Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/2010 z dne 23. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/2010 z dne 23. 7. 2010

Kazalo

3313. Pravilnik o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin, stran 9079.

Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, 10/91, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 – odločba US RS), Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin – ZSPDPO (Uradni list RS, št. 14/07), Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07 in 100/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 in 79/09) ter 6. in 16. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popr.) je Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na 33. redni seji dne 15. 7. 2010 sprejel
P R A V I L N I K
o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa postopek in pogoje za oddajo v najem ter merila za določanje najemnin za poslovne prostore in garaže, katerih lastnik ali imetnik pravice uporabe je Občina Kostanjevica na Krki.
Pravilnik velja za vse upravljalce in uporabnike poslovnih prostorov samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni z zakonom urejeno drugače.
2. člen
(pomen poslovnega prostora)
Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben ali skupen glavni vhod ter so namenjeni za poslovno in drugo dejavnost.
Če nastane dvom, ali se šteje posamezen prostor za poslovni prostor, odloči o tem pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve.
3. člen
(oddaja v najem)
Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje dejavnosti v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.
II. REGISTER POSLOVNIH PROSTOROV IN GARAŽ OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI
4. člen
(register poslovnih prostorov in garaž)
Register poslovnih prostorov in garaž občine in register sklenjenih najemnih pogodbe za te poslovne prostore in garaže vodi pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve.
V register poslovnih prostorov in garaž občine se uvrščajo vsi poslovni prostori in garaže, ki so v lasti občine in z njimi razpolaga pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve.
III. ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV
5. člen
(metode oddaje v najem)
Metode oddaje poslovnih prostorov v najem so:
– javna dražba,
– javno zbiranje ponudb in
– neposredna pogodba.
Oddajanje poslovnih prostorov v najem se praviloma odda v najem na podlagi javnega dražbe ali javnega zbiranja ponudb.
V postopku oddaje poslovnih prostorov se izbere tista metoda, ki občini zagotavlja najugodnejši ekonomski učinek, pri tem pa je praviloma primarni cilj oddaje poslovnih prostorov, doseganje čim višje najemnine.
Oddaja garaž je po tem pravilniku urejena z 41. členom tega pravilnika.
IV. SESTAVA, PRISTOJNOSTI KOMISIJE IN POSTOPEK ODDAJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V PRIMERU JAVNE DRAŽBE ALI JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB
6. člen
(določitev komisije)
Postopek oddaje poslovnih prostorov v najem vodi komisija za oddajanje poslovnih prostorov Občine Kostanjevica na Krki v najem (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje župan.
Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki na javni dražbi ali javnem zbiranju ponudb izberejo najugodnejšega ponudnika z večino glasov vseh članov.
Komisija je za svoje delo odgovorna županu.
7. člen
(javna dražba)
Javna dražba se izvede kot javno oddajanje poslovnih prostorov v najem, pri kateri je najemna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določen pogoje in ponudi najvišjo najemnino.
Izvedba javne dražbe se objavi v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani Občine Kostanjevica na Krki. Objavijo se naslednji podatki:
– naziv in sedež organizatorja javne dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni obenem organizator javne dražbe,
– opis predmeta oddaje v najem,
– izklicno višino najemnine in najnižji znesek njenega višanja,
– način in rok plačila najemnine,
– kraj in čas javne dražbe,
– višino varščine, ki jo je potrebno položiti pred začetkom javne dražbe in ki praviloma ne sme biti manjša od treh izklicnih najemnin,
– številka transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino,
– obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena,
– informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe,
– navedbo, da lahko organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti ali pooblaščena komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije in
– morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli dražitelj.
8. člen
(rok za izvedbo javne dražbe)
Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj od 15 dni in več od 45 dni.
9. člen
(postopek)
Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati člani komisije, ki vodi javno dražbo, in z njimi povezane osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo:
– oseba, ki je s članom komisije, ki vodi javno dražbo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolen ali če je s članom komisije, ki vodi dražbo v zakonu ali svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne,
– oseba, ki je s članom komisije, ki vodi javno dražbo v odnosu skrbništva ali posvojenec oziroma posvojitelj,
– druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije, ki vodi javno dražbo, tako, da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju te funkcije.
Izklicna najemnina poslovnega prostora oziroma vsaka nadaljnja višina najemnine se izkliče trikrat. Če nobeden od udeležencev javne dražbe navedene višine ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta višina najemnine, ki je bila izklicana trikrat. Ko je višina najemnine izklicana trikrat, komisija, ki vodi javno dražbo ugotovi, komu in za kakšno višino najemnine je bil predmet javne dražbe oddan in najemnika pozove k podpisu najemne pogodbe.
Če izklicna višina najemnine ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.
10. člen
(zapisnik o javni dražbi)
O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:
– kraju, kjer je javna dražba potekala, datum in uro,
– imenih članov komisije,
– predmetu dražbe,
– izklicni višini najemnine,
– najnižjem znesku višanja,
– imenih dražiteljev oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev,
– ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi in
– najvišji izklicani višini najemnine in imenu oziroma najemnika ter ugotovitvah, da je bil najemnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe ali ugotovitev, da izklicna višina najemnine ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna.
11. člen
(sklenitev najemne pogodbe)
Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba v 15 dneh po končani javni dražbi. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku, mu lahko ponudnik podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe v podaljšanem roku, ponudnik zadrži njegovo varščino.
12. člen
(javno zbiranje ponudb)
Javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov.
Javno zbiranje ponudb mora biti objavljeno v sredstvih javnega obveščanja. Objavijo se najmanj naslednji podatki:
– ime in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb ter ime in sedež upravljalca, če ta ni obenem organizator javnega zbiranja ponudb,
– opis predmeta oddaje,
– navedbo, da je treba ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini, ki praviloma ne sme biti manjša od treh izklicanih najemnin,
– pogoje, po katerih bodo zainteresirani najemniki pridobivali podrobnejše informacije o predmetu oddaje v najem za namen oblikovanja ponudbe,
– obliko in pogoje, pod katerimi mora najemnik predložiti ponudbo oziroma elemente, ki naj jih ponudba vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki izvedla dodatna pogajanja,
– morebitne omejitve upravljalca v zvezi s postopkom oddaje,
– način in rok plačila najemnine,
– rok za oddajo ponudbe,
– rok vezanosti ponudnikov na dano ponudbo,
– navedbo, da lahko organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti ali pooblaščena komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije,
– kontaktne podatke najemodajalca in
– morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli ponudnik.
13. člen
(postopek)
Pred obravnavo prispelih ponudb komisija preveri ali so bile ponudbe pravočasne in popolne.
Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe, komisija, ki je pooblaščena za izvedbo postopka, izloči in o tem obvesti ponudnika.
Ne glede na prejšnji odstavek, komisija pozove ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo, k dopolnitvi ponudbe, če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo. Rok za dopolnitev te ponudbe je pet dni od prejema poziva za dopolnitev.
Če je med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb, lahko komisija:
– pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali
– opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali
– opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno višini najemnine določi višino najemnine, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.
Postopki iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov na dane ponudbe, drugače je javno zbiranje ponudb neuspešno.
Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj ocenjena višina najemnine poslovnega prostora ali v postopkih iz četrtega odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj višina najemnine, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, je javno zbiranje ponudb neuspešno.
14. člen
(zapisnik)
Ponudbe se odpirajo na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem zbiranju ponudb. O odpiranju ponudb se piše zapisnik. Zapisnik vsebuje podatke o:
– kraju, datumu in uri odpiranja prispelih ponudb,
– imenih članom komisije
– predmetu javnega zbiranja ponudb,
– imenih ponudnikov in ponujenih višinah najemnine,
– ugotovitvah o popolnosti in pravočasnosti ponudb,
– ugotovitvah o tem ali ponudniki izpolnjujejo pogoje iz zadnje alineje 12. člena,
– morebitnem sklepu o izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
– najvišji ponujeni višini najemnine in imenu najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da je bil najugodnejši ponudnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe ali ugotovitev, da ocenjena višina najemnine oziroma ob izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena višina najemnine, ki so jo ponudili najugodnejši ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.
O neuspešnem javnem zbiranju ponudb upravljalec obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja prispelih ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
15. člen
(sklenitev pogodbe)
Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika.
Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko upravljalec podaljša rok za sklenitev najemne pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše najemne pogodbe niti v podaljšanem roku, upravljalec zadrži njegovo varščino.
16. člen
(vračilo varščine)
Najemnik, ki je sklenil najemno pogodbo na podlagi metode javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, mora prevzeti poslovni prostor in ga pričeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. Plačana varščina se poračuna z najemno obveznostjo.
Kolikor najemnik iz neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno s sklenjeno najemno pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka in se varščina ne vrne.
V. ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V PRIMERU NEPOSREDNE POGODBE
17. člen
(metoda neposredne pogodbe)
Poslovni prostor se lahko odda v najem na podlagi metode neposredne pogodbe, v primerih, ki jih dovoljuje Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03) ali na podlagi drugih predpisov, ki določajo način oddajanja v najem nepremičninskega premoženja lokalne skupnosti.
18. člen
(postopek oddaje na podlagi neposredne metode)
Za vodenje postopkov pri oddajanju poslovnih prostorov v najem in za odločanje o pravicah in obveznostih v skladu s tem pravilnikom, je pristojen občinski organ za stanovanjske zadeve, kolikor izvedba javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb po tem pravilniku ni potrebna.
19. člen
(pristojnosti občinskega organa za stanovanjske zadeve)
Pristojen občinski organ za stanovanjske zadeve ima pri uporabi metode neposredne pogodbe naslednje pristojnosti:
– predlaga pristojnim organom spremembo namembnosti stanovanjskega prostora v poslovni prostor in daje pobude za spremembo namembnosti obstoječih poslovnih prostorov,
– predlaga spremembo o namembnosti poslovnih prostorov v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti,
– odloča o preureditvi poslovnega prostora, ki pomeni povečanje vrednosti poslovnega prostora,
– odloča o izbiri najemnika,
– predlaga prenehanje najemnega razmerja,
– odloča o drugih dejavnostih, ki vplivajo na gospodarjenje s poslovnimi prostori.
20. člen
(pritožbeni organ)
O pritožbah zoper sklepe pristojnega občinskega organa za stanovanjske zadeve odloča župan.
VI. TRAJANJE, NASTANEK IN PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA
21. člen
(trajanje najemnega razmerja)
Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas ali določen čas, ki pa ne sme biti daljši od pet let.
Poslovni prostori se lahko oddajo v najem za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta v primeru, kadar postopki javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen.
Pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve 30 dni pred potekom najemne pogodbe sklenjene za določen čas preveri, ali najemnik izpolnjuje vse obveznosti iz najemne pogodbe, zlasti če pravočasno plačuje najemnino za poslovni prostor in ostale stroške, ki so povezani z najemom poslovnega prostora. Kolikor se ugotovi, da najemnik dolguje ob koncu najema za določen čas, več kot znaša enomesečna najemnina za najet poslovni prostor ali da dolguje dobaviteljem (kurjava, električna energija, voda, smeti, telefon itd.) več kot enomesečni znesek, pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve pozove najemnika, da dolg nemudoma poravna, sicer se najemna pogodba ne podaljša.
22. člen
(predmet najemne pogodbe)
Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe v pisni obliki.
Najemna pogodba mora vsebovati:
– podatke o lokaciji in strukturi poslovnega prostora,
– dejavnost, ki se bo opravljala v poslovnem prostoru,
– določila o uporabi skupnih naprav in prostorov v zgradbi,
– določila o trajanju najemnega razmerja,
– določila o višini najemnine in o stroških vzdrževanja skupnih delov in naprav zgradbe, o obratovalnih stroških in drugih stroških, ki bremenijo najemnika po določbah tega pravilnika,
– obveznosti in vzdrževanja poslovnega prostora,
– določila o odpovedi in odpovednih rokih,
– druga določila, ki so pomembna za vsakokratno sklepanje najemnega razmerja.
23. člen
(prepoved podnajema)
Najemnik ne sme oddati najetega poslovnega prostora v podnajem ali drugačno uporabo niti deloma niti v celoti brez soglasja najemodajalca.
24. člen
(prenehanje najemnega razmerja)
Najemno razmerje preneha:
– s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe,
– z odpovedjo najemne pogodbe z zakonsko predpisanim odpovednim rokom ali z odpovednim rokom, določenim v najemni pogodbi,
– s potekom časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena.
25. člen
(krivdni odpovedni razlogi)
Pristojni občinski organ lahko predlaga razdrtje najemne pogodbe iz zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene določbe o trajanju razmerja in o odpovednem roku, v naslednjih primerih:
– če najemnik odda poslovni prostor v podnajem,
– če najemnik uporablja poslovni prostor na način, s katerim druge najemnike ali stanovalce ovira ali moti pri normalni uporabi njihovih poslovnih prostorov ali stanovanj,
– če najemnik izvršuje ali izvrši v poslovnem prostoru adaptacijo brez predhodnega soglasja najemodajalca,
– če najemnik na zahtevo najemodajalca v dogovorjenem roku ne opravi del, ki so potrebna za vzdrževanje poslovnega prostora in ki spadajo med njegove stroške,
– če najemnik v dogovorjenem roku ne prične opravljati dejavnosti, za katero mu je bil dodeljen poslovni prostor,
– če najemnik brez soglasja najemodajalca spremeni predmet poslovanja ali opravi druge statusne spremembe, ki neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem prostoru,
– če najemnik za več kot en mesec brez opravičenega razloga preneha opravljati poslovno dejavnost,
– če najemnik izgubi status na podlagi katerega je pridobil poslovni prostor v najem,
– če najemnik najmanj dva meseca ne plača najemnine in obratovalnih stroškov in če jih ne poravna niti v nadaljnjih šestdesetih dneh po prejemu opomina,
– če najemnik na kakršenkoli način ovira prenovo poslovnega prostora iz zgradbe, v kateri se nahaja poslovni prostor,
– v drugih primerih, ki so določeni z zakonom ali dogovorjeni z najemno pogodbo.
VII. NAJEMNINA ZA POSLOVNI PROSTOR
26. člen
(najemnina za poslovni prostor)
Višina najemnine se oblikuje v skladu z metodologijo tega pravilnika.
VIII. OSNOVA IN MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE
27. člen
(namembnost in lokacija)
Glede na namembnost se poslovni prostori razvrstijo v naslednje skupine:
Skupina A – dejavnost profitnega značaja:
– gostinska dejavnost,
– finančni marketing,
– banke,
– denarni zavodi,
– intelektualne storitve (notar, odvetnik),
– agencijski posli,
– zavarovalništvo,
– profitne zdravstvene organizacije (samoplačniške),
– trgovine,
– pisarniške dejavnosti,
– tiskarstvo, založništvo,
– profitne izobraževalne dejavnosti,
– storitvene dejavnosti,
– obrtne dejavnosti,
– fotografske dejavnosti,
– komisionarske, posredniške dejavnosti,
– garaže.
Skupina B – dejavnost neprofitnega značaja:
– neprofitne izobraževalne in raziskovalne dejavnosti,
– kulturne in umetniške in podobne dejavnosti,
– varovanje kulturnih dobrin,
– zdravstveno in socialno varstvo ter varstvo mladine,
– razstave,
– društva, združenja, zveze,
– politične stranke,
– humanitarne organizacije.
Lokacije na katerih se nahajajo poslovni prostori so naslednje:
Lokacija 1: mesto Kostanjevica na Krki,
Lokacija 2: zajema področje ostalih krajev v Občini Kostanjevica na Krki.
28. člen
(določitev mesečne najemnine)
Višina mesečne najemnine je odvisna od vrste dejavnosti (Skupina A, B) in lokacije poslovnega prostora (lokacija 1, 2) in se določi po naslednji tabeli:
+-------------+-------------+-------------+
|             |  Lokacija 1 |  Lokacija 2 |
|             |    (€/m2)   |    (€/m2)   |
+-------------+-------------+-------------+
|Skupina A    |      5      |      3      |
+-------------+-------------+-------------+
|Skupina B    |     3,60    |     2,80    |
+-------------+-------------+-------------+
29. člen
(usklajevanje najemnin)
Najemnine se polletno usklajujejo z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Koliko indeks cen življenjskih potrebščin preseže 2% mesečno, se najemnine usklajujejo mesečno.
30. člen
(obračun davka)
Tako določena višina najemnine ne vsebuje davka, ki ga plačuje najemnik v skladu z veljavno zakonodajo.
31. člen
(način plačila najemnine)
Najemnik poslovnega prostora plačuje najemnino za tekoči mesec, mesečno, in sicer do zadnjega dne v mesecu, razen v primerih, drugačen opredelitve v najemni pogodbi. V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti.
Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati vse stroške, ki nastanejo pri obratovanju objekta, v katerem je poslovni prostor.
32. člen
(znižanje najemnine)
Za določen čas se lahko zniža najemnina v naslednjih primerih:
– kadar najemnik ne more opravljati dejavnosti zaradi bolezni, ki je daljša od 60 dni, če najemnik sam, kot edini zaposleni opravlja dejavnost v poslovnem prostoru,
– za čas adaptacije poslovnega prostora s predhodnim pisnim soglasjem najemodajalca, v okviru terminskega plana izvajanja del,
– za čas vzdrževalnih del pri odpravi posledic poškodovanega poslovnega prostora iz razlogov s strani najemnika.
33. člen
(brezplačna uporaba)
Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo:
– osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem ali
– nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni.
V brezplačno uporabo se lahko odda tudi poslovni prostor, ki je zajet v letnem načrtu razpolaganja, pa postopek javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen.
34. člen
(čas trajanja)
Poslovni prostor iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za več kot pet let.
Izjemoma se lahko poslovni prostor odda v brezplačno uporabo za 10 let, če gre za oddajo za potrebe obrambe, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
Poslovni prostor iz drugega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta.
35. člen
(objava)
Namera o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se objavi na enotnem spletnem portalu najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe.
36. člen
(obvezne sestavine)
V pogodbi o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
37. člen
(predlagatelj znižanja ali oprostitve najemnine)
O znižanju in oprostitvi najemnine iz 32. in 33. člena tega pravilnika odloča župan na predlog komisije ali strokovne službe.
IX. VLAGANJE V POSLOVNI PROSTOR
38. člen
(primopredajni zapisnik)
Najemniku poslovnega prostora se lahko odda v najem urejen, delno urejen ali neurejen poslovni prostor. Stanje poslovnega prostora se ugotavlja na podlagi zapisnika o primopredaji poslovnega prostora.
39. člen
(dodatna vlaganja)
Višina najemnine določena na podlagi 27. in 28. člena tega pravilnika, se uporablja za poslovne prostore, ki ne zahtevajo dodatnih tehničnih posegov in opreme. Kolikor najemnik glede na dejavnost potrebuje dodatna vlaganja in zaščito, je dolžan po pridobitvi soglasja najemodajalca dodatna vlaganja izvesti sam.
V primerih, kadar najemnik v soglasju z lastnikom z lastnimi sredstvi v celoti ali deloma obnovi poslovni prostor, je potrebno pred pričetkom obnovitvenih del skleniti z njim dogovor o vlaganju sredstev, s katerim se določi rok za obnovo poslovnega prostora, potrebna višina finančnih sredstev in način obračuna vloženih sredstev. Vrednost poslovnega prostora pred pričetkom del in po dokončanju del oceni sodni cenilec. Stroški cenitve bremenijo najemnika. Vložena sredstva se lahko poračunajo z najemnino.
Predmet obračuna vloženih sredstev je lahko samo vložek najemnika, opredeljen v dogovoru iz prejšnjega odstavka.
Po prenehanju najemnega razmerja za poslovni prostor se najemnik z lastnikom dogovori o morebitnem priznanju dodatnih vlaganj.
V primeru, da dodatna vlaganja za lastnika niso aktualna, je najemnik dolžan vzpostaviti prostor v prvotno stanje.
40. člen
(soglasje)
Med trajanjem najemnega razmerja najemnik ne sme brez soglasja najemodajalca:
– spremeniti, zožiti ali razširiti predmet poslovanja v poslovnem prostoru,
– izvršiti drugih statusnih sprememb, ki neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem prostoru,
– izvajati preureditvenih del v poslovnem prostoru.
Soglasja k spremembam med trajanjem najemnega razmerja iz prejšnjega odstavka daje pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve.
X. ODDAJANJE GARAŽ V NAJEM
41. člen
(postopek oddaje garaž)
Garaže, ki so bile zgrajene za potrebe uporabnikov posameznih zgradb, se praviloma oddajajo v najem lastnikom ali najemnikom stanovanj ter poslovnih prostorov v teh zgradbah.
Postopek oddaje garaže v najem je enak postopku oddaje poslovnih prostorov v najem.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(prehodno obdobje)
Pristojni občinski organ je dolžan v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika uskladiti vse obstoječe najemne pogodbe z določili tega pravilnika
43. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin (Uradni list RS, št. 73/00).
44. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-4/2010
Kostanjevica na Krki, dne 15. julija 2010
Župan
Občine Kostanjevica na Krki
Mojmir Pustoslemšek l.r.