Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010

Kazalo

3507. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, stran 9554.

Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr.) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, ki so podlaga za:
– financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe s področja srednjega šolstva oziroma javno veljavni vzgojni program dijaških domov,
– financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,
– določanje oddelkov in skupin v izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, v izobraževalnih programih gimnazij in maturitetnega tečaja ter določanje vzgojnih skupin v dijaških domovih.
2. člen
(pomen pojmov)
Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– šola je vzgojno-izobraževalni zavod kot pravna oseba; pojem »šola« označuje samostojno šolo ali šolski center;
– dijaški dom je vzgojno-izobraževalni zavod kot pravna oseba;
– organizacijska enota je šola ali dijaški dom kot organizacijska enota v okviru šole oziroma vzgojno-izobraževalnega zavoda kot pravne osebe;
– šola z dijaškim domom je vzgojno-izobraževalni zavod kot pravna oseba, na kateri se izvaja tudi vzgojna dejavnost oziroma vzgojni program dijaških domov, neodvisno od oblike organiziranosti (ali kot organizacijska enota ali ne);
– ravnatelj šole kot pravne osebe je poslovodni organ (direktor, direktor – ravnatelj, ravnatelj);
– ravnatelj dijaškega doma je ravnatelj dijaškega doma kot pravne osebe;
– ravnatelj organizacijske enote je ravnatelj šole ali dijaškega doma kot organizacijske enote v okviru šole, ki opravlja naloge pedagoškega vodje;
– gimnazijski programi so izobraževalni programi splošnih in strokovnih gimnazij;
– izobraževalni programi za pridobitev poklicne izobrazbe so izobraževalni programi nižjega poklicnega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraževanja;
– izobraževalni programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe so izobraževalni programi srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja;
– izraz »prejšnja« iz prvega odstavka 38. in 39. člena tega pravilnika je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
II. UČITELJI, KOREPETITORJI, LABORANTI IN VZGOJITELJI
3. člen
(učitelji, korepetitorji, laboranti)
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev, korepetitorjev in laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih:
– gimnazijskih programov in maturitetnega tečaja v skladu z normativi za določanje oddelkov oziroma skupin iz VII. in IX. poglavja tega pravilnika in
– izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe in srednje strokovne izobrazbe v skladu z normativi za določanje oddelkov oziroma skupin iz VII. in IX. poglavja tega pravilnika.
4. člen
(vzgojitelji)
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest vzgojiteljev so vzgojne in prilagojene vzgojne skupine iz VIII. poglavja tega pravilnika.
5. člen
(učna obveznost – pouk)
S strokovnimi delavci iz 3. člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
– 19 ur pouka za učitelje slovenščine,
– 20 ur pouka za učitelje (drugih) splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
– 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,
– 20 ur sodelovanja pri pouku za korepetitorje,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
6. člen
(vzgojna obveznost vzgojitelja)
V okviru polnega delovnega časa je vzgojna obveznost vzgojitelja 30 ur na teden.
7. člen
(zmanjšanje obsega pouka)
Strokovnim delavcem iz 1. do 8. točke tega člena se število ur pouka v okviru 35 tednov pouka iz 5. oziroma 23. ali 25. člena lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, nalog tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, nalog tajnika šolske komisije za zaključni izpit, ali nalog organizatorja obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti, ali se zmanjša zaradi opravljanja nalog pedagoškega ali športnega koordinatorja ter nalog organizatorja šolske prehrane.
1. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov – maturantov:
– za 1 uro pouka, če je dijakov – maturantov do 32,
– za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov od 33 do 50,
– za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 51 do 100,
– za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 101 do 150,
– za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 151 do 200,
– za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 201 do 250,
– za 7 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 251 do 300,
– za 8 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 301 do 350,
– za 9 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 351 do 400,
– za 10 ur pouka, če je dijakov – maturantov več kot 400.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med dva strokovna delavca iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
2. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 32,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 33 do 50,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 51 do 100,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 101 do 150,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 151 do 200,
– za 6 ur pouka, če je dijakov od 201 do 250,
– za 7 ur pouka, če je dijakov od 251 do 300,
– za 8 ur pouka, če je dijakov od 301 do 350,
– za 9 ur pouka če je dijakov od 351 do 400,
– za 10 ur pouka, če je dijakov več kot 400.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
3. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 32,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 33 do 65,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 66 do 98,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 99 do 131,
– za 2,5 uri pouka, če je dijakov od 132 do 164,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 165 do 197,
– za 3,5 ure pouka, če je dijakov od 198 do 230,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 231 do 263,
– za 4,5 ure pouka, če je dijakov od 264 do 296,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 297 do 329,
– za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 330 do 362,
– za 6 ur pouka, če je dijakov od 363 do 395,
– za 6,5 ur pouka, če je dijakov od 396 do 428,
– za 7 ur pouka, če je dijakov od 429 do 461,
– za 7,5 ur pouka, če je dijakov od 462 do 494,
– za 8 ur pouka, če je dijakov od 495 do 527,
– za 8,5 ur pouka,če je dijakov od 528 do 560,
– za 9 ur pouka, če je dijakov več kot 560.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske komisije za zaključni izpit se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
4. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 251 do 500,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 501 do 750,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 751 do 1000,
– za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1250,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 1251 do 1500,
– za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1750,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 1751 do 2000,
– za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2250,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 2251 do 2500,
– za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2750,
– za 6 ur pouka, če je dijakov več kot 2750.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za organizatorja obveznih izbirnih vsebin se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med dva strokovna delavca iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
5. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
– za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
– za 1 uro pouka, če je dijakov od 251 do 500,
– za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 501 do 750,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 751 do 1000,
– za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1250,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 1251 do 1500,
– za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1750,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 1751 do 2000,
– za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2250,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 2251 do 2500,
– za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2750,
– za 6 ur pouka, če je dijakov več kot 2750.
Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za organizatorja interesnih dejavnosti se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
6. Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge pedagoškega koordinatorja (v nadaljevanju: pedagoški koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu pedagoškemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
7. Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge športnega koordinatorja (v nadaljevanju: športni koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:
– za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,
– za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,
– za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,
– za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu športnemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
8. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:
– za 1 uro pouka, če je teh dijakov 200,
– za 1,5 ur pouka, če je teh dijakov od 201 do 300,
– za 2 uri pouka, če je teh dijakov od 301 do 400,
– za 2,5 ur pouka, če je teh dijakov od 401 do 500,
– za 3 ure pouka, če je teh dijakov od 501 do 600,
– za 3,5 ur pouka, če je teh dijakov od 601 do 700,
– za 4 ure pouka, če je teh dijakov od 701 do 800,
– za 4,5 ur pouka, če je teh dijakov od 801 do 900,
– za 5 ur pouka, če je teh dijakov od 901 do 1000,
– za 5,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1001 do 1100,
– za 6 ur pouka, če je teh dijakov od 1101 do 1200,
– za 6,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1201 do 1300,
– za 7 ur pouka, če je teh dijakov od 1301 do 1400,
– za 7,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1401 do 1500,
– za 8 ur pouka, če je teh dijakov od 1501 do 1600,
– za 8,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1601 do 1700,
– za 9 ur pouka, če je teh dijakov od 1701 do 1800,
– za 9,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1801 do 1900,
– za 10 ur pouka, če je teh dijakov od 1901 do 2000,
– za 10,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2001 do 2100,
– za 11 ur pouka, če je teh dijakov od 2101 do 2200,
– za 11,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2201 do 2300,
– za 12 ur pouka, če je teh dijakov od 2301 do 2400,
– za 12,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2401 do 2500,
– za 13 ur pouka, če je teh dijakov od 2501 do 2600,
– za 13,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2601 do 2700,
– za 14 ur pouka, če je teh dijakov od 2701 do 2800,
– za 14,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2801 do 2900,
– za 15 ur pouka, če je teh dijakov od 2901 do 3000,
– za 15,5 ur pouka, če je teh dijakov od 3001 do 3100,
– za 16 ur pouka, če je teh dijakov več kot 3100.
Ravnatelj lahko praviloma za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.
8. člen
(trajanje ure pouka)
Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah ter na šolskem posestvu traja 45 minut.
9. člen
(trajanje ure vzgojnega dela)
Ura vzgojnega dela traja 60 minut.
10. člen
(razredništvo)
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedensko število ur pouka iz 5. člena zmanjša, in sicer:
– v oddelkih in skupinah prvega letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazijskih programov, začetnega letnika programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter v poklicnem tečaju in maturitetnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih in skupinah zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja, za 1 uro pouka na teden,
– v oddelkih in skupinah ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.
Kot skupina se šteje skupina, določena v VII. poglavju po posameznih vrstah izobraževalnih programov.
Učitelj je lahko razrednik dijakom enega oddelka ali skupine iz prejšnjega odstavka.
11. člen
(timsko oziroma medpredmetno poučevanje in povezovanje)
Obseg ur za timsko oziroma medpredmetno poučevanje in povezovanje se določi za učitelje z letnim delovnim načrtom šole po naslednjem kriteriju:
– 0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa, razen programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri in športnega oddelka programa gimnazija,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,
– 0,3 ure pouka letno na dijaka programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri (brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo),
– 0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,
– 0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
– 0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja.
12. člen
(medskupinsko vzgojno delo)
Obseg ur za medskupinsko vzgojno delo se določi za vzgojitelje z letnim delovnim načrtom dijaškega doma oziroma šole, ki izvaja vzgojni program, in sicer v višini 0,5 ure vzgojnega dela letno na dijaka vzgojne skupine oziroma vzgojnega programa.
13. člen
(posebne naloge učiteljev v športnih oddelkih)
Za posebne naloge učiteljev, ki poučujejo v športnih oddelkih gimnazijskega programa (svetovanje in učna pomoč, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druge oblike individualnega dela), ne opravljajo pa nalog športnega ali pedagoškega koordinatorja, se prizna skupaj 14,5 ur letno na dijaka.
Ure individualnega dela se vrednotijo kot ure pouka v okviru polnega delovnega časa.
14. člen
(delo z nadarjenimi dijaki)
Učitelju ali svetovalnemu delavcu se prizna:
– za koordinacijo dela v zvezi z nadarjenimi dijaki, ki vključuje analizo, načrtovanje, spremljanje izvajanja in evalvacijo izvajanja dela z nadarjenimi dijaki, 1 ura letno na dijaka;
– za pripravo individualiziranega programa za dijaka, ki si pridobi status »nadarjenega dijaka« in si želi delati po individualiziranem programu vzgojno-izobraževalnega dela (INDEP), 2 uri letno na dijaka;
– za mentorsko delo z dijakom iz prejšnje alineje, ki vsebuje izvajanje, svetovanje, spremljanje in sprotno prilagajanje ter letno oceno uspešnosti individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega dela za nadarjenega dijaka, 6 ur letno na dijaka.
Ravnatelj šole opredeli za učitelje oziroma svetovalnega delavca obseg in vsebino posameznih nalog iz prejšnjega odstavka v letnem delovnem načrtu šole.
Obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z delom z nadarjenimi dijaki, se določijo s sklepom ministra, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: minister).
Šola pošlje ministrstvu, pristojnemu za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo), v skladu z navodili in v rokih, ki jih le-to določi, podatke z ustreznimi dokazili o:
– številu vpisanih dijakov, vključenih v postopek obravnave v skladu s konceptom dela z nadarjenimi dijaki na podlagi poročila o nadarjenosti in
– številu dijakov, za katere je šola pripravila individualizirani program na podlagi njegove pisne izjave in izjave staršev o delu po tem programu.
Določbe tega člena se začnejo uporabljati s šolskim letom 2011/2012.
15. člen
(dodatna strokovna pomoč za dijake s posebnimi potrebami)
Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z določili odločb o usmeritvi.
Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra.
16. člen
(slovenščina za tujce)
Za dijake, ki zaradi neznanja oziroma pomanjkljivega znanja slovenskega jezika potrebujejo in si želijo pomoč, šola na podlagi strokovne ocene učitelja o stopnji njihovega znanja in razumevanja slovenskega jezika organizira tečaj slovenščine (v nadaljevanju: tečaj).
Kriterij za oblikovanje skupin je število prijavljenih dijakov iz prejšnjega odstavka tega člena ter strokovna ocena učitelja o stopnji njihovega znanja in razumevanja slovenskega jezika:
– do 6 dijakov, ne glede na njihovo znanje jezika: mešana skupina – intenzivni 35 urni tečaj,
– od 7 do 12 dijakov, ne glede na njihovo znanje jezika: mešana skupina – 70 urni tečaj,
– do 16 dijakov z enakim (pred)znanjem jezika: homogena skupina – 70 urni tečaj.
Za dijake iz prvega odstavka tega člena šola organizira tečaj samo za prvi dve leti njihovega izobraževanja v Republiki Sloveniji.
17. člen
(obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti)
Sredstva za izvedbo obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del gimnazijskih programov oziroma za izvedbo interesnih dejavnosti, ki so sestavni del izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, se določijo v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov.
Vrednost ure in obseg sredstev za izvedbo obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti se določijo s sklepom ministra.
18. člen
(mentorstvo)
Strokovnemu delavcu, ki je v šoli ali dijaškem domu določen in izvaja mentorstvo strokovnemu delavcu – pripravniku oziroma drugemu strokovnemu delavcu, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s predpisom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, pripada dodatek za mentorstvo za 4 ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.
III. VODSTVENI DELAVCI
19. člen
(ravnatelj)
V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Število ur pouka iz prvega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.
20. člen
(ravnatelj dijaškega doma)
V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost ravnatelja dijaškega doma lahko največ 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Vzgojna obveznost iz prvega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.
21. člen
(ravnatelj šole kot organizacijske enote)
V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote z več kot 16 oddelki lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote
– s 15 do 16 oddelki 2 uri pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 4 ure svetovalnega dela na teden,
– s 13 do 14 oddelki 3 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 6 ur svetovalnega dela na teden,
– z 11 do 12 oddelki 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden,
– z 9 do 10 oddelki 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 10 ur svetovalnega dela na teden in
– z 8 oddelki ali manj 6 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden v okviru 35 tednov pouka.
Število ur pouka iz prvega odstavka tega člena in število ur pouka ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz drugega odstavka tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov vseh izobraževalnih programov, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje petega odstavka tega člena.
22. člen
(ravnatelj dijaškega doma kot organizacijske enote)
V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost ravnatelja dijaškega doma kot organizacijske enote z več kot 16 vzgojnimi skupinami lahko največ 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj dijaškega doma kot organizacijske enote
– s 15 do 16 vzgojnimi skupinami 3 ure vzgojnega dela z dijaki na teden ali 4 ure svetovalnega dela na teden,
– s 13 do 14 vzgojnimi skupinami 4,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 6 ur svetovalnega dela na teden,
– z 11 do 12 vzgojnimi skupinami 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden,
– z 9 do 10 vzgojnimi skupinami 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 10 ur svetovalnega dela na teden in
– z 8 vzgojnimi skupinami ali manj 9 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 12 ur svetovalnega dela na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, ima lahko ravnatelj dijaškega doma kot organizacijske enote še največ 4,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden.
Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, ki so vpisani v vzgojni program dijaškega doma, deli s 26.
Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Vzgojna obveznost iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.
23. člen
(pomočnik ravnatelja na šoli)
Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na šoli z 18 oddelki 11 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Za vsaka dva oddelka več od 18 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden.
Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 34 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki.
Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj šole skupno število ur predpisane obveznosti, določeno po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh pomočnikov ravnateljev, med tri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja šole.
Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov vseh izobraževalnih programov, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje šestega odstavka.
24. člen
(pomočnik ravnatelja v dijaškem domu)
Ravnatelj dijaškega doma imenuje pomočnika ravnatelja v dijaškem domu z 18 vzgojnimi skupinami. V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja na dijaškem domu z 18 vzgojnimi skupinami 16,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Za vsaki dve vzgojni skupini več od 18 vzgojnih skupin se tedenska vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden.
Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 26.
Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor.
25. člen
(pomočnik ravnatelja na srednji šoli kot organizacijski enoti)
Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti z 20 oddelki 13 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 26 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja organizacijske enote izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.
Za vsaka 2 oddelka več od 20 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 34 oddelkih 6 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden.
Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 36 oddelki.
Za drugega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj organizacijske enote skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja organizacijske enote.
Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov, vpisanih v vse izobraževalne programe, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na srednji šoli kot organizacijski enoti, ki po ustanovitvenem aktu izvaja tudi vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje šestega odstavka tega člena.
26. člen
(pomočnik ravnatelja na šoli z dvema organizacijskima enotama)
Ravnatelj šole z dvema organizacijskima enotama imenuje pomočnika ravnatelja v skladu s 23. členom tega pravilnika.
IV. SVETOVALNI DELAVCI IN KNJIŽNIČARJI
27. člen
(svetovalni delavec v šoli)
Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca.
Na šoli z 20 oddelki ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsak oddelek manj od 20 oddelkov se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,2 normativnega delavca, in za vsak oddelek nad 20 oddelki, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca.
Število oddelkov iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v šoli, se določi tako, da se:
– število dijakov, vpisanih v vse izobraževalne programe, razen dijakov, ki se vzporedno izobražujejo, in dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli, deli s 56,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz prve alineje tretjega odstavka tega člena.
28. člen
(koordinacija dela z dijaki s posebnimi potrebami)
Za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami ravnatelj šole ali dijaškega doma določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov z odločbami o usmeritvi.
Na podlagi števila dijakov z odločbami o usmeritvi se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov z odločbami o usmeritvi pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Za vsak oddelek, določen po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.
29. člen
(svetovalni delavec v dijaškem domu)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira v odvisnosti od števila vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca.
Na dijaškem domu z 20 vzgojnimi skupinami ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsako vzgojno skupino manj od 20 vzgojnih skupin se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,2 normativnega delavca, če je oblikovana vsaj ena vzgojna skupina, in za vsako vzgojno skupino nad 20 vzgojnimi skupinami, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca.
Število vzgojnih skupin iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v dijaškem domu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 26.
Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
30. člen
(knjižničar v šoli)
Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:
– od 20 do 28 oddelkov 1 knjižničar,
– od 29 do 34 oddelkov 1,25 knjižničarja,
– od 35 do 42 oddelkov 1,5 knjižničarja,
– od 43 do 49 oddelkov 1,75 knjižničarja,
– od 50 do 56 oddelkov 2,00 knjižničarja,
– od 57 do 63 oddelkov 2,25 knjižničarjev,
– od 64 do 70 oddelkov 2,50 knjižničarjev,
– od 71do 77 oddelkov 2,75 knjižničarjev,
– od 78 do 84 oddelkov 3,00 knjižničarje,
– od 85 do 91 oddelkov 3,25 knjižničarjev,
– od 92 do 98 oddelkov 3,50 knjižničarjev,
– od 99 do 105 oddelkov 3,75 knjižničarjev,
– od 106 in več oddelkov 4,00 knjižničarje.
Število oddelkov iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v šoli, se določi tako, da se:
– število dijakov, vpisanih v vse izobraževalne programe, razen dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število strokovnih delavcev na delovnem mestu knjižničarja se na šoli z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne na manj kot 0,20 normativnega delavca.
Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin, ki so vpisani v izobraževalne programe, ki jih izvajajo druge šole, prištejejo dijakom iz prve alineje drugega odstavka tega člena.
31. člen
(knjižničar v dijaškem domu)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira v odvisnosti od števila vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:
– od 20 do 28 vzgojnih skupin: 1 knjižničar,
– več kot 28 vzgojnih skupin: 1,25 knjižničarja.
Število vzgojnih skupin iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v dijaškem domu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 26.
Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število strokovnih delavcev na delovnem mestu knjižničarja se na dijaškem domu z manj kot 20 vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne na manj kot 0,1 normativnega delavca, če je oblikovana vsaj ena vzgojna skupina.
V. DRUGI STROKOVNI DELAVCI: ORGANIZATORJI
32. člen
(organizator praktičnega pouka oziroma vodja delavnic)
V šoli, ki po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 ur praktičnega pouka letno v delavnicah, ravnatelj sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka ali vodje delavnic.
Normativ iz prejšnjega odstavka se na šolah, ki so organizacijske enote v okviru zavodov, uporablja samostojno.
Normativ iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za izobraževalne programe s področja ekonomije, družboslovja, kemijske dejavnosti, farmacije ter za izobraževalne programe turistični tehnik oziroma gastronomsko-turistični tehnik, oblikovanje oziroma tehnik oblikovanja, laboratorijski tehnik oziroma tehnik laboratorijske medicine, prometni tehnik oziroma logistični tehnik in plovbni tehnik.
Na šoli z več ali z manj kot 22.000 ur praktičnega pouka letno po izvedbenem predmetniku ravnatelj sistemizira delovno mesto iz prvega odstavka tega člena v ustreznem deležu.
33. člen
(organizator delovne prakse)
V šoli, ki po predmetniku organizira delovno prakso, ravnatelj sistemizira na 2.000 in več ur delovne prakse letno eno delovno mesto organizatorja delovne prakse.
Na šoli z manj kot 2.000 ur delovne prakse letno ravnatelj sistemizira delovno mesto iz prejšnjega odstavka z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
34. člen
(organizator praktičnega pouka v delovnem procesu za izobraževalne programe z modelom skupnega izvajanja v gradbeništvu)
Ravnatelj šole, na kateri se izvajajo izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja z modelom skupnega izvajanja v gradbeništvu (črkoslikar, dimnikar, izvajalec suhomontažne gradnje, kamnosek, pečar-keramik, slikopleskar, strojnik gradbene mehanizacije, tesar, zidar) sistemizira na 15 in več oddelkov teh programov, določenih po kriterijih iz drugega odstavka tega člena, delovno mesto organizatorja praktičnega pouka v delovnem procesu, in sicer v odvisnosti od števila dijakov.
Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta organizatorja praktičnega pouka v delovnem procesu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v programe iz prvega odstavka tega člena, deli z 28. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Na šoli z manj kot 15 oddelki teh programov, določenih po kriterijih iz prejšnjega odstavka, se delovno mesto organizatorja praktičnega pouka v delovnem procesu določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
35. člen
(organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu)
Ravnatelj šole, na kateri se izvajajo izobraževalni programi s praktičnim izobraževanjem v delovnem procesu, razen izobraževalnih programov z modelom skupnega izvajanja v gradbeništvu iz 34. člena tega pravilnika, sistemizira:
– 1,0 delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu oziroma organizatorja praktičnega pouka v delovnem procesu (v nadaljevanju: organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu) za 364 dijakov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja in
– 1,0 delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu za 1092 dijakov srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja.
Ravnatelj šole z manjšim ali večjim številom dijakov iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka sistemizira delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v sorazmernem deležu.
36. člen
(vodja posestva)
Ravnatelj šole s šolskim posestvom, na kateri se izvajajo izobraževalni programi s področja agronomije, sistemizira eno delovno mesto vodje posestva.
37. člen
(centrala učnega podjetja)
Ravnatelj šole, na kateri je sedež centrale učnega podjetja, ki je ena od vsebin praktičnega pouka v izobraževalnih programih s področja ekonomije, sistemizira na 3000 in več dijakov, ki so vpisani na vse javne šole v Republiki Sloveniji v 3. letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s področja ekonomije, v začetni letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja s področja ekonomije in v poklicni tečaj s področja ekonomije, 1,0 normativnega delavca na naslednjih dveh delovnih mestih, in sicer:
– vodja centrale učnega podjetja,
– strokovni delavec v centrali učnega podjetja.
Če je manj kot 3000 dijakov, vpisanih skupaj v vse zgoraj navedene vrste izobraževalnih programov s področja ekonomije, ravnatelj sistemizira delovni mesti iz prvega odstavka tega člena z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
Ne glede na 39. člen tega pravilnika, ravnatelj za delovanje centrale učnega podjetja sistemizira v odvisnosti od števila dijakov iz prvega odstavka tega člena na delovnem mestu administratorja V 1,0 delavca oziroma v sorazmernem deležu, če je manj kot 3000 dijakov.
VI. RAČUNOVODSKI, ADMINISTRATIVNI IN TEHNIČNI DELAVCI
38. člen
(računovodski delavci)
Ravnatelj šole ali dijaškega doma z 20 do 25 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira 1 delovno mesto računovodje VI z višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), z manjšim številom oddelkov oziroma vzgojnih skupin od 20 pa v ustreznem deležu, vendar ne na manj kot 0,20 delovnega mesta.
Število oddelkov in vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta računovodje VI, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli s 26.
Če je na ta način izračunano število oddelkov oziroma vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Ravnatelj šole ali dijaškega doma s 26 do 49 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov in vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena naslednje normativno število delavcev na delovnih mestih računovodje VI in knjigovodje V s srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, in sicer:
– od 26 do 31 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja VI in 0,25 knjigovodje V,
– od 32 do 37 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja VI in 0,5 knjigovodje V,
– od 38 do 43 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja VI in 0,75 knjigovodje V,
– od 44 do 49 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja VI in 1,0 knjigovodja V.
Ravnatelj šole s 50 in več oddelki oziroma vzgojnimi skupinami sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov in vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, naslednje normativno število delavcev na delovnih mestih računovodje VI in knjigovodje V, in sicer:
– od 50 do 55 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji VI in 0,25 knjigovodje V,
– od 56 do 61 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji VI in 0,5 knjigovodje V,
– od 62 do 67 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji VI in 0,75 knjigovodje V,
– od 68 do 73 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji VI in 1,0 knjigovodja V,
– od 74 do 79 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji VI in 1,25 knjigovodje V,
– od 80 do 85 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje VI in 0,5 knjigovodje V,
– od 86 do 91 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje VI in 0,75 knjigovodje V,
– od 92 do 97 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje VI in 1,0 knjigovodja V,
– od 98 do 103 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje VI in 1,25 knjigovodje V,
– od 104 do 109 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje VI in 1,5 knjigovodje V,
– od 110 do 115 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 računovodje VI in 0,75 knjigovodje V,
– od 116 in več oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 računovodje VI in 1,0 knjigovodja V.
Ne glede na peti odstavek tega člena lahko ravnatelj šole z vsaj 50 oddelki in vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira v okviru skupnega števila računovodskih delavcev namesto 1 delovnega mesta računovodje VI, 1 delovno mesto računovodje VII/1 z visoko strokovno izobrazbo ali delovno mesto računovodje VII/2 z univerzitetno izobrazbo, vendar le v primeru, če delovna mesta računovodje VI in knjigovodje V že niso v celoti zasedena oziroma če šola ali dijaški dom nima za normativni obseg teh delovnih mest sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje računovodskih del.
39. člen
(administrativni delavci)
Ravnatelj šole ali dijaškega doma z 20 do 25 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira 1 delovno mesto poslovnega sekretarja VI z višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), z manjšim številom oddelkov oziroma vzgojnih skupin od 20 pa v ustreznem deležu, vendar ne na manj kot 0,20 delovnega mesta.
Število oddelkov in vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta poslovnega sekretarja VI, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli s 26.
Če je na ta način izračunano število oddelkov oziroma vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Ravnatelj šole ali dijaškega doma s 26 do 49 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov in vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, naslednje normativno število delavcev na delovnih mestih poslovnega sekretarja VI in administratorja V s srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, in sicer:
– od 26 do 31 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 poslovni sekretar VI in 0,25 administratorja V,
– od 32 do 37 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 poslovni sekretar VI in 0,5 administratorja V,
– od 38 do 43 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 poslovni sekretar VI in 0,75 administratorja V,
– od 44 do 49 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 poslovni sekretar VI in 1,0 administrator V.
Ravnatelj šole s 50 in več oddelki oziroma vzgojnimi skupinami sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov in vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, naslednje normativno število delavcev na delovnih mestih poslovnega sekretarja VI in administratorja V, in sicer:
– od 50 do 55 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 poslovna sekretarja VI in 0,25 administratorja V,
– od 56 do 61 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 poslovna sekretarja VI in 0,5 administratorja V,
– od 62 do 67 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 poslovna sekretarja VI in 0,75 administratorja V,
– od 68 do 73 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 poslovna sekretarja VI in 1,0 administrator V,
– od 74 do 79 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 poslovna sekretarja VI in 1,25 administratorja V,
– od 80 do 85 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 poslovne sekretarje VI in 0,5 administratorja V,
– od 86 do 91 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 poslovne sekretarje VI in 0,75 administratorja V,
– od 92 do 97 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 poslovne sekretarje VI in 1,0 administrator V,
– od 98 do 103 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 poslovne sekretarje VI in 1,25 administratorja V,
– od 104 do 109 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 poslovne sekretarje VI in 1,5 administratorja V,
– od 110 do 115 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 poslovne sekretarje VI in 0,75 administratorja V,
– od 116 in več oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 poslovne sekretarje VI in 1,0 administrator V.
Ne glede na peti odstavek tega člena lahko ravnatelj šole z vsaj 50 oddelki in vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira v okviru skupnega števila administrativnih delavcev namesto 1 delovnega mesta poslovnega sekretarja VI, 1 delovno mesto poslovnega sekretarja VII/1 z visoko strokovno izobrazbo ali delovno mesto poslovnega sekretarja VII/2 z univerzitetno izobrazbo, vendar le v primeru, če delovna mesta poslovnega sekretarja VI in administratorja V že niso v celoti zasedena oziroma če šola ali dijaški dom nima za normativni obseg teh delovnih mest sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje administrativnih del.
40. člen
(vzdrževalec učne tehnologije oziroma računalniške opreme v šoli)
Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo strokovno izobrazbo ali na delovnem mestu vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 (v nadaljevanju: vzdrževalec učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1) naslednje število delavcev, in sicer:
– od 20 do 30 oddelkov 1,0 vzdrževalec učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 31 do 37 oddelkov 1,25 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 38 do 44 oddelkov 1,5 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 45 do 51 oddelkov 1,75 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 52 do 58 oddelkov 2,0 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 59 do 65 oddelkov 2,25 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 66 do 72 oddelkov 2,5 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 73 do 79 oddelkov 2,75 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 80 do 86 oddelkov 3,0 vzdrževalce učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 87 do 93 oddelkov 3,25 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 94 do 100 oddelkov 3,5 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 101 do 107 oddelkov 3,75 vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1,
– od 108 in več oddelkov 4,00 vzdrževalce učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1.
Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta vzdrževalca učne tehnologije V oziroma računalniške opreme VII/1, se določi tako, da se
– število dijakov, vpisanih v vse izobraževalne programe, razen dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov, vpisanih v maturitetni in poklicni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Število delavcev na delovnem mestu tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V ali na delovnem mestu vzdrževalca računalniške opreme VII/1 se na šoli z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
Ravnatelj šole lahko sistemizira delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme VII/1, če delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V ni zasedeno oziroma če nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del, vezanih na delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V.
41. člen
(vzdrževalec učne tehnologije v dijaškem domu)
Ravnatelj dijaškega doma s 40 vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira na delovnem mestu vzdrževalca učne tehnologije s srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo, z manjšim številom vzgojnih skupin od 40 pa v ustreznem deležu.
Število vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta vzdrževalca učne tehnologije se določi tako, da se število vpisanih dijakov v dijaški dom deli s 26.
Če je na ta način izračunano število vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
42. člen
(spremljevalec za nudenje fizične pomoči dijaku)
Ravnatelj šole na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka sistemizira delovno mesto spremljevalca za nudenje fizične pomoči dijaku, če ne more zagotoviti izvajanja navedene odločbe v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način.
Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca gibalno oviranemu dijaku se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizično pomoč, in glede na število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
43. člen
(hišnik)
Ravnatelj šole ali dijaškega doma sistemizira eno delovno mesto hišnika. Imeti mora srednjo poklicno izobrazbo.
Če ima šola ali dijaški dom več kot 10000 m2 neto stavbne površine ali več kot 42 oddelkov oziroma vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ravnatelj sistemizira dodatno število hišnikov, in sicer:
– več kot 42 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 10000 – 13000 m2 neto stavbne površine – dodatno 0,5 hišnika;
– več kot 52 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 13001 – 15500 m2 neto stavbne površine – dodatno 1,0 hišnika;
– več kot 62 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 16501 – 18000 m2 neto stavbne površine – dodatno 1,5 hišnika;
– več kot 72 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 18001 – 19500 m2 neto stavbne površine – dodatno 2,0 hišnika;
– več kot 82 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 19501 – 21000 m2 neto stavbne površine – dodatno 2,5 hišnika;
– več kot 92 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 21001 – 22000 m2 neto stavbne površine – dodatno 3,0 hišnike;
– več kot 102 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali več kot 22001 m2 neto stavbne površine – dodatno 3,5 hišnike.
Število oddelkov in vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se:
– število vpisanih dijakov v posamezne vrste vzgojno-izobraževalnih programov, razen dijakov izobraževalnega programa maturitetnega tečaja ter poklicnega tečaja, deli s 26,
– število dijakov, vpisanih v poklicni tečaj in maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano število oddelkov oziroma vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
44. člen
(varnostnik)
Ravnatelj dijaškega doma sistemizira za nočno varstvo dijakov na vsako bivalno zgradbo eno delovno mesto varnostnika s srednjo strokovno izobrazbo, če so bivalne stavbe racionalno zasedene z dijaki.
Če lahko ravnatelj dijaškega doma z dvema bivalnima stavbama vse dijake namesti v eno samo stavbo, ob upoštevanju, da sta v sobi dva dijaka, ravnatelj sistemizira na delovnem mestu varnostnika 1 delavca.
Če lahko ravnatelj dijaškega doma s tremi bivalnimi stavbama vse dijake namesti v dve ali eno samo stavbo, ob upoštevanju, da sta v sobi dva dijaka, ravnatelj sistemizira na delovnem mestu varnostnika 1 ali 2 delavca.
Ravnatelj dijaškega doma z več kot 1 bivalno stavbo si pridobi soglasje k večjemu številu varnostnikov vsako leto pred začetkom šolskega leta, in sicer ob predložitvi predloga načrta zasedbe sob v povezavi z razpoložljivimi kapacitetami sob, ki so namenjene bivanju dijakov in morebitnim drugim uporabnikom.
Če ima dijaški dom za nočni čas sistemiziranega strokovnega delavca na podlagi pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, se delovno mesto varnostnika za nočno varstvo dijakov ne sistemizira.
45. člen
(vratar v dijaškem domu)
Ravnatelj dijaškega doma oziroma šole, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, z 20 in več vzgojnimi skupinami sistemizira tri delovna mesta vratarja III z nižjo poklicno izobrazbo, z manjšim številom vzgojnih skupin od 20 pa v ustreznem deležu.
Število vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta vratarja, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v dijaški dom deli s 26.
Če je na ta način izračunano število vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
46. člen
(perica v dijaškem domu)
Ravnatelj dijaškega doma oziroma šole, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, z 20 in več vzgojnimi skupinami sistemizira dve delovni mesti perice II z nižjo poklicno izobrazbo, z manjšim številom vzgojnih skupin od 20 pa v ustreznem deležu.
Število vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta perica, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v dijaški dom deli s 26.
Če je na ta način izračunano število vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
47. člen
(čistilec)
Ravnatelj šole ali dijaškega doma sistemizira eno delovno mesto čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki se vsakodnevno čisti. Čistilec mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).
VII. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE ODDELKOV IN SKUPIN
48. člen
(vpisni podatki za šolo)
Podatke o številu dijakov, vpisanih v posamezne izobraževalne programe po letnikih, za tekoče šolsko leto, šola najmanj enkrat letno pošlje ministrstvu v skladu z navodili in roki, ki jih le to določi.
49. člen
(velikost oddelka)
Šola oblikuje oddelke tako, da število dijakov v oddelku praviloma ne presega zgornje meje oddelka, ki je za posamezno vrsto izobraževalnih programov določena s tem pravilnikom.
50. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v programih nižjega poklicnega izobraževanja)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v programu nižjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 16 vpisanih novincev in največ 20 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programu nižjega poklicnega izobraževanja je praviloma 20 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa nižjega poklicnega izobraževanja deli z 20.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programu nižjega poklicnega izobraževanja 10 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
51. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v programih srednjega poklicnega izobraževanja)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v programu srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 26 vpisanih novincev in največ 30 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programu srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma 30 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega poklicnega izobraževanja deli s 30.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu srednjega poklicnega izobraževanja 15 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
52. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v programih srednjega poklicnega izobraževanja za generacijo dijakov, ki se vpiše v 1. letnik v šolskem letu 2011/12 in dalje)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika od šolskega leta 2011/12 dalje v programu srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 26 vpisanih novincev in največ 28 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 2. letnika od šolskega leta 2012/13 dalje v programu srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma 28 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 3. letnika od šolskega leta 2013/14 dalje v programu srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma 28 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega poklicnega izobraževanja v posameznem šolskem letu deli z 28.
Za generacijo dijakov, ki se vpiše v 1. letnik od šolskega leta 2011/12 dalje, se število oddelkov določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega poklicnega izobraževanja deli z 28.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programu srednjega poklicnega izobraževanja 15 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
53. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v programih srednjega strokovnega izobraževanja)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma najmanj 28 vpisanih novincev in največ 32 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma 32 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja deli z 32.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu srednjega strokovnega izobraževanja 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
54. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v programih srednjega strokovnega izobraževanja za generacijo dijakov, ki se vpiše v 1. letnik v šolskem letu 2011/12 in dalje)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika od šolskega leta 2011/12 v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma najmanj 28 vpisanih novincev in največ 30 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 2. letnika od šolskega leta 2012/13 dalje v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma 30 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 3. letnika od šolskega leta 2013/14 dalje v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma 30 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 4. letnika od šolskega leta 2014/15 dalje v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma 30 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja v posameznem šolskem letu deli s 30.
Za generacijo dijakov, ki se vpiše v 1. letnik od šolskega leta 2011/12 dalje, se število oddelkov določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja deli s 30.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu srednjega strokovnega izobraževanja 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
55. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v gimnazijskih programih)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v gimnazijskem programu je praviloma najmanj 30 vpisanih novincev in največ 32 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v gimnazijskem programu je praviloma 32 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega gimnazijskega programa deli z 32.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem gimnazijskem programu 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
56. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v gimnazijskih programih za generacijo dijakov, ki se vpiše v 1. letnik v šolskem letu 2011/12 in dalje)
Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika od šolskega leta 2011/12 v gimnazijskem programu je praviloma najmanj 28 vpisanih novincev in največ 30 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 2. letnika od šolskega leta 2012/13 dalje v gimnazijskem programu je praviloma 30 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 3. letnika od šolskega leta 2013/14 dalje v gimnazijskem programu je praviloma 30 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka 4. letnika od šolskega leta 2014/15 dalje v gimnazijskem programu je praviloma 30 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega gimnazijskega programa v posameznem šolskem letu deli s 30.
Za generacijo dijakov, ki se vpiše v 1. letnik od šolskega leta 2011/12 dalje, se število oddelkov določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega gimnazijskega programa deli s 30.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem gimnazijskem programu 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
57. člen
(normativi za oblikovanje športnih oddelkov v gimnazijskih programih)
Normativ za oblikovanje športnega oddelka 1. letnika gimnazijskega programa je praviloma najmanj 18 vpisanih novincev in največ 22 dijakov.
Normativ za oblikovanje športnih oddelkov gimnazijskega programa višjih letnikov je praviloma 22 dijakov. Če se v višjih letnikih zmanjša število dijakov v športnem oddelku na 12 in manj dijakov oziroma če je ob več kot enem športnem oddelku v določenem letniku z razporeditvijo po 22 v zadnji skupini športnega oddelka 12 in manj dijakov, se športni oddelek ukine, dijake pa preusmeri v druge oddelke ali skupino ustreznega gimnazijskega programa iz 55. oziroma 56. člena tega pravilnika.
Število športnih oddelkov gimnazijskega programa se določi tako, da se število dijakov istega letnika deli z 22.
58. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v programih poklicno-tehniškega izobraževanja)
Normativ za oblikovanje oddelka začetnega letnika v programu poklicno-tehniškega izobraževanja je praviloma od 28 do 32 dijakov.
Normativ za oblikovanje oddelka v zaključnem letniku v programu poklicno-tehniškega izobraževanja je praviloma 32 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa poklicno-tehniškega izobraževanja deli z 32.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu poklicno-tehniškega izobraževanja 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
59. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v programih poklicnega tečaja)
Normativ za oblikovanje oddelka poklicnega tečaja je od 28 do 34 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov v posameznem programu poklicnega tečaja deli s 34.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu poklicnega tečaja 17 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
60. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov v maturitetnem tečaju)
Normativ za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja je od 30 do 36 dijakov.
Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov maturitetnega tečaja deli s 36.
Če bi bilo za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja 18 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.
61. člen
(vključevanje dijakov s posebnimi potrebami)
Če je v posamezni izobraževalni program vpisan dijak s posebnimi potrebami, ki ima ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov (v nadaljevanju: dijak z odločbo o usmeritvi), se število dijakov v oddelku ustrezno zmanjša, in sicer:
a. v programu nižjega poklicnega izobraževanja:
– na praviloma največ 16 dijakov, če je vključen 1 dijak z odločbo o usmeritvi,
– na praviloma največ 14 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi,
– na praviloma največ 12 dijakov, če so vključeni 3 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi,
b. v programu srednjega poklicnega izobraževanja:
– na praviloma največ 24 dijakov, če je vključen 1 dijak z odločbo o usmeritvi,
– na praviloma največ 22 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi,
– na praviloma največ 20 dijakov, če so vključeni 3 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi,
c. v programu srednjega strokovnega izobraževanja in v gimnazijskem programu:
– na praviloma največ 26 dijakov, če je vključen 1 dijak z odločbo o usmeritvi,
– na praviloma največ 23 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi,
– na praviloma največ 20 dijakov, če so vključeni 3 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi.
Šola je dolžna oblikovati oddelke v skladu s prejšnjim odstavkom tako, da zaradi vključevanja dijakov z odločbo o usmeritvi ne poveča števila oddelkov v posameznem programu.
Če bi vključitev dijakov z odločbo o usmeritvi pomenilo oblikovanje dodatnega oddelka ali skupine, si mora šola k temu predhodno pridobiti soglasje ministrstva. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola ustrezno obrazložiti.
62. člen
(število oddelkov in skupin višjih letnikov)
Število oddelkov oziroma skupin višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov oziroma skupin nižjega letnika iste vpisne generacije.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko šola po predhodni pridobitvi soglasja ministrstva v višjih letnikih oblikuje oddelek oziroma skupino več, kot jih je imela v prejšnjem letniku, vendar le, če se zaradi prešolanja ali zaradi preusmeritve v skladu z drugim odstavkom 57. člena vpiše toliko dijakov, da to presega ustrezni normativ za oblikovanje oddelka. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola obrazložiti.
63. člen
(oddelki 1. oziroma začetnega letnika za posamezne vrste izobraževalnih programov)
Če v posameznem izobraževalnem programu ni možno oblikovati oddelka 1. ali začetnega letnika z minimalnim številom vpisanih novincev, v skladu s prvim odstavkom 50., 51., 52., 53., 54., 55., 56., 57., 58., 59. oziroma 60. člena tega pravilnika, se o spremembi obsega vpisa odloči v skladu s pravilnikom, ki ureja vpis v srednje šole.
64. člen
(združevanje dijakov do normativnega oddelka)
Če ni možno oblikovati samostojnega oddelka posameznega programa nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno-tehniškega izobraževanja oziroma posameznega gimnazijskega programa v skladu z ustreznim normativom, šola oblikuje kombinirani oddelek.
Če je šola oblikovala skupine v skladu z določbami tega pravilnika, ki urejajo določanje skupin, te skupine, ali oddelek in skupino, ali več skupin v istem letniku in znotraj programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno-tehniškega izobraževanja oziroma gimnazijskega izobraževanja poveže v oddelek v skladu z določbami tega pravilnika, ki urejajo določanje oddelkov.
65. člen
(normativi za določanje skupin za dijake vzporednega izobraževanja)
Za dijake, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli po delu ene smeri programa umetniške gimnazije ali po delu enega modula v okviru iste smeri v programu umetniške gimnazije, šola določi skupine do 16 dijakov. Število skupin se določi tako, da se število dijakov, ki se vzporedno izobražuje, deli s 16.
Število skupin, kot tudi vpisano število dijakov iz prvega odstavka tega člena je v višjih letnikih praviloma enako največ številu skupin oziroma številu vpisanih dijakov nižjega letnika iste vpisne generacije.
66. člen
(oblikovanje nadnormativnih oddelkov)
Šola lahko na podlagi vloge v soglasju z ministrstvom oblikuje oddelek, ki zgornjo mejo oddelka iz 53., 54., 55., 56., 57. oziroma 58. člena tega pravilnika presega za največ 2 dijaka oziroma zgornjo mejo oddelka iz 51. oziroma 52. člena tega pravilnika presega za največ 3 dijake. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola obrazložiti.
V oddelkih z dijaki z odločbo o usmeritvi iz 61. člena lahko šola na podlagi vloge in v soglasju z ministrstvom oblikuje oddelek, ki presega zgornjo mejo oddelka, določeno s tem pravilnikom, za največ 2 dijaka. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola obrazložiti.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena v programih nižjega poklicnega izobraževanja ni mogoče oblikovati nadnormativnega oddelka.
VIII. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE VZGOJNIH SKUPIN
67. člen
(vzgojna skupina in vpisni podatki)
Vzgojna skupina šteje 28 dijakov. Število vzgojnih skupin se določi tako, da se število dijakov deli z 28. Na ta način izračunano število vzgojnih skupin se v primeru decimalnega števila praviloma zaokroži navzgor.
Dijaški dom oziroma šola, ki izvaja vzgojni program dijaškega doma, pošlje ministrstvu v skladu z navodili in roki, ki jih le to določi, najmanj enkrat letno za tekoče šolsko leto podatke o številu dijakov, ki so hkrati vpisani v posamezne šole oziroma v posamezne izobraževalne programe po letnikih ter v vzgojni program dijaškega doma.
68. člen
(vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v vzgojne skupine – prilagojena vzgojne skupina)
Prilagojena vzgojna skupina je vzgojna skupina, v katero so vključeni tudi dijaki s posebnimi potrebami, ki ob vpisu v dijaški dom predložijo ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativa za vzgojno skupino iz prvega odstavka 67. člena tega pravilnika, in sicer:
– na praviloma največ 24 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi,
– na praviloma največ 22 dijakov, če so vključeni 4 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi.
Če bi vključevanje dijakov z odločbo o usmeritvi pomenilo oblikovanje dodatnih vzgojnih ali prilagojenih vzgojnih skupin, mora dijaški dom k temu predhodno pridobiti soglasje ministrstva. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora dijaški dom ustrezno obrazložiti.
69. člen
(nadnormativna vzgojna ali prilagojena vzgojna skupina)
Na podlagi vloge lahko ravnatelj v soglasju z ministrstvom oblikuje nadnormativne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine, ki zgornjo mejo vzgojne skupine, določeno s tem pravilnikom, presegajo za največ 3 dijake. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora dijaški dom obrazložiti.
IX. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE SKUPIN PRI PREDMETIH
70. člen
(splošnoizobraževalni predmeti v gimnazijskih programih)
V gimnazijskih programih je pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in geografija v skupini pri vajah največ 17 dijakov.
Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega gimnazijskega programa istega letnika deli s 17.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, določa za posamezni predmet gimnazijski program.
Za laborante, ki sodelujejo pri vajah, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter pri demonstracijah in drugih vajah naravoslovnih predmetov se prizna 40 odstotkov ur biologije, kemije in fizike po izvedbenih predmetnikih gimnazijskih programov.
Od šolskega leta 2011/2012 se za dijake 1. letnika število skupin iz drugega odstavka tega člena določi tako, da se število dijakov 1. letnika posameznega gimnazijskega programa deli s 16.
Določba se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike, skladno z dinamiko, kot je določena za posamezne letnike v 56. členu tega pravilnika.
71. člen
(strokovno-teoretični predmeti v gimnazijskih programih)
Pri strokovno-teoretičnih predmetih in laboratorijskih vajah v strokovni gimnaziji je v skupini pri vajah največ 17 dijakov.
Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega gimnazijskega programa istega letnika deli s 17.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje laborant, določa za posamezni predmet izobraževalni program strokovne gimnazije.
Od šolskega leta 2011/2012 se za dijake 1. letnika število skupin iz drugega odstavka tega člena določi tako, da se število dijakov 1. letnika posameznega gimnazijskega programa deli s 16.
Določba se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike, skladno z dinamiko, kot je določena za posamezne letnike v 56. členu tega pravilnika.
72. člen
(skupine pri strokovno-teoretičnih predmetih v programu umetniške gimnazije glasbene in plesne smeri)
Odstopanje od normativa iz 71. člena tega pravilnika je dovoljeno v programu umetniške gimnazije – glasbena in plesna smer, in sicer pri strokovnih predmetih, pri katerih so v skupini najmanj 3 in največ 17 dijakov, ter pri predmetih klavir in petje-instrument, pri katerih je individualni pouk.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje korepetitor, določa za posamezni predmet izobraževalni program strokovne gimnazije.
73. člen
(informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti v programih poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja)
Pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri strokovno-teoretičnih predmetih v programih poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja je v skupini pri vajah največ 17 dijakov, razen pri predmetu instrument.
Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega programa istega letnika deli s 17.
Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa za posamezni predmet program.
Pri ostalih urah, pri katerih se dijaki oddelka ne delijo v skupine, se za laborante naravoslovnih predmetov prizna 20 odstotkov ur naravoslovja oziroma biologije, kemije in fizike po predmetnikih programov poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja.
Od šolskega leta 2011/2012 se za dijake 1. letnika število skupin iz drugega odstavka tega člena določi tako, da se število dijakov 1. letnika posameznega izobraževalnega programa poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja deli s 16.
Določba se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike, skladno z dinamiko, kot je določena za posamezne letnike v 52. oziroma 54. členu tega pravilnika.
74. člen
(prvi tuji jezik)
Pri prvem tujem jeziku se zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole lahko oblikuje dodatna skupina, pri čemer se skupine oblikujejo tako, da se dijaki z angleščino oziroma dijaki z nemščino, vpisani v posamezne letnike izobraževalnih programov iste vrste oziroma iste ravni zahtevnosti združujejo v skupine do polnoštevilnega oddelka, v skladu z ustreznim normativom, ki je za posamezne vrste izobraževalnih programov določen v VII. poglavju tega pravilnika.
75. člen
(drugi tuji jezik v gimnazijskih programih)
Isto določilo kot za prvi tuji jezik se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik, pri čemer lahko šola, ki ima do pet oddelkov 1. letnika gimnazijskega programa, oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za dva različna tuja jezika oziroma za en tuji jezik več, kot je prvih tujih jezikov in če hkrati skupina za dodatni tuji jezik II šteje najmanj 12 dijakov.
Šola, ki ima več kot pet oddelkov 1. letnika gimnazijskega programa, lahko pri drugem tujem jeziku oblikuje dve skupini več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za tri različne tuje jezike in če vsaka skupina pri dveh dodatnih tujih jezikih II šteje najmanj 12 dijakov.
76. člen
(drugi tuji jezik v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja – tuji jezik II)
Isto določilo kot za prvi tuji jezik se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik, pri čemer lahko šola, ki izvaja programe poklicnega in strokovnega izobraževanja in ki ima najmanj tri oddelke 1. oziroma začetnega letnika istega izobraževalnega programa, oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za dva tuja jezika, oziroma za en tuji jezik več, kot je prvih tujih jezikov in če hkrati skupina šteje najmanj 14 dijakov v primeru srednjega poklicnega izobraževanja in najmanj 16 dijakov v primeru srednjega strokovnega oziroma poklicno-tehniškega izobraževanja.
77. člen
(tretji tuji jezik kot izbirni predmet v gimnazijskem programu)
Pri tretjem tujem jeziku kot izbirnem predmetu v 2. oziroma 3. letniku gimnazijskega programa se lahko oblikuje dodatna skupina, če gre za dva različna tuja jezika in če vsaka skupina šteje najmanj 12 dijakov.
78. člen
(italijanščina na narodnostno mešanem območju)
V šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se glede na predhodno izobraževanje dijakov iz osnovne šole oblikujejo skupine z nadaljevalnim oziroma začetnim učenjem italijanščine tako, da se dijaki istega letnika združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznim normativom, ki je za posamezne vrste izobraževalnih programov določen v VII. poglavju tega pravilnika.
79. člen
(latinščina v programu klasična gimnazija)
Šola z vsaj dvema oddelkoma programa klasična gimnazija lahko pri latinščini deli dijake glede na njihovo predhodno znanje v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim učenjem latinščine, in sicer tako, da se dijaki istega letnika z začetnim oziroma nadaljevalnim učenjem latinščine združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu s 55. oziroma 56. členom tega pravilnika.
Šola lahko oblikuje skupino z nadaljevalnim učenjem latinščine, če je v skupini vsaj 10 dijakov.
80. člen
(športna vzgoja)
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je praviloma 20 dijakov v skupini, pri čemer se dijaki delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika; za enega oziroma dva dodatna dijaka se ne oblikuje nova skupina.
Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati tako velika skupina, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se v skupino združujejo dijaki iz oddelkov dveh ali več zaporednih letnikov.
81. člen
(izbirni predmeti v neprenovljenih oziroma iztekajočih se programih poklicnega in strokovnega izobraževanja)
Pri izbirnih predmetih lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne strokovno-teoretične predmete in za 2 ali več samostojnih oddelkov istega izobraževalnega programa.
Pri enem samostojnem oddelku posameznega izobraževalnega programa lahko šola ponudi drugi izbirni strokovno-teoretični predmet, če oddelek šteje najmanj 25 dijakov in se je za drugi izbirni predmet odločilo vsaj 8 dijakov.
Normativ iz prvega in drugega odstavka tega člena velja tudi za primere, ko je s predmetniki posameznih izobraževalnih programov določena alternativna izbira med različnimi strokovno-teoretičnimi predmeti.
82. člen
(skupine pri urah pouka za izbirne predmete)
Skupina, oblikovana pri urah za izbirne predmete, šteje največ toliko, kot je normativ za oblikovanje polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznim normativom, ki je za posamezne vrste izobraževalnih programov določen v VII. poglavju tega pravilnika.
Število skupin pri posameznem predmetu se praviloma določi tako, da se število dijakov deli z velikostjo normativnega oddelka, kot je za posamezne vrste izobraževalnih programov in letnike v posameznih šolskih letih določeno v VII. poglavju tega pravilnika.
83. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu gimnazije)
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 840 dodatnih ur letno, če izhaja iz 32-urne tedenske učne obremenitve na oddelek, ali največ 630 dodatnih ur letno, če izhaja iz 33-urne tedenske učne obremenitve na oddelek po programu.
V primeru enega oddelka 4. letnika programa gimnazija lahko šola nameni za ure pouka pri izbirnih predmetih polovico navedenih obsegov iz prejšnjega odstavka.
84. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu klasične ali ekonomske gimnazije)
Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 3. in 4. letnika program klasična gimnazija ali program ekonomska gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni skupaj za oba letnika največ 840 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega za oba letnika.
85. člen
(izbirni strokovni maturitetni predmeti in izbirni strokovni predmeti v programu tehniška gimnazija)
Pri izbirnih strokovnih maturitetnih predmetih in izbirnih strokovnih predmetih v programu tehniška gimnazija lahko šola, ki ima od 2. letnika dalje vsaj dva oddelka tega programa, oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne strokovne maturitetne predmete oziroma različne izbirne strokovne predmete.
Število skupin pri posameznem predmetu se določi tako, da se število dijakov deli z ustreznim normativom iz 55. oziroma 56. člena tega pravilnika.
Pri enem oddelku programa tehniška gimnazija lahko šola ponudi drugi izbirni strokovni maturitetni predmet in drugi izbirni strokovni predmet, če oddelek šteje najmanj 25 dijakov in se je za drugi izbirni strokovni (maturitetni) predmet odločilo vsaj 8 dijakov.
86. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu tehniške gimnazije)
Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 4. letnika program tehniška gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 210 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega.
87. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu umetniške gimnazije, likovna smer)
Šola z vsaj dvema samostojnima oddelkoma programa umetniška gimnazija, likovna smer lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 350 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega.
88. člen
(ure pouka za izbirne predmete v programu umetniške gimnazije, dramsko-gledališka, plesna, glasbena smer)
Šola, ki izvaja v samostojnih oddelkih 4. letnika program umetniška gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v dramsko-gledališki ali plesni smeri največ 140 dodatnih ur letno, v glasbeni smeri pa največ 105 dodatnih ur letno.
89. člen
(ure pouka za izbirne predmete v maturitetnem tečaju)
Skupina, oblikovana pri urah za izbirne predmete, šteje največ toliko, kot je normativ za oblikovanje polnoštevilnega oddelka za maturitetni tečaj v skladu s 60. členom tega pravilnika.
Šola, ki izvaja program maturitetnega tečaja, lahko za izvedbo pouka pri različnih izbirnih predmetih nameni dodatno 232 ur letno, če je vpisala vsaj 60 dijakov.
Šola, ki je vpisala manj kot 60 dijakov v maturitetni tečaj, lahko za izvedbo pouka pri različnih izbirnih predmetih nameni dodatno 174 ur letno.
90. člen
(diferencirana izvedba pouka pri matematiki glede na raven zahtevnosti maturitetnega izpita)
Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o maturi (Uradni list. RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri matematiki pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko oblikuje praviloma eno skupino več, kot je oddelkov 4. letnika, in sicer v dodatnem obsegu 140 ur letno, kot so določene po predmetniku programa.
Če je z delitvijo števila dijakov 4. letnika s številom 26 število skupin večje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, lahko šola oblikuje pri pouku matematike dve skupini več, kot je oddelkov 4. letnika, in sicer v dodatnem obsegu 280 ur letno.
91. člen
(diferencirana izvedba pouka pri tujem jeziku glede na raven zahtevnosti maturitetnega izpita)
Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o maturi v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri tujih jezikih in pri latinščini v programu klasične gimnazije pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko ne glede na določbe od 83. do 88. člena tega pravilnika doda v ta namen iz fonda ur, ki je po predmetnikih gimnazijskih programov določen v 4. letniku za izbirne predmete ter v okviru tedenske učne obremenitve, kot je za dijake določena s posameznim programom, dodatno še največ naslednje število ur pouka za tuji jezik, v odvisnosti od števila dijakov 4. letnika, in sicer:
– 35 ur letno, če ima do 50 dijakov,
– 70 ur letno, če ima od 51 do 115 dijakov,
– 105 ur letno, če ima več kot 115 dijakov.
Za latinščino v programu klasične gimnazije pa še največ naslednje število ur pouka, v odvisnosti od števila dijakov 4. letnika tega programa, in sicer:
– 35 ur letno, če ima do 50 dijakov,
– 70 ur letno, če ima od 51 do 79 dijakov,
– 105 ur letno, če ima več kot 79 dijakov.
92. člen
(izvedba izbirnih strokovnih vsebin – točka B1 predmetnika: izbirni strokovni del za model v gradbeništvu)
Če šola izvaja vsaj dva izobraževalna programa srednjega poklicnega izobraževanja z modelom skupnega izvajanja v gradbeništvu (črkoslikar, dimnikar, izvajalec suhomontažne gradnje, kamnosek, pečar-keramik, slikopleskar, strojnik gradbene mehanizacije, tesar, zidar), in sicer v oddelku skladno z 51. členom tega pravilnika, se za izvedbo izbirnih strokovnih vsebin šoli v 2. in 3. letniku prizna dodatno število letnih ur, določenih s predmetnikom (v 2. letniku 132 ur in v 3. letniku 112 ur).
93. člen
(število skupin pri praktičnem pouku v modelu v gradbeništvu)
Če šola izvaja vsaj dva izobraževalna programa srednjega poklicnega izobraževanja z modelom skupnega izvajanja v gradbeništvu (črkoslikar, dimnikar, izvajalec suhomontažne gradnje, kamnosek, pečar-keramik, slikopleskar, strojnik gradbene mehanizacije, tesar, zidar), in sicer v oddelku v skladu z 51. členom tega pravilnika, se število skupin pri praktičnem pouku v 2. in 3. letniku določi tako, da se število vseh dijakov 2. letnika deli s 14 in 3. letnika s 13. Če je na ta način izračunano število skupin v posameznem letniku decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. K tako dobljenemu številu skupin se prišteje ena skupina.
94. člen
(praktični pouk)
V skupini pri praktičnem pouku v neprenovljenih oziroma iztekajočih se programih je praviloma:
– v izobraževalnih programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov,
– v izobraževalnih programih srednjega poklicnega izobraževanja v 1. letniku največ 17, v 2. letniku največ 14 in v 3. letniku največ 13 dijakov,
– v izobraževalnih programih srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja največ 17 dijakov.
Če organizacija dela in oprema v delavnicah omogoča v skladu s katalogom znanj za praktični pouk oblikovanje večjih skupin, kot je določeno v prejšnjem odstavku, so le-te lahko tudi večje, vendar ne večje kot 17 dijakov v skupini.
Odstopanje od normativa iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno pri praktičnem pouku steklopihaštva (4 v skupini), praktičnem pouku v rudarski jami (4 v skupini), praktičnem pouku zobozdravstva (11 v skupini), praktičnem pouku zdravstvene nege (11 v skupini), praktičnem pouku pomoči in oskrbe v 3. letniku (12 v skupini) praktičnem pouku v hlevu (5 v skupini), praktičnem pouku sečnje gozdov (2 v skupini oziroma 3 v zadnji skupini, če je neparno število dijakov) ter praktični vožnji z motornim vozilom, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur praktičnega pouka v hlevu, praktičnega pouka sečnje gozdov oziroma praktične vožnje z motornim vozilom.
Pri posameznih vsebinah strojne obdelave praktičnega pouka v izobraževalnih programih s področja strojništva in lesarstva in v izobraževalnem programu kmetijski mehanik je lahko v skupini največ 10 dijakov, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur teh vsebin.
Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega programa istega letnika deli z ustreznim številom iz prvih treh alinej prvega (10, 17, 14, 13), tretjega (4, 11, 12, 5, 2) ali četrtega odstavka (10) tega člena.
Pri posameznih vsebinah praktičnega pouka, ki se v programih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajajo v specializiranih laboratorijskih učilnicah, lahko sodeluje laborant, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur, pri katerih sodeluje, ter način njegovega sodelovanja.
Pri vsebinah praktičnega pouka, ki so vezane na strojno obdelavo s stroji, je v izobraževalnih programih mehatronik operater in tehnik mehatronike v skupini lahko največ 10 dijakov.
95. člen
(novi oziroma prenovljeni programi)
Za nove oziroma prenovljene izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, pripravljene in sprejete po Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov (1997, 2001), velja pri splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih ter praktičnem pouku praviloma ista velikost skupin, kot velja za neprenovljene oziroma iztekajoče se programe. Način določanja števila skupin je tak kot velja za iztekajoče se izobraževalne programe.
96. člen
(ekskurzija)
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni s programom, spremlja skupino 15 dijakov.
Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju v primeru, da so te vsebine določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.
X. ODSTOPANJA OZIROMA IZJEME
97. člen
(storitev)
Ravnatelj šole ali dijaškega doma lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 38., 39., 40., 41., 43., 44., 45., 46. in 47. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi drugega odstavka 31. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) v ustrezno opremljenih delavnicah druge pravne osebe, sklene pogodbo o opravljanju storitev.
Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister.
98. člen
(nadomestilo)
Obseg sredstev za nadomestilo cene bivanja za študente višje šole, ki bivajo v dijaških domovih, ter kriterije za določitev višine nadomestila določi minister s sklepom.
99. člen
(odstopanje)
Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, odobri na podlagi obrazložene vloge šole oziroma dijaškega doma ministrstvo s posebnim sklepom za posamezno šolsko leto.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100. člen
(prenehanje veljavnosti dosedanjih pravilnikov)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
– Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov (Uradni list RS, št. 76/03, 78/04, 100/07 in 67/08),
– Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (Uradni list RS, št. 76/03, 78/04, 85/06, 100/07 in 67/08) in
– Pravilnik o normativih in standardih v dijaških domovih (Uradni list RS, št. 76/03, 89/03, 61/05, 100/07 in 67/08).
101. člen
(uveljavitev in uporaba pravilnika)
Ta pravilnik prične veljati 1. septembra 2010.
Št. 007-148/2010
Ljubljana, dne 27. julija 2010
EVA 2010-3311-0027
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport