Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/2010 z dne 23. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/2010 z dne 23. 7. 2010

Kazalo

3321. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja BS 2/1 Zupančičeva jama, stran 9095.

Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 41. seji dne 5. julija 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja BS 2/1 Zupančičeva jama
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja BS 2/1 Zupančičeva jama (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN;
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– program opremljanja stavbnih zemljišč;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, načrtovane z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih površin ter zelenih in parkovnih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I.     Besedilo odloka                    
II.    Grafični del, ki obsega            
       naslednje grafične načrte:         
1.     Načrt namenske rabe                
       prostora                           
1.1.   Izsek iz dolgoročnega     
       plana                      M 1:5000
2.     Vplivi in povezave s               
       sosednjimi enotami                 
       urejanja prostora                  
2.1.   Vplivi in povezave s      
       sosednjimi enotami                 
       urejanja prostora          M 1:2000
3.     Načrt območja z načrtom            
       parcelacije                        
3.1.   Katastrski načrt s        
       prikazom območja OPPN       M 1:500
3.2.   Geodetski načrt s prikazom
       območja OPPN                M 1:500
3.3.   Načrt obodne parcelacije  
       in parcelacije zemljišč na         
       katastrskem načrtu          M 1:500
3.4.   Zakoličbeni načrt z       
       načrtom parcelacije na             
       geodetskem načrtu           M 1:500
3.5.   Površine, namenjene       
       javnemu dobru, na                  
       katastrskem načrtu          M 1:500
3.6.   Površine, namenjene       
       javnemu dobru, na                  
       geodetskem načrtu           M 1:500
4.     Načrt arhitekturnih,               
       krajinskih in                      
       oblikovalskih rešitev              
       prostorskih ureditev               
4.1.   Ureditvena situacija        M 1:500
4.2.   Ureditvena situacija –    
       nivo 1. kleti               M 1:500
4.3.   Ureditvena situacija –    
       nivo 2. kleti               M 1:500
4.4.   Značilni prerezi            M 1:500
4.5.   Prikaz priključevanja     
       objektov na komunalno              
       javno infrastrukturo        M 1:500
4.6.   Prometna ureditev z idejno
       višinsko regulacijo         M 1:500
4.7.   Prikaz ureditev, potrebnih
       za obrambo ter varstvo             
       pred naravnimi in drugimi          
       nesrečami                   M 1:500
4.8.   Načrt odstranitve objektov M 1:500.
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz dolgoročnega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč,
7. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s.p, Ljubljana, pod številko projekta UP 07-047 v maju 2010.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1763/90, 1763/91, 1796/25 in del 1763/98, vse k. o. Bežigrad.
Površina območja OPPN znaša 3906 m2.
2. Meja
Meja območja OPPN poteka v k. o. Bežigrad. Od točke T0 poteka meja prek parc. št. 1763/98 po vzhodni meji zemljišč s parc. št. 1763/91 in 1763/90, nato poteka proti zahodu po severni meji zemljišča s parc. št. 1763/90 do točke T12, kjer zavije proti severu in do točke T15 poteka po zemljišču s parc. št. 1763/98, nato poteka do skrajne severozahodne točke zemljišča s parc. št. 1763/90, kjer zavije proti jugu in poteka po zahodni meji zemljišč s parc. št. 1763/90 in 1763/91 do skrajne jugozahodne točke zemljišča s parc. št. 1763/91, kjer zavije proti vzhodu in poteka po južni meji zemljišča s parc. št. 1763/91 do njegove skrajne jugovzhodne točke, nato poteka po meji zemljišča s parc. št. 1763/98 do točke T0.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN leži v že zgrajeni soseski Zupančičeva jama, ki je opremljena s potrebno komunalno, prometno in družbeno infrastrukturo.
Načrtovana stavba v območju se programsko in oblikovno navezuje na zasnovo obstoječe soseske.
Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah in peš komunikacijah. Dovoz v območje OPPN je predviden po Vurnikovi in Neubergerjevi ulici. Najbližji postaji mestnega linijskega prevoza potnikov sta ob Vilharjevi in Železni cesti. Kolesarski promet poteka kontinuirano po robu vozišč obodnih cest.
Po severnem, vzhodnem in južnem robu območja potekata obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na kateri bo priključena predvidena stavba.
Načrtovana stavba je oblikovana in v prostor umeščena tako, da je zagotovljena zadostna neposredna osvetlitev bivalnih prostorov v sosednjih večstanovanjskih stavbah.
Na zahodni strani območja OPPN je z ustrezno ureditvijo omogočeno vzdrževanje obstoječe večstanovanjske stavbe v sosednjem območju.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
8. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti:
– PE1 – površina, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe,
– PE2 – javna prometna površina, namenjena ureditvi uvoza na zemljišče.
Prostorski enoti sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu« in 3.6. »Površine, namenjene javnemu dobru, na geodetskem načrtu«.
2. Namembnost
Prostorska enota PE1:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12420 Garažne stavbe (samo garaže in kolesarnice v kleti večstanovanjske stavbe; dopustne so tudi shrambe, tehnični prostori in transformatorska postaja).
Severni del pritličja PE1 (pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in da se zagotovi neposreden vhod z Vurnikove ulice):
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe – stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij,
– 12301 Trgovske stavbe – samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti – frizerski, kozmetični saloni ipd., pralnice, popravljalnice čevljev ipd., fotokopirnice, foto studii,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo prostor, namenjen druženju stanovalcev soseske),
– 12620 Muzeji in knjižnice (samo galerije),
– 12640 Stavbe za zdravstvo (samo ambulante).
3. Zazidalna zasnova
V prostorski enoti PE1 je predvidena večstanovanjska prostostoječa stavba v obliki trikrake zvezde na sredi zazidalnega otoka, z dvema krakoma postavljena na vzhodni rob zazidalnega otoka in odmaknjena od robne blokovne pozidave na njeni zahodni strani. Odprte bivalne površine so predvidene po robovih zazidalnega otoka.
Pod večstanovanjsko stavbo je načrtovana podzemna garaža. Uvozna rampa v klet je predvidena s severne strani, glavni vhod v stavbo je z vzhoda.
4. Zasnova zunanje ureditve
Zunanja ureditev območja OPPN mora biti izvedena skladno z načrtom zunanje ureditve za celotno območje OPPN, ki mora biti izdelan v postopku priprave projektne dokumentacije.
Prostorska enota PE1
Teren bo za 0,50 m dvignjen nad okoliški teren oziroma bo prilagojen koti pritličja stavbe. Tlakovana vhodna ploščad na vzhodni strani, uvoz na severni strani in ureditev na zahodnem robu prostorske enote morajo biti prilagojeni višinskim kotam okoliškega terena in višinskim potekom cest po robu območja.
Ob stavbi je dopustna ureditev zasebnih vrtov za stanovalce v pritličnih stanovanjih. Zasebni vrtovi so lahko ograjeni.
Odprte bivalne površine, namenjene igri otrok in počitku stanovalcev, je treba urediti kot ozelenjene večnamenske ploščadi s tlakovanim delom pred vhodi v stavbo in kot zelene površine na raščenem terenu. Po zunanjem robu območja je lahko nasajena živa meja oziroma so izvedene ozelenjene žičnate ograje do višine 1,5 m, razen po vzhodnem robu območja ob Neubergerjevi ulici, kjer ograditev odprtih bivalnih površin ni dopustna.
Treba je omogočiti vzdrževanje obstoječe večstanovanjske stavbe v sosednjem območju ob Štihovi ulici. Na zahodnem robu območja OPPN niso dovoljene ureditve, ograje ali druge ovire, ki bi preprečile dostop do fasade stavbe.
Prostorska enota PE2
Za ureditev uvoza na zemljišče sta lahko ukinjeni največ dve parkirni mesti ob Vurnikovi ulici. V primeru, da bo uvoz posegel v obstoječ drevored ob Vurnikovi ulici, je odstranjena drevesa treba nadomestiti z novimi.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija«.
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– skulpture in druge prostorske instalacije,
– vodnjaki in okrasni bazeni,
– spominska obeležja.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu s pogoji iz 20. in 21. člena tega odloka.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Večstanovanjska stavba mora biti členjena v horizontalni smeri, členitev mora biti najbolj izrazita med četrtim in petim nadstropjem.
Streha je ozelenjena, lahko je ravna ali pod blagim naklonom.
Zaščitne ograje nad zaključnim vencem strehe nad 6. nadstropjem morajo biti transparentne in od roba strehe šestega nadstropja umaknjene najmanj 1,30 m.
Razmejitev med zasebnimi vrtovi in skupnimi površinami je dopustna z živo mejo ali ozelenjeno žičnato ograjo, visoko največ 1,50 m.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– odprte bivalne površine morajo biti zasajene z drevjem in grmovnicami;
– v prostorski enoti PE1 je treba zasaditi vsaj 10 najmanj srednje visokih dreves;
– na območju prostorske enote PE1 je treba zagotoviti ponikanje padavinskih vod s strešnih površin;
– ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;
– dostopi na zasebne vrtove stanovanj v pritličju morajo biti zagotovljeni tudi z odprtih bivalnih površin v območju ali neposredno z javnih površin;
– vse ureditve morajo omogočiti dostop funkcionalno oviranim ljudem;
– površine, namenjene prostorom za igro otrok in počitek stanovalcev ter elementi mikrourbane opreme, morajo biti oblikovno usklajeni;
– v prostorski enoti PE1 je treba na eno stanovanje, razen za stanovanja v pritličju, ki imajo zasebne vrtove, zagotoviti 15 m2 odprtih bivalnih površin, od katerih mora biti vsaj 7,5 m2 na stanovanje namenjenih igri otrok. V kvoto odprtih bivalnih površin se ne štejejo površine zasebnih vrtov stanovanj v pritličju, dostop in dovoz, zbirno mesto za odpadke ter površina uvozno-izvozne klančine;
– površina strnjenega otroškega igrišča mora biti vsaj 400 m2.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja GM0 je linija, ki je ne sme preseči noben del stavbe;
– gradbena meja GM0/1 je linija, ki je ne sme preseči noben del stavbe na zahodni strani;
– gradbena meja GM1 je linija, ki označuje zunanji tlorisni gabarit stavbe. Novo grajena stavba se je lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. V etažah nad pritličjem jo lahko ob upoštevanju GM0 presegajo samo balkoni in lože;
– gradbena meja GM1/1 je linija, ki označuje zunanji tlorisni gabarit stavbe na zahodni strani v nivoju pritličja, prvega, drugega, tretjega in četrtega nadstropja. V prvem, drugem, tretjem in četrtem nadstropju jo lahko ob upoštevanju GM0/1 presegajo samo balkoni in lože;
– gradbena meja GM5 je linija, ki je novo grajena stavba na zahodni strani v nivoju petega nadstropja z nobenim delom ne sme preseči, lahko se je dotika ali je odmaknjena od nje v notranjost;
– gradbena meja GM6 je linija, ki je novo grajena stavba na zahodni strani v nivoju šestega nadstropja z nobenim delom ne sme preseči, lahko se je dotika ali je odmaknjena od nje v notranjost;
– gradbena meja kleti (GMK) je zunanja linija zaščitne konstrukcije gradbene jame stavbe v nivoju kleti, ki je novo grajena stavba v nivoju kleti ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo zaščitne konstrukcije gradbene jame ali pa je odmaknjena od nje v notranjost;
– regulacijska linija (RL) razmejuje površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi;
– višina stavbe (H) je merjena od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe in je določena z višino zgornje kote venca zadnje etaže. Nad njo je dopustno postaviti zaščitne ograje, tehnične naprave za obratovanje stavbe, jaške dvigal, dostope na streho, svetlobnike in podobno. Ti elementi, razen zaščitne ograje, morajo biti od gradbene meje GM1 odmaknjeni najmanj 4 m, od gradbene meje GM6 pa najmanj 5 m proti notranjosti stavbe.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija«, 4.2. »Ureditvena situacija – nivo 1. kleti« in 4.3. »Ureditvena situacija – nivo 2. kleti«.
2. Tlorisni gabariti
Izvedba kleti je dopustna znotraj GMK, ki je zunanja linija zaščitne konstrukcije gradbene jame stavbe v nivoju kleti.
Tloris stavbe je nepravilne trikrake zvezdaste oblike. Največja dopustna zunanja tlorisna dimenzija stavbe nad terenom znaša 64,55 m x 51,60 m.
Pritličje, prvo, drugo, tretje in četrto nadstropje morajo biti znotraj GM0, GM0/1, GM1 in GM1/1.
Peto nadstropje mora biti znotraj GM0, GM1 in GM5.
Šesto nadstropje mora biti znotraj GM0, GM1 in GM6.
Največja dopustna tlorisna dimenzija novo predvidene stavbe nad terenom je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija«.
Točke za zakoličbo gradbenih mej so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
3. Višinski gabariti
Etažnost stavbe je 2K+P+6; višina stavbe (H) je največ 23,00 m.
4. Višinske kote terena in pritličja
Kote urejenega terena v prostorski enoti PE1:
kota terena:             od 298,00 m. n. v.  
                         do 298,50 m. n. v.  
 
kota pritličja stavbe:   298,50 m. n. v.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.6. »Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo«.
5. Kapacitete območja
Površina območja OPPN je 3.906 m2.
Prostorska enota PE1:
površina prostorske
enote:                      3.766 m2
 
BTP nad nivojem terena:    največ 12.200 m2
 
BTP kletnih etaž:          6.700 m2
 
število stanovanjskih
enot:                      96
 
Prostorska enota PE2:
površina prostorske
enote:                     140 m2
Bruto tlorisna površina (BTP) nad nivojem terena je skupna površina vseh tlorisnih etaž stavbe nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite, na primer odprti balkoni. V BTP ni zajeta površina uvozne klančine in spremljajočih objektov, kot so npr. nadstrešnice, transformatorska postaja ipd.
BTP tlorisnih etaž stavbe nad nivojem terena, ki so z vseh strani zaprte do polne višine in v celoti pokrite, je lahko največ 10.850 m2.
Pri večetažnih prostorih, kot so npr. halli, jaški dvigal ipd., se pri izračunu BTP upošteva samo BTP ene etaže.
IV. NAČRT PARCELACIJE
14. člen
(načrt parcelacije)
Območje OPPN je razdeljeno na naslednji parceli, namenjeni gradnji:
– prostorska enota PE1
P1: parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, ki obsega zemljišča s parc. št. 1763/90, 1763/91, 1796/25 in del 1763/98, k. o. Bežigrad. Površina P1 meri 3.766 m2;
– prostorska enota PE2
P2: parcela, namenjena ureditvi uvoza na zemljišče, ki obsega del zemljišča s parc. št. 1763/98, k. o. Bežigrad. Površina P2 meri 140 m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve odloka.
Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije na geodetskem načrtu«.
15. člen
(površine, namenjene javnemu dobru)
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo površino PE 2, to je del zemljišča s parc. št. 1763/98, k. o. Bežigrad, in merijo 140 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu« in št. 3.6. »Površine, namenjene javnemu dobru, na geodetskem načrtu«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
16. člen
(etapnost gradnje)
Gradnja večstanovanjske stavbe v območju OPPN s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo bo izvedena v eni etapi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, vendar se v neposredni bližini nahaja več enot kulturne dediščine.
Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor pred začetkom izvedbe zemeljskih del Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer bodo izvedena zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti zavod vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezen splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
18. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilniki olj.
Načrtovana gradnja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega polja (VVO III), zato je treba upoštevati vse pogoje veljavne Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in s tem področjem povezane predpise.
Z gradnjo je dovoljeno poseganje v območje podzemne vode v vodonosniku v primeru, da pretok podzemne vode in s tem transmisivnost v vodonosniku pod območjem gradnje nista zmanjšana za več, kot so z veljavno zakonodajo določene dovoljene izjeme (10%).
Investitor si mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno z zakonodajo s področja voda.
Pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
V objektih je prepovedano skladiščenje nevarnih snovi.
V zemeljske nasipe in tampone ni dovoljeno vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje stavbe je treba speljati nad streho stavbe. Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni igrišč in stanovanj.
Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Med izvajanjem del na območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine;
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki so uporabljene pri izvajanju del;
– na območju OPPN je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem območja.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
4. Varstvo pred hrupom
Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati ali druge naprave, morajo biti protihrupno izolirani.
Pred začetkom urejanja območja OPPN mora biti izdelan načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirno-prevzemno mesto komunalnih odpadkov v prostorski enoti PE1 mora biti urejeno v pritličju stavbe ali na urejeni površini na nivoju terena v sklopu uvozno-izvozne klančine.
Dovoz za komunalna vozila je predviden po Neubergerjevi in Vurnikovi ulici.
Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. Odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje, ni dovoljeno odlagati v okolici.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
19. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Novogradnje morajo biti načrtovane varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Načrtovana večstanovanjska stavba se nahaja v območju 8. stopnje potresne ogroženosti.
Za novo predvidene pozidave je treba upoštevati veljavne predpise o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Načrtovana gradnja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega polja (VVO III), zato je treba upoštevati pogoje iz 2. točke 18. člena tega odloka.
Gradnja ne bo posegala v območje podtalnice. Kota srednje gladine podzemne vode na obravnavanem območju za obdobje zadnjih 10 let znaša 276,96 m.n.v.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba zagotoviti s pogoji za varen umik ljudi in premoženja, z ustreznimi odmiki med objekti, dostopnostjo za vse vrste intervencijskih vozil po intervencijskih poteh in z viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
2. Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za stavbo v območju OPPN v skladu s požarnimi predpisi.
Če bo odmik stavbe od paviljonov ob Avčinovi ulici manjši od odmika, ki ga določajo požarni predpisi, mora biti fasada obdelana s požarno odpornimi materiali, v projektni dokumentaciji pa morajo biti prikazani ukrepi, da ne bo možen prenos požara na sosednje stavbe.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednje zemljišče.
3. Intervencijske poti in površine
Dostopi do nove stavbe in površine za delovanje intervencijskih vozil so predvideni v skladu z veljavnimi predpisi.
V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
4. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita nove stavbe je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Za zagotavljanje požarne varnosti je predvideno obstoječe hidrantno omrežje.
Iz dveh obstoječih hidrantov na javnem vodovodnem omrežju je možno za čas trajanja dveh ur zagotoviti 10 l vode na sekundo.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
20. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Splošni pogoji
Glavni dostop do večstanovanjske stavbe, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah in druge površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Površine vozišč morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom. Najmanjši notranji radij robnika na uvozih je 2,0 m.
Na mestu predvidenega prehoda za pešce pri uvozu na klančino morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi.
2. Mirujoči promet
Potrebne površine za mirujoči promet so predvidene v podzemni garaži. Uvoz v podzemno garažo je predviden z Vurnikove ulice. Izvoz iz garaže je dopusten le v desno smer. Parkirna mesta ob Vurnikovi ulici, ki bodo zaradi uvoza ukinjena, je treba nadomestiti.
Za potrebe novogradnje je treba zagotoviti po 2 parkirni mesti na vsako stanovanjsko enoto, od tega mora biti 10% parkirnih mest namenjenih obiskovalcem.
Za nestanovanjske dejavnosti v pritličju je treba zagotoviti naslednje število parkirnih ali garažnih mest (PM) na BTP stavbe:
+-------------------+--------------------+
|12202 Stavbe bank, |1 PM/25,00 m2       |
|pošt, zavarovalnic,|od tega najmanj 40  |
|ki poslujejo s     |% PM za obiskovalce |
|strankami          |                    |
+-------------------+--------------------+
|12203 Druge upravne|1 PM/30,00 m2       |
|in pisarniške      |od tega 20 % PM za  |
|stavbe (stavbe s   |obiskovalce         |
|pisarnami in       |                    |
|poslovnimi         |                    |
|prostori,          |                    |
|namenjenimi        |                    |
|lastnemu poslovanju|                    |
|podjetij)          |                    |
+-------------------+--------------------+
|12301 Trgovske     |1 PM/40,00 m2       |
|stavbe             |od tega najmanj 75  |
|(trgovina z        |% PM za obiskovalce |
|neprehrambnimi     |                    |
|izdelki)           |                    |
+-------------------+--------------------+
|12304 Stavbe za    |1 PM/25,00 m2,      |
|druge storitvene   |vendar ne manj kot  |
|dejavnosti         |2 PM                |
|(frizerski,        |od tega najmanj 75  |
|kozmetični saloni, |% PM za             |
|popravljalnice     |obiskovalce,        |
|čevljev,           |ne manj kot 2 PM za |
|fotokopirnice, foto|obiskovalce na      |
|studii)            |lokal               |
+-------------------+--------------------+
|12610 Stavbe za    |1 PM/30 m2          |
|kulturo in         |od tega najmanj 75  |
|razvedrilo         |% PM za obiskovalce |
|(prostor, namejen  |                    |
|druženju           |                    |
|stanovalcev        |                    |
|soseske)           |                    |
+-------------------+--------------------+
|12620 Muzeji in    |1 PM/60,00 m2,      |
|knjižnice (samo    |od tega najmanj 75  |
|galerije)          |% PM za obiskovalce |
+-------------------+--------------------+
|12640 Stavbe za    |1 PM/20,00 m2,      |
|zdravstvo          |vendar ne manj kot  |
|(samo ambulante)   |3 PM                |
|                   |od tega najmanj 50  |
|                   |% PM za obiskovalce |
+-------------------+--------------------+
Parkirni režim v garaži mora biti urejen tako, da bo omogočal dostop in parkiranje tudi za obiskovalce stavbe. V garaži je treba zagotoviti najmanj 5% parkirnih mest, namenjenih vozilom funkcionalno oviranih ljudi.
Na območju OPPN je treba predvideti prostor za kolesa po normativu 3 PM za kolesa in druga enosledna vozila na 10 parkirnih mest za osebna vozila. Parkirna mesta za kolesa, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi, so lahko v kleti in v pritličju stavbe ter ob uvozno-izvozni klančini.
3. Dovoz komunalnih in dostavnih vozil
Odvoz komunalnih odpadkov bo urejen z Vurnikove ulice.
4. Intervencijske poti
Intervencijska pot poteka po Neubergerjevi in Vurnikovi ulici.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.2. »Ureditvena situacija – nivo 1. kleti«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – nivo 2. kleti« in št. 4.6. »Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo«.
21. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– del energije za potrebe večstanovanjske stavbe je treba zagotoviti z uporabo obnovljivih virov za energetsko oskrbo stavbe (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Obravnavano območje je z vodo oskrbovano iz ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema iz vodarne Kleče. V Vurnikovi ulici na severu, Neubergerjevi ulici na vzhodu in Avčinovi ulici na jugu potekajo obstoječi vodovodi PVC d 160.
Oskrba stavbe s pitno, sanitarno in požarno vodo bo zagotovljena iz obstoječih vodovodov PVC d 160 v Vurnikovi ulici na severu, Neubergerjevi ulici na vzhodu in Avčinovi ulici na jugu. Za priklop predvidene stavbe na vodovodno omrežje je treba zgraditi nove hišne vodovodne priključke. Gradnjo vodovodnih priključkov je treba projektno obdelati.
Voda za gašenje bo v primeru požara zagotovljena iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila veljavnih predpisov, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna 90, Ljubljana: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvod komunalnih odpadnih in padavinskih voda v mešanem sistemu.
Po Vurnikovi ulici na severu območja poteka kanal DN 400. Po Avčinovi ulici južno od območja potekata kanala DN 400 in DN 300 mm. Po Neubergerjevi ulici vzhodno od območja potekata vzporedno kanala DN 300 in DN 500.
Komunalne odpadne vode bodo speljane v kanal DN 300 v Vurnikovi ulici. Padavinske vode s streh in drugih utrjenih površin z območja je treba ponikati prek ponikovalnic v podtalje. Padavinske odpadne vode s cestnih in povoznih površin je treba prek lovilnika olj in ponikovalnic ponikati v podtalje.
Priključevanje stavbe je mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je mogoč le prek črpališča.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna 90, Ljubljana: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Plinovod
Stavba na območju OPPN je za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključena na sistem zemeljskega plina – na nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
Glavni distribucijski plinovod N13241, iz katerega je lahko oskrbovana stavba na območju OPPN, poteka po Vurnikovi ulici. Glavni plinovod je izveden v dimenziji DN150 in po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo stavbe z zemeljskim plinom.
Za priključitev stavbe na sistem zemeljskega plina je treba izvesti priključni plinovod do obstoječega glavnega plinovoda N13241 po Vurnikovi ulici. Priključni plinovod bo zaključen z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave je treba izvesti v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 25/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav Energetike Ljubljana, d.o.o.
5. Vročevod
Večstanovanjsko stavbo je treba za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode priključiti na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije.
Glavno vročevodno omrežje T1412, iz katerega bo oskrbovana stavba na območju OPPN, poteka po Vurnikovi ulici. Glavno vročevodno omrežje je izvedeno v dimenziji DN 100 in po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo stavbe s toploto.
Za priključitev stavbe na vročevodno omrežje je treba izvesti priključni vročevod do obstoječega glavnega vročevoda T1412 (DN 100) po Vurnikovi ulici.
Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem Energetike Ljubljana, d.o.o.
6. Elektroenergetsko omrežje
Zaradi gradnje večstanovanjske stavbe je treba prestaviti obstoječo transformatorsko postajo (TP 0132 Neubergerjeva) in obstoječi elektroenergetski kablovod na južni strani območja OPPN skladno z »Idejno zasnovo EE napajanje za SO Neubergerjeva BS 2/1 Zupančičeva jama«, ki jo je v novembru 2009 izdelalo podjetje Elektro Ljubljana (št. projekta 48-09).
Za zagotovitev elektroenergetskega napajanja nove večstanovanjske stavbe in obstoječih objektov v območju je treba:
– zgraditi začasno transformatorsko postajo za napajanje obstoječih objektov ter za potrebe gradbišča,
– obstoječo transformatorsko postajo (TP 0132 Neubergerjeva) demontirati, ker stoji na mestu predvidene gradnje večstanovanjske stavbe,
– prestaviti vse obstoječe nizkonapetostne in srednjenapetostne elektroenergetske kablovode iz obstoječe TP 0132 Neubergerjeva v začasno TP Neubergerjeva,
– zgraditi novo transformatorsko postajo v kleti načrtovane večstanovanjske stavbe,
– zgraditi potrebno elektrokabelsko kanalizacijo ter položiti nizkonapetostne in srednjenapetostne kable.
Nova elektrokabelska kanalizacija je predvidena med obstoječima kabelskima jaškoma KJ št. 16 na Vurnikovi ulici in KJ št. G na Avčinovi ulici ter bo vključevala nizkonapetostni in srednjenapetostni elektroenergetski kablovod, po katerih je predvidena vključitev TP 0132 Neubergerjeva v srednjenapetostno vejo elektrokabelske kanalizacije RTP Bežigrad (110/10kV) med TP 092 Linhartova in TP 0516 Neubergerjeva.
Nova elektrokabelska kanalizacija je predvidena med obstoječim kabelskim jaškom KJ št. 21 na Neubergerjevi ulici in novim kabelskim jaškom na skrajnem jugozahodnem delu območja OPPN ter naj bi vključevala nadomestni srednjenapetostni elektroenergetski kablovod.
7. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Stavba bo predvidoma priključena na telekomunikacijska omrežja treh operaterjev: Telekoma Slovenije d.d., Telemacha d.o.o. in T-2 d.o.o.
Telekom Slovenije d.d. in T-2 d.o.o. imata ob obravnavanem območju že zgrajeno omrežje, ki ga je za potrebe območja OPPN treba dograditi. Priključek na Telemachovo omrežje bo predvidoma izveden iz obstoječe kabelske kanalizacije Javne razsvetljave.
Predvidena je gradnja novega priključka od obstoječega Telekomovega kabelskega jaška na Vurnikovi do kleti večstanovanjske stavbe.
Večstanovanjska stavba bo na omrežje T-2 povezana z optično povezavo, ki je predvidena od novega kabelskega jaška na obstoječi kabelski kanalizaciji ob Vurnikovi ulici do kleti večstanovanjske stavbe.
Za potrebe operaterja Telemach d.o.o. je predvidena nova kabelska kanalizacija od obstoječega kabelskega jaška javne razsvetljave ob Vurnikovi ulici do kleti večstanovanjske stavbe.
8. Javna razsvetljava
Vse javne površine v območju OPPN je treba ustrezno osvetliti. V prostorski enoti PE1 je predvidena interna zunanja razsvetljava.
Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev javnih površin na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.5. »Prikaz priključevanja objektov na komunalno javno infrastrukturo«.
9. Učinkovita raba energije v stavbah
V predvideni večstanovanjski stavbi je treba najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo zagotoviti z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije.
Za zalivanje zelenic je treba predvideti tudi možnost uporabe deževnice, ki naj bo zbrana v ustreznem zadrževalniku.
X. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
22. člen
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za del območja urejanja BS 2/1 Župančičeva jama, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6958, v aprilu 2010.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 13.218,24 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so skupni stroški gradnje nove komunalne opreme (13.218,24 EUR);
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 727.527,85 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 740.746,09 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme za novo stavbo, preračunani na m2 parcele, so 148,05 EUR/m2 (od tega 3,51 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 144,54 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za novo stavbo, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 68,12 EUR/m2 (od tega 0,94 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 67,18 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo);
– preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za vso novo komunalno opremo so enaka parceli P1;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 2. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 2 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti za novo stavbo je 1, razen za kletne etaže, namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če se bo nova stavba priključila na plinovodno omrežje, je strošek opremljanja kvadratnega metra parcele 7,16 EUR/m2 in strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe 5,36 EUR/m2;
– če bodo neto tlorisne površine stavbe večje oziroma manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja.
23. člen
(pogodba o opremljanju)
Mestna občina Ljubljana lahko gradnjo komunalne opreme iz programa opremljanja s pogodbo odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku.
Investitor, ki pristopi k pogodbi o opremljanju, v skladu s programom opremljanja zgradi vso načrtovano komunalno opremo in pridobi potrebna zemljišča in to neodplačno prenese na Mestno občino Ljubljana.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
24. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– ob Vurnikovi ulici je treba drevesa, ki bodo uničena zaradi gradnje, nadomestiti z novimi drevesi z novimi visokimi sadikami iste drevesne vrste.
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje načrtovane večstanovanjske stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno ekspertizo. V fazi PGD geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– investitor mora naročilo za prevzem gradbenih odpadkov zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del.
25. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
1. Gradbena meja
GMK lahko zaščitna konstrukcija gradbene jame presega le pod pogojem, da si investitor pridobi ustrezno soglasje ali pravico graditi na sosednjem zemljišču.
2. Višinski gabariti stavbe
Dopustna je izvedba do treh kletnih etaž.
3. Višinske kote terena in pritličja stavbe
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinske kote pritličja stavbe do – 0,50 m.
4. Kapacitete
Število stanovanj lahko odstopa. Odstopanje navzgor je dopustno do največ 100 stanovanjskih enot pod pogojem, da je zagotovljenih dovolj odprtih bivalnih površin in zadostno število parkirnih mest za vse programe v stavbi.
BTP kletnih etaž lahko odstopa znotraj GMK in dopustne etažnosti.
5. Prometne, komunalne in energetske ureditve
Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe, racionalnejše izrabe prostora in zaradi rešitev, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.
Dopustne so spremembe lokacij in števila vhodov v stavbo ter sprememba lokacije uvoza v klet znotraj prostorske enote PE2.
Dopustna je sprememba lokacije TP v soglasju z upravljavcem.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
26. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb;
– obnove fasadnega plašča stavbe pod pogojem, da so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavbe, zgrajenih v prostorski enoti;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določili 10. člena tega odloka;
– spremembe namembnosti severnega dela pritličja v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji stavbe, zagotovljeni zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest.
XIII. KONČNE DOLOČBE
27. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za ureditveno območje BS 2/1 Zupančičeva jama in del ureditvenega območja BR 2/1 Navje (Uradni list SRS, št. 11/87 in Uradni list RS, št. 19/00), ki se nanašajo na območje OPPN.
28. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, oddelku, pristojnem za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Bežigrad.
29. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2008-79
Ljubljana, dne 5. julija 2010
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.