaj z najmanj dvema parkirnima mestoma v garažni hiši. Navedene zahteve ne veljajo za prodajo oskrbovanih stanovanj.
4. Peš promet
Vse površine v območju OPPN, razen cest C1 in C2, so namenjene pešcem. Najmanjša širina poti in hodnikov za pešce je 1,5 m.
5. Kolesarski promet
Dvojna kolesarska steza je predvidena ob obodnih cestah na južnem in zahodnem robu območja OPPN. Znotraj območja OPPN niso predvidene ločene kolesarske steze.
6. Dovoz komunalnih in dostavnih vozil
Odvoz komunalnih odpadkov in dostava bosta urejena s Ceste talcev in s Partizanske ceste po cestah C1 in C2.
7. Intervencijske poti
Intervencijska pot poteka po cestah C1 in C2 in po pešpoteh v območju OPPN ter na njegovem obodu.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.9 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«, potek intervencijskih poti pa je prikazan v načrtu št. 4.10 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
23. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Obravnavani objekti bodo priključeni na obstoječe in projektirano komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje.
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture so:
– načrtovani objekti bodo priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje; priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma bodo vsi sekundarni in primarni vodi potekali po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov;
– zagotovljeni bodo ustrezni odmiki od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
– Na območju posega bo obstoječi sekundarni vodovod ф 125, ki poteka po Partizanski cesti, zamenjan z NL DN 200 v dolžini približno 485,85 m. Začetek in konec zamenjave cevovoda predstavlja obstoječe vozlišče oziroma jašek oziroma sektorski zasun.
– Del trase obstoječega azbestnocementnega vodovoda ф 300 mm, ki poteka severno od območja OPPN, bo zamenjan oziroma prestavljen v javno pot na severni strani območja OPPN. Zamenjava oziroma prestavitev mora biti izvedena pred poseganjem v varovalni pas obstoječega vodovoda. Ob prestavitvi vodovoda je treba zagotoviti priključitev na sekundarno vodovodno omrežje objektom, ki so priključeni na obstoječi vodovod ф 300.
– Na vzhodni in zahodni strani obravnavanega območja bo potekal nov javni vodovod NL DN 100 z vgrajenimi nadtalnimi hidranti.
– Na vzhodni strani prostorske enote P2 bo izveden vodovod NL DN 100 z vezavo na nov vodovod Groharjevo naselje NL 300 na severni strani ter na obnovljeni sekundarni vodovod Groharjevo naselje – Partizanska cesta NL 200, ki bo potekal po Partizanski cesti.
– Na zahodni strani območja bo izveden vodovod NL DN 100 z vezavo na nov vodovod Groharjevo naselje NL 300 na severni strani ter na obnovljeni sekundarni vodovod Groharjevo naselje – Partizanska cesta NL 200, ki bo potekal po Partizanski cesti.
– Vodovodni priključki za obravnavane objekte bodo izvedeni na novo predvidena vodovoda NL DN 100. Vodovodni priključek bo zaključen v zunanjem vodomernem jašku. Izvedeni bodo ločeni vodovodni priključki za stavbe D, za stavbe B, A1, A3 in A5, za stavbi A2 in A4 ter za stavbo A6.
– V posameznem jašku bodo predvideni ločeni vodomeri za posamezen večstanovanjski objekt ter ločena vodomera za stavbo B in dom za starejše osebe. Pri stavbah, kjer bo predviden tudi poslovni program, je treba v jaških vgraditi ločene števce za poslovni del.
– Vse interno vodomerno omrežje, namenjeno požarni zaščiti objektov, je treba priključiti za vodomerom, ki je sestavni del vodovodnega priključka objekta.
V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD je treba pridobiti soglasje za priključitev na načrtovano vodovodno omrežje izven območja OPPN.
3. Kanalizacija
Obravnavano območje zahodnega dela bivše vojašnice trenutno še ni opremljeno z ustreznimi sekundarnimi vodi javnega kanalizacijskega omrežja, zato bo potrebna dograditev oziroma rekonstrukcija obstoječega kanalizacijskega omrežja. Upoštevati in dopolniti je treba izdelano novelacijo generalne rešitve odvajanja komunalnih in odpadnih voda v občini Škofja Loka, ki jo je izdelalo podjetje Hidrosvet, d.o.o., v letu 2004.
V skladu z načrtom PGD gradnja javne infrastrukture na območju urejanja Kapucinsko predmestje I – 1. faza, št. 07/08_K, ki ga je januarja 2009 izdelal Hidroprojekt, d.o.o., iz Ljubljane, bo izvedena obnova javne kanalizacije mešanega sistema, ki poteka po Šolski ulici.
Kanalizacija obravnavanega območja bo zasnovana po ločenem sistemu:
– Komunalne odpadne vode iz večstanovanjskih objektov bodo speljane pod stropom kleti v zunanjo zbirno kanalizacijo, ki bo priključena na obnovljeno javno kanalizacijo mešanega sistema BC 50 v jašku št. 43 (kota pokrova 362.36 m. n. v. in kota dna 357.33 m. n. v.) v križišču Šolske ulice in Partizanske ceste. Klet je predvidena brez iztokov (suha izvedba garaž, morebitne vode iz strojnic je treba prečrpavati).
– Kanalizacija na severnem delu območja OPPN bo izvedena do roba zemljišča s parcelno številko 1075/1, k. o. Škofja Loka, in bo omogočala priključitev obstoječega fekalnega kanala na Cesti talcev (odsek ceste za hišni številki 16 in 17 ter hišne številke 39–45), ki je vezan na črpališče. Črpališče bo opuščeno. Ukinitev črpališča bo mogoča, ko bo zgrajena kanalizacija za drugo fazo naselja.
– Objekti oziroma lokali, ki čezmerno onesnažujejo vode, morajo imeti izvedeno predčiščenje pred izpustom vode v kanalizacijo do take stopnje, da bodo mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezale za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
– Padavinske vode z dovoznih cest in parkirnih površin bodo preko peskolovov in lovilnikov olj in bencina speljane v ponikovalnice, ki bodo locirane v zelenicah izven povoznih površin.
– Čiste padavinske vode s streh in nepovoznih površin ploščadi nad kletjo in parka bodo preko peskolovov vodene v ponikovalnice, ki bodo locirane v zelenicah izven povoznih površin.
– Zaradi varovanja objektov bodo drenažne cevi, položene ob peti temelja in pod samim podkletenim delom objektov, priključene v ponikovalne vodnjake, ki bodo omogočali hitrejši odtok morebitne podzemne vode v teren.
– Ob severni strani območja bo ob meji prostorskih enot P1 in P2 izveden drenažni jarek z vgrajenimi drenažnimi cevmi, ki bodo priključene v ponikovalne vodnjake, ki bodo omogočali hitrejši odtok morebitne zaledne vode (zaledne vode s pobočja Kamnitnika) v teren.
– V sistem meteorne kanalizacije bodo na lastnem zemljišču nameščene cisterne za zadrževanje zaledne vode, ki je lahko uporabljena za zalivanje oziroma za sekundarno izrabo vode na lastnem zemljišču.
V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD je treba pridobiti soglasje za priključitev na načrtovano javno kanalizacijsko omrežje zunaj območja OPPN.
4. Plinovod
Na vzhodni in zahodni strani obravnavanega območja je predviden nov sekundarni plinovod dimenzije PE 110 z vezavo na obstoječega na severni in južni strani. Pri planiranih krožnih povezavah distribucijskega omrežja DA PE225 in DA PE90 je treba za odcepi iz sekundarnih plinovodov predvideti zaporne ventile.
Za posamezni objekt bo izveden lasten priključni plinovod (hišni priključek), ki bo zaključen z glavno plinsko požarno pipo v omarici na fasadi.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba zagotoviti varnostni odmik od plinovoda z največjim delovnim tlakom 5,5 bar, ki poteka na južni strani območja. Vse stavbe, komunalni objekti in naprave morajo biti od obstoječega plinovoda oddaljeni najmanj 1,0 m. Pri zasaditvi drevja, namestitvi drogov, nadzemne prometne signalizacije ipd. je treba upoštevati varnostni odmik 2,5 m od plinovoda. Manjši odmiki so dopustni le ob izvedbi ustreznih varnostnih ukrepov ob soglasju upravljavca.
Pri ureditvi povoznih površin mora biti z odmikom najmanj 1,0 m zagotovljena stabilnost plinovoda. Če bo nadkritje oziroma globina plinovoda manjša kot 1,0 m, merjeno od nivoja povoznih površin, morajo biti izvedeni posebni varnostni ukrepi za zaščito plinovoda (npr. polaganje zaščitnih betonskih plošč nad plinovod).
5. Elektroenergetsko omrežje
SN-razvod:
Ob območju OPPN poteka obstoječi SN-kablovod, na katerega bo preko nove ustrezne spojke zazankana novo predvidena transformatorska postaja, locirana v kleti v garažnem delu novo predvidene pozidave.
Od priključnega mesta na starem SN-vodu je predvidena nova SN-kabelska kanalizacija v celoti s pripadajočimi jaški.
V novi kabelski kanalizaciji bodo preko nove spojke potekale SN-kabelske povezave do SN-bloka v novi transformatorski postaji in nazaj preko nove spojke do obstoječega SN-kablovoda.
Nova transformatorska postaja bo torej zazankana med dve obstoječi transformatorski postaji. Kabelska kanalizacija je predvidena kot večcevna kabelska kanalizacija iz trdih PVC gladkih cevi s potrebnim številom kabelskih jaškov.
Transformatorska postaja:
Predvidena je gradnja nove transformatorske postaje z nazivno močjo 2 x 630 kVA. Točno število in nazivno moč transformatorske postaje je treba določiti v fazi izdelave projekta. Nova transformatorska postaja je predvidena kot tipska in opremljena s transformatorjem skladno z zahtevami distribucije. Transformatorska postaja je predvidena kot distribucijska z več odcepi in več meritvami na NN-strani.
Vgrajeni transformatorji in oprema morajo ustrezati pogojem soglasodajalca. Pogoje priključitve poda pristojna elektrodistribucija.
Lokacija transformatorske postaje je predvidena v kleti ob uvozno-izvozni klančini. Transformatorska postaja mora biti locirana na mestu, ki bo stalno dostopno z gradbeno in servisno mehanizacijo.
NN-razvod:
Zgraditi je treba kabelski razvod od nove transformatorske postaje do novih objektov oziroma do lokacij novo predvidenih priključno-merilnih omaric novo predvidenih objektov.
Trasa dovodnega kabla do posameznega objekta bo potekala v večcevni kabelski kanalizaciji s potrebnimi kabelskimi jaški.
Investitor je dolžan izdelati ali naročiti projekt elektrifikacije celotnega območja, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi tipizacijami elektrodistribucijskih podjetij ter veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Projekt mora biti posredovan v pregled in potrditev v Elektro Gorenjska.
6. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Za priključevanje novih naročnikov načrtovanega območja je treba zagotoviti navezavo na TK-omrežje. Navezavo na omrežje izbranega ponudnika TK-storitev je treba obdelati v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izven vsebine OPPN.
Območje OPPN bo navezano na obstoječi priključni jašek ob Partizanski cesti ali nov priključni jašek izbranega ponudnika TK-storitev. Iz priključnega jaška bosta izvedena kabelska kanalizacija do obodnega zidu kletne etaže in prehod skozi steno na način, ki bo omogočal priklop več ponudnikom.
Lokalno kabelsko distribucijsko omrežje za stanovanjski del bo zgrajeno po kabelskih policah v kletni etaži pod stropom garaže. Hišne priključne točke so TK-omare, ki bodo locirane ob hišnih vertikalah na vsaki posamezni stanovanjski enoti oziroma pri stopniščnem paviljonu. Zagotovljen mora biti neomejen dostop operaterja do omar.
7. Javna razsvetljava
V ureditvenem območju OPPN je sočasno z ureditvijo obodnih cest predvidena tudi rekonstrukcija obstoječe javne razsvetljave, ki poteka po severnem robu Partizanske ceste in po vzhodnem robu Ceste talcev. Javna razsvetljava bo tudi v območju parka. Svetilke bodo nameščene v skladu s krajinsko ureditvijo parka. Zunanje površine ob domu ter ob večstanovanjskih objektih bodo osvetljene z interno razsvetljavo naselja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
24. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ne bo slabša in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode morajo takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov, ki bodo ohranjeni. Pred gradnjo morajo ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno ekspertizo;
– gradnjo morajo načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja. V primeru, da bo v času gradnje prišlo do poseganja na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitorji objektov morajo zgraditi vso javno komunalno in energetsko infrastrukturo znotraj ureditvenega območja OPPN, ki je potrebna za realizacijo načrtovanih objektov, in prispevati k ureditvi parka. Obveznost gradnje/investiranja ostale javne infrastrukture vključno z ureditvijo parka je treba opredeliti s pogodbo o opremljanju med Občino Škofja Loka in investitorji na podlagi programa komunalnega opremljanja.
25. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
1. Parcele, namenjeni gradnji
V posameznih prostorskih enotah so dopustna odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji, pod pogojem, da ne posegajo v površine v javnem dobru.
Meja in površina parcele P1/2 bosta smiselno prilagojeni ureditvam v kletni etaži.
Zaradi faznosti gradnje je parcelo z oznako P2/8 mogoče razdeliti na manjše parcele, smiselno glede na dinamiko gradnje naselja. V primeru delitve je treba preko vsakega dela parcele zagotoviti služnostno pravico za dostop do vseh delov predvidene kletne etaže in do vseh predvidenih stavb v območju.
Pri parcelaciji površin, namenjenih javnemu dobru, so dopustna manjša odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
2. Tlorisni gabariti objektov
Pri tlorisnih gabaritih stavb v prostorskih enotah P1 in P2 so nad terenom dopustna odstopanja navzgor do +2,0 m, pri čemer dopustna bruto površina stavbe ne sme biti povečana. Dopustna so tudi odstopanja navzdol do 30%. Zunaj dopustnega gabarita stavb lahko segajo napušči, nadstreški nad vhodi in oblikovni poudarki posamezne fasade. Oblikovni poudarki so izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene lože ali balkoni.
V nivoju pritličja so izven tlorisnega gabarita stavb v sklopu zasebnih vrtov dopustne pergole, nadstreški in shrambe za orodje, ki morajo biti oblikovani enotno in izvedeni sočasno z glavno stavbo.
Navedena odstopanja so dopustna pod pogojem, da stavba ne posega v sosednje prostorske enote.
Pri stavbi D so odstopanja pri tlorisnem gabaritu v smeri proti severu dopustna le do +0,5 m. Pri stavbah A1 in A2 v smeri proti severu niso dopustna odstopanja od tlorisnih gabaritov, ki so prikazani v zazidalni situaciji. Odstopanja ne smejo segati preko gradbenih mej GMK, GMN in GMT.
3. Lega objektov
V prostorskih enotah P1 in P2 lahko lega stavb odstopa do ±1,00 m. Pri stavbah D, A1 in A2 odstopanja pri legi stavb v smeri proti severu niso dopustna.
Lokacija uvozno-izvozne klančine v podzemno garažo večstanovanjskih stavb je lahko spremenjena, vendar mora ostati znotraj prostorske enote P2. Lokacije vhodov v stavbe so lahko v nadaljnji fazi projektiranja spremenjene oziroma prilagojene funkcionalni zasnovi stavb in zunanji ureditvi.
4. Površine objektov
Bruto površine (BTP) posameznih stavb v prostorskih enotah P1 in P2 lahko odstopajo navzdol. BTP posamezne stavbe nad terenom je lahko večji le na račun zmanjšanja površine ostalih stavb v območju oziroma če s tem ni povečana največja dovoljena vsota vseh BTP v prostorskih enotah P1 in P2 nad terenom, ki znaša 35.030 m2.
BTP kletnih etaž je lahko večji ali manjši pod pogojem, da je v njih zagotovljeno normativno število parkirnih mest za objekte v območju OPPN.
5. Kapaciteta objektov
Skupno število stanovanj lahko odstopa navzdol. Število oskrbovanih stanovanj v območju je lahko spremenjeno v okviru dopustnih gabaritov objektov. Povečanje števila oskrbovanih stanovanj je dopustno pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
Število oskrbovancev v domu je lahko ob upoštevanju predpisov za projektiranje domov večje, vendar znotraj največje bruto površine, ki je za stavbo D predvidena s tem odlokom, in pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Oskrbovana stanovanja v domu je mogoče predelati v sobe s posteljami za starostnike.
6. Višinski gabariti objektov
Pri višinskih gabaritih objektov so dopustna naslednja odstopanja:
– za stavbo D do +1 m oziroma navzdol do etažnosti P+3N;
– za stavbe z oznakami A1, A2, A3 in A4 navzdol do etažnosti P+3N, pri čemer morajo biti vse štiri stavbe enako visoke;
– za stavbe z oznakami B, A5 in A6 navzdol do etažnosti P+3N, pri čemer morajo biti vse tri stavbe enako visoke.
Klet je dopustno graditi v dveh etažah pod pogojem, da to dopuščajo hidrogeološke lastnosti tal, kar je treba dokazati z ekspertnim mnenjem.
7. Višinske kote terena in pritličij objektov
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinskih kot pritličij objektov do ±1,0 m glede na kote, ki so navedene v 13. členu odloka.
8. Prometne, komunalne in energetske ureditve
Pri izvedbi OPPN so dopustna odstopanja od poteka trase, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, pri čemer prostorske in okoljske razmere zaradi njih ne smejo biti slabše. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci posameznega voda.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
26. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki ne spreminjajo zunanjega gabarita objekta in konstrukcijske zasnove stavb;
– redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter infrastrukturne ureditve za izboljšanje prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske oskrbe naselja;
– obnove fasadnega plašča objektov, če so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so po tem odloku dopustne za posamezni objekt na območju OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest;
– objektov B in D ni dopustno spreminjati v večstanovanjske stavbe.
XI. KONČNE DOLOČBE
27. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt za zahodni del vojašnice je stalno na vpogled pri:
– Občini Škofja Loka
– Upravni enoti Škofja Loka.
28. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35000-4/2005
Škofja Loka, dne 29. junija 2010
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r.