Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2010 z dne 24. 9. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2010 z dne 24. 9. 2010

Kazalo

4076. Odločba o delni razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in o delni razveljavitvi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, stran 10877.

Številka: Up-2414/08-21
Datum: 8. 7. 2010
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Bojane Kozak, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Kotlušek in Pavčič, o. p., d. n. o., Ljubljana, na seji 8. julija 2010
o d l o č i l o:
Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 5703/2007 z dne 18. 6. 2008, kolikor se nanaša na nepremičnini parc. št. 754/3 in 754/4 k. o. Stožice, vpisani v Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Ljubljani, in 6. točka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 3981/2006 – I z dne 18. 10. 2007 se razveljavita in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice za stanovanje v etažni lastnini in pripadajoč solastniški delež na parceli številka 754/2 ter na zgradbi, zavrnilo pa je pritožničin tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah s parcelnima številkama 754/3 in 754/4 k. o. Stožice. Pritožbo pritožnice je Višje sodišče zavrnilo. Sodišči sta zahtevek zavrnili na podlagi ugotovitve, da sporni nepremičnini nista bili predmet ne zavezovalnega pravnega posla ne zemljiškoknjižnega dovolila. Zahtevka za ugotovitev, da med pravdnima strankama obstaja razmerje po prodajni pogodbi in sporazumu glede stanovanja in parkirnih mest, je sodišče zavrglo, zahtevke za plačilo različnih denarnih zneskov pa zavrnilo.
2. Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice za parkirni mesti, tj. zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s 6. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in kršitev pravice do poštenega sojenja (6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Sodbi naj bi bili v izpodbijanem delu očitno napačni, v očitnem nasprotju s podatki in z listinami v spisu ter z navedbami nasprotne stranke. Iz pogodbe in sporazuma med pravdnima strankama naj bi namreč jasno izhajalo, da sta predmet pogodbe tudi sporni parceli. Pritožnica pojasnjuje, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet pogodbe, tekel geodetski parcelacijski postopek, a še preden so bile novonastale nepremičnine kot samostojne vknjižene v zemljiški knjigi. Zato sta stranki kot predmet prodaje določili idealni solastniški delež do ene četrtine na celotni takrat obstoječi zemljiški parceli, v pogodbi in sporazumu pa sta jasno določili, da bosta po parcelaciji, razdružitvi solastnine in ustanovitvi etažne lastnine pritožnici poleg stanovanja pripadali še novonastali parceli s številkama 754/3 in 754/4. Pritožnica še poudarja, da nasprotna stranka zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine za sporni nepremičnini sploh ni nasprotovala. Sodišči naj se ne bi opredelili do njenih pomembnih trditev, obrazložitev Višjega sodišča pa naj bi bila v nasprotju sama s seboj, saj naj bi to potrdilo odločitev o zavrženju vmesnega ugotovitvenega zahtevka, s katerim je pritožnica uveljavljala, da se ugotovi obstoj razmerja po pogodbi in po sporazumu, na podlagi katerega je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti v last in posest nepremičnini na dvorišču stanovanjske stavbe, ker naj to razmerje ne bi bilo sporno. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami pritožnica opozarja na odločbe Ustavnega sodišča št. Up-232/00 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 45/01, in OdlUS X, 114), št. Up-201/01 z dne 6. 11. 2003 (Uradni list RS, št. 117/03, in OdlUS XII, 110), št. Up-232/02 z dne 11. 12. 2003 (Uradni list RS, št. 134/03, in OdlUS XII, 113), št. Up-829/03 z dne 8. 4. 2004 (Uradni list RS, št. 43/04) in št. Up-1262/05 z dne 14. 9. 2006 (Uradni list RS, št. 101/06), v katerih naj bi Ustavno sodišče ugotovilo podobne kršitve, kot jih zatrjuje sama. Pritožnica navaja, da je imela kršitev zanjo hujše posledice in da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
3. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-2414/08 z dne 3. 9. 2009 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. Višje sodišče je bilo v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) obveščeno o sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotni udeleženki v pravdnem postopku, ki na navedbe v ustavni pritožbi ni odgovorila.
B.
4. Pritožnica trdi, da je odločitev sodišč, da pritožnica ni uspela dokazati, da sta bili predmet pogodbe tudi nepremičnini na dvorišču stanovanjske stavbe, očitno napačna, protislovna in v očitnem nasprotju s podatki in z listinami v spisu. S temi navedbami pritožnica uveljavlja kršitev 22. člena Ustave, zato je Ustavno sodišče presojo opravilo v tem obsegu.
5. V pravdnem postopku je pritožnica (med drugim) postavila dva ugotovitvena in dva dajatvena zahtevka. Zahtevala je, naj sodišče najprej ugotovi obstoj razmerja po prodajni pogodbi in sporazumu, na podlagi katerih ji je tožena stranka dolžna izročiti v last in posest stanovanje v etažni lastnini in na solastniškem deležu na stavbi in na parceli številka 754/2 ter dve parceli na dvorišču stanovanjske stavbe, nato pa toženi stranki naloži izstavitev zemljiškoknjižnih listin za vpis lastninske pravice na stanovanju in za vpis lastninske pravice na nepremičninah s parcelnima številkama 754/3 in 754/4. Ugotovitvena zahtevka je sodišče zavrglo. Po presoji Višjega sodišča bi bil vmesni ugotovitveni zahtevek dopusten, če bi bilo pravno razmerje, ki naj se z njim ugotavlja, sporno, ta pogoj pa ni izpolnjen. Za presojo Ustavnega sodišča je stališče o nespornosti razmerja pomembno zlasti, kolikor se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja razmerja »po prodajni pogodbi in sporazumu, ki sta ju stranki sklenili dne 24. 2. 2006, iz naslova katere je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti v last in posest nepremičnini parc. št. 754/3 – dvorišče 6 m2 in parc. št. 754/4 – dvorišče 5 m2, […]«. Kljub ugotovitvi o nespornosti obstoja pogodbenega razmerja tako glede stanovanja v etažni lastnini kot glede parcel na dvorišču stanovanjske stavbe je sodišče nato ugodilo le dajatvenemu zahtevku za izdajo zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na stanovanju v etažni lastnini ter na solastniškem deležu na stavbi in na parceli številka 754/2, zavrnilo pa je dajatveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnini s parcelnima številkama 754/3 in 754/4.
6. Sodišče je odločitev o zavrnitvi zahtevka glede nepremičnin s parcelnima številkama 754/3 in 754/4 obrazložilo s tem, da je bila predmet pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila le ena četrtina nepremičnine s parcelno številko 754 in da napovedi v uvodnih določbah, da bosta pritožnici poleg stanovanja pripadali še parceli na dvorišču stanovanjske stavbe, ni mogoče šteti za veljaven zavezovalni pravni posel. Besedilo istega dne sklenjenega sporazuma, da ena četrtina nepremičnine s parcelno številko 754 v naravi pomeni »stanovanje […] ter lastninsko pravico tudi na nepremičnini številka 754/3 – dvorišče v izmeri 6 m2 in 754/4 – dvorišče v izmeri 5 m2 […]«, pa je štelo za nerazumljivo. Kljub dejstvu, da je kot predmet pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila navedena ena četrtina nepremičnine s parcelno številko 754, je sodišče glede stanovanja ugotovilo, da pritožnica s tožbo, s katero zahteva zemljiškoknjižno listino za stanovanje in solastniški delež na stavbi in na parceli 754/2, vendarle zahteva izdajo zemljiškoknjižne listine za isto nepremičnino, kot je navedena v pogodbi, saj je bila med pravdnim postopkom na nepremičnini, katere solastniški delež je bil predmet pogodbe, ustanovljena etažna lastnina. Zavrnitev zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine za nepremičnini s parcelnima številkama 754/3 in 754/4 pa sta sodišči zagovarjali z utemeljitvijo, da je kot predmet pogodbe v pogodbi naveden solastniški delež na nepremičnini s parcelno številko 754. Pri tem pa iz obrazložitve ni videti, da bi se, tako kot pri stanovanju, ukvarjali z vprašanjem, ali sta nepremičnini s parcelnima številkama 754/3 in 754/4 v času sklepanja pogodbe že obstajali ali pa sta nastali šele kot rezultat zaključenega geodetskega parcelacijskega postopka in kot taki morda sodita v prodani solastniški delež. Iz izpodbijanih sodb namreč izhaja, da sta stranki sklepali prodajno pogodbo in sporazum v času, ko je na nepremičnini, katere del je predmet pogodbe in sporazuma, obstajala solastnina. Vzporedno sta tekla postopek za ustanovitev etažne lastnine in postopek parcelacije. V takšnih okoliščinah, ki sta jih izčrpno opisali v uvodnih določbah pogodbe, sta stranki poleg pogodbe sklenili še sporazum, s katerim sta podrobneje opredelili predmet pogodbe, tako da sta zapisali, da ena četrtina nepremičnine s parcelno številko 754 v naravi obsega stanovanje in bodoči nepremičnini s parcelnima številkama 754/3 in 754/4.
7. Ob izhodiščni ugotovitvi, da pogodbeno razmerje, kolikor se nanaša na nepremičnini številka 754/3 in 754/4, med pravdnima strankama ni sporno, pritožnica upravičeno opozarja, da se ob odsotnosti podrobnejše obrazložitve zdi tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine za navedeni nepremičnini sama s seboj v nasprotju.
8. Takšna obrazložitev ne zadosti procesnim jamstvom, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave, zato je Ustavno sodišče izpodbijani sodni odločbi razveljavilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje. Ker je Ustavno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča zaradi ugotovljene kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, se ni spuščalo še v presojo pritožničinih navedb o drugih kršitvah te človekove pravice in pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.
C.
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Pogačar in sodnik Zobec. Sodnik Zobec je dal odklonilno ločeno mnenje.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik