Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2010 z dne 20. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2010 z dne 20. 7. 2010

Kazalo

3249. Statut Občine Črenšovci, stran 8739.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08 in 79/09) je Občinski svet Občine Črenšovci na 29. seji dne 30. 6. 2010 sprejel
S T A T U T
Občine Črenšovci
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE
1. člen
Občina Črenšovci je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje in Žižki.
Sedež občine je v Črenšovcih, Ulica Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
V statutu uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občina Črenšovci ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
Občina ima pečat okrogle oblike. Na pečatu je na obodu napis OBČINA ČRENŠOVCI. V sredini pečata je grb občine.
Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
2. NALOGE OBČINE
5. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
- sprejema občinski proračun in zaključni račun;
- sprejema načrt razvoja občine;
- sprejema prostorske plane;
- predpisuje lokalne davke;
- ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
- ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
- ureja javni red v občini;
- ureja delovanje občinske uprave;
- ureja občinske javne službe;
- ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
- določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
- ureja lokalne zadeve javnega pomena;
2. na področju upravljanja:
- upravlja občinsko premoženje;
- upravlja lokalne javne službe;
- vodi javna in druga podjetja;
- upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
- upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
3. pospešuje in skrbi za:
- službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
- vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
- razvoj športa in rekreacije;
4. vzdržuje:
- lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
- vodovodne, energetske in komunalne objekte;
5. pridobiva in razpolaga:
- z vsemi vrstami občinskega premoženja;
- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
6. zagotavlja in organizira:
- pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
- nadzorstvo med krajevnimi prireditvami;
- izvensodno poravnavo sporov;
7. s svojimi sredstvi:
- gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
- pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost in njihov razvoj;
- gradi komunalne objekte in naprave;
- gradi stanovanja za socialno ogrožene;
- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
- skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije;
- zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov ter občinske uprave;
- skrbi za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
- izvaja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
- skrbi za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
- podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;
8. s svojimi ukrepi:
- spodbuja gospodarski razvoj občine;
- pospešuje razvoj športa in rekreacije;
- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, geotermalnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
9. sklepa:
- pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin;
- pogodbe o sanacijah;
- pogodbe o uporabi javnega in drugih razmerij v katere stopa občina.
6. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
- vodenje evidence volilne pravice;
- razgrinjanje volilnih imenikov;
- volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
- občinsko upravno nadzorstvo;
- nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
- ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
- določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
- odločanje o rabi prostora;
- gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
- civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
- varstvo naravne in kulturne dediščine;
- ukrepe za zaščito okolja;
- sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
- odločanje o namembnosti urbanega prostora;
- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
- mrliško ogledno službo;
- določanje komunalnih dejavnosti;
- oskrba naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
- graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
- graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
- vzdrževanje gozdnih cest;
- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne pokrajine;
- varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
- urejanje lokalnega prometa (površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja);
- določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
- predpisovanje prometne ureditve;
- urejanje lokalnega potniškega prometa;
- ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
- zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
- upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
7. člen
Občina predpisuje in določa pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
- davek od premoženja,
- davek na dediščine in darila,
- davek na dobitke od iger na srečo,
- davek na promet nepremičnin,
- določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
- določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
- določa takse, prispevke, nadomestila in druge dajatve v skladu z zakonom.
3. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
8. člen
Organi občine so:
- občinski svet,
- župan in
- nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo in posebno volilno komisijo, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
9. člen
Delo organov občine je javno.
Organi občine obveščajo javnost o svojem delu in načinu poslovanja ter o uresničevanju pravic strank ter drugih vprašanjih, ki zanimajo javnost, preko svetovnega spleta, svojih publikacij, internega kanala, na novinarskih konferencah ali na drug primeren način.
Javnost dela se zagotavlja tudi z objavo splošnih aktov občine na svetovnem spletu ter z navzočnostjo predstavnikov medijev in drugih zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine. Občina zagotavlja pogoje, ki omogočajo prisotnost zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine.
Pri dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.
Za odnose z javnostjo skrbita župan in direktor občinske uprave ali druga pooblaščena oseba v skladu s pravili, ki jo določi župan.
10. člen
Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam, v skladu z zakonom.
Organi občine zagotavljajo uporabnikom dostop do splošnih informacij o upravnih storitvah in drugih javnih storitvah. Organi občine dajejo splošne informacije o načinu poslovanja organov pri odločanju in izdajanju potrdil, ter pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb.
Organi občine obravnavajo predloge, pripombe, vprašanja, kritike in pohvale strank in so dolžni odgovoriti na vloge strank na način in v rokih kot jih določajo prepisi, ki urejajo upravno poslovanje.
11. člen
Če zadeva, ki jo vodijo organi občine nima narave informacije javnega značaja, imajo stranke in druge osebe pravico do vpogleda v zadevo, če verjetno izkažejo pravni interes v zadevi.
V tem primeru imajo tudi pravico pregledovati in prepisovati ter na svoje stroške kopirati dokumentne zadeve.
12. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
13. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
- sprejema statut občine,
- sprejema odloke in druge občinske akte,
- sprejema poslovnik za svoje delo,
- sprejema strategijo razvoja občine ter druge razvojne programe občine,
- sprejema prostorske akte občine, v okviru, ki ga določa zakonodaja,
- sprejema občinski proračun ter zaključni račun,
- sprejema letni program prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine,
- na predlog župana ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo pristojnost, organizacijo in delovno področje,
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja organe skupne občinske uprave, pri čemer lahko za usklajevanje dokončnih odločitev pooblasti župana,
- nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
- potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
- imenuje in razrešuje občinsko volilno komisijo,
- imenuje in razrešuje posebno občinsko volilno komisijo,
- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
- imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta,
- imenuje in razrešuje člane vaških odborov,
- imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
- imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
- odloča o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti občine (premičnin in nepremičnin), kolikor zakon ali ta statut ne določata drugače,
- razpisuje referendum,
- daje pobudo za sklic zbora občanov,
- določa kriterije za nadomestila in nagrade članom občinskega sveta, odborov in komisij, nadzornega odbora in drugih delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
- odloča o načinu opravljanja gospodarskih in negospodarskih javnih služb,
- ustanavlja gospodarske javne zavode in javne agencije ter javne gospodarske družbe ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan,
- ustanavlja javne zavode s področja družbenih dejavnosti ter druge javne zavode s področja negospodarstva ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan,
- podeljuje koncesije, če tako določa zakon,
- določa prispevke in cene na področju gospodarskih javnih služb, komunalne takse ter druge cene in nadomestila za katere je pristojen v skladu z zakonom in veljavnimi podzakonskimi akti,
- določa pogoje za priključitev na komunalne naprave in pogoje koriščenja komunalnih storitev,
- odloča o najemu dolgoročnih posojil in dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Črenšovci,
- daje soglasja k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Črenšovci,
- predpisuje davke in prispevke v skladu z zakonom,
- sprejema program in letni načrt ter določa organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter organizacijo in način izvajanja varstva pred požari,
- odloča o povezovanju občine z drugimi lokalnimi skupnostmi in organizacijami na državni in meddržavni ravni,
- sprejema začasne nujne ukrepe v skladu z zakonom,
- opravlja druge naloge določene z zakonom in tem statutom.
14. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
15. člen
Občinski svet šteje petnajst članov, od tega je en član občinskega sveta pripadnik romske skupnosti.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih.
Župan, člani nadzornega odbora in javni uslužbenci v občinski upravi ne morejo biti člani občinskega sveta.
16. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Član občinskega sveta - predstavnik romske skupnosti se voli po večinskem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
17. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan, najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
18. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
19. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Glas je opredeljen, če se glasi »za« ali »proti«. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj večina navzočih članov sveta.
21. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
- če izgubi volilno pravico,
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
- če nastopi funkcijo in začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta,
- če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alinejo prvega odstavka tega člena.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče.
Članu občinskega sveta preneha mandat, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določila zakona.
22. člen
Občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori in komisije občinskega sveta
23. člen
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
- odbor za proračun, finance in gospodarske dejavnosti;
- odbor za družbene dejavnosti;
- odbor za infrastrukturo in komunalo.
Stalna delovna telesa štejejo od pet do sedem članov.
Delovno področje posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
24. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa vodi član občinskega sveta kot predsednik.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.
25. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
26. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima štiri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
- občinskemu svetu predlaga kandidate za člane in predsednike delovnih teles občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet;
- občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini;
- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;
- obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
Predsednika izvolijo člani komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov.
Komisija veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih članov.
4. Nadzorni odbor
28. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima 3 člane, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predloge za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, stranke in občani.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
29. člen
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.
Na prvi seji člani odbora izvolijo predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora ter sklicuje in vodi seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Mandat nadzornega odbora traja do izteka mandata občinskega sveta.
Občinski svet lahko na predlog nadzornega odbora razreši člana nadzornega odbora, če nastopijo razlogi, ki so v zakonu določeni za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
30. člen
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
31. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
32. člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
33. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
34. člen
Delo nadzornega organa je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
35. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
36. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
5. Župan
37. člen
Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
38. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
- predstavlja in zastopa občino,
- predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja,
- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun,
- predlaga občinskemu svetu v sprejem statut, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
- imenuje in razrešuje podžupana izmed članov občinskega sveta,
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov,
- skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
- vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
- določa sistemizacijo delovnih mest občinske uprave,
- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in odloča o sklenitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, kolikor za to ne pooblasti direktorja občinske uprave oziroma kolikor zakon ne določa drugače,
- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev ter poveljnikov za civilno zaščito,
- sprejme načrte zaščite in reševanja,
- določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
- ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
- odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določa lastnike ter uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
- predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,
- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
39. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
40. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
41. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov in komisij, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
42. člen
Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata do nastopa mandata novo izvoljenega župana.
43. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
44. člen
Podžupan opravlja funkcijo podžupana in funkcijo člana občinskega sveta hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
45. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
46. člen
Županu in podžupanu preneha mandat:
- če izgubi volilno pravico,
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
- če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
- če odstopi,
- če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
Podžupanu preneha mandat, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alinejo prvega odstavka tega člena. Odločitev župana ali podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alineje prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
6. Vaški odbori
47. člen
Zaradi zagotovitve sodelovanja krajanov oziroma vaščanov pri opravljanju javnih zadev v občini, ustanovi občinski svet kot svoja posvetovalna telesa:
- vaški odbor Črenšovci,
- vaški odbor Dolnja Bistrica,
- vaški odbor Gornja Bistrica,
- vaški odbor Srednja Bistrica,
- vaški odbor Trnje in
- vaški odbor Žižki.
Vaški odbori sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
- dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih akcij na njihovem območju,
- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
- dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja in pri tem sodelujejo,
- dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
- predlagajo programe javnih del,
- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
- oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
- seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
- organizirajo tradicionalna praznovanja ob dnevu žena oziroma materinskem dnevu in miklavževanju,
- sodelujejo z društvi v posameznem kraju in pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev.
Člane vaških odborov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje in razrešuje občinski svet.
Število članov posameznega vaškega odbora šteje od pet do sedem članov, od katerih so člani praviloma imenovani iz vrst članov občinskega sveta po domicilnem (krajevnem) principu, ostali člani pa iz vrst občanov s področja posamezne vasi. Če kraj po svetniškem principu ni zastopan v občinskem svetu se v odbor imenujejo občani s področja posameznega kraja.
Vaški odbor na svoji prvi seji imenuje predsednika izmed članov vaškega odbora.
7. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
48. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Zbor občanov
49. člen
Občani na zboru občanov:
- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o
- zadevah za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati.
Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
50. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, za posamezno naselje ali zaselek pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v naselju oziroma zaselku.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo odbor obravnava. Zahtevi je treba predložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
51. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
52. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov župan seznani občinski svet ter ga na krajevno običajen način objavi.
Referendum o splošnem aktu občine
53. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
54. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po prejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudo oziroma do odločitve na referendumu.
55. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitve volivcev na referendumu, s katero je bil splošen akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
56. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost opravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
57. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če je to v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
58. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z zakonom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
59. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
60. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
Svetovalni referendum
61. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Drugi referendumi
62. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Ljudska iniciativa
63. člen
Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo in razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
64. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
4. OBČINSKA UPRAVA
65. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
66. člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
67. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
68. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti javne uslužbence občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
69. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
70. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
71. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
72. člen
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
73. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
74. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po Zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
75. člen
Občina Črenšovci lahko organizira javne službe.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
- neposredno v okviru občinske uprave,
- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
- z dajanjem koncesij,
- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Z javnimi službami Občina Črenšovci zagotavlja in ureja javne dobrine in storitve na področjih in v primerih, kadar je to v javnem interesu.
Materialne javne dobrine oziroma storitve zagotavlja občina z gospodarskimi javnimi službami, nematerialne javne dobrine oziroma storitve pa z negospodarskimi javnimi službami.
76. člen
Občina Črenšovci lahko organizira in ureja javne službe s svojimi splošnimi in posamičnimi akti v skladu z zakonom na posameznem področju.
77. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
- osnovnošolsko izobraževanje,
- predšolska vzgoja in varstvo otrok,
- osnovno zdravstvo in lekarna,
- osebna pomoč družini in
- knjižničarstvo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
78. člen
Občina Črenšovci organizira javne službe kot obvezne na naslednjih področjih:
- oskrba s pitno vodo,
- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,
- ravnanje s komunalnimi odpadki,
- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
- javna snaga in čiščenje javnih površin,
- urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, peš poti in drugih javnih površin.
79. člen
Izbirne gospodarske javne službe določi občina z odlokom.
80. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
81. člen
Občina z odlokom določi načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb.
Za posamezno gospodarsko javno službo občina z odlokom določi zlasti:
- organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja po vrstah in številu izvajalcev,
- vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,
- pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
- pravice in obveznosti uporabnikov,
- vire financiranja in način njihovega oblikovanja,
- vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so občinska lastnina ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
- druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
82. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.
83. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
84. člen
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo večletni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja s posebnimi zakoni ali drugimi prepisi. Načrti razvojnih programov poleg tega prikazujejo še vire financiranja in strukturo v celotnem času izvedbe posameznega programa.
85. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
86. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
87. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila in uporabi sredstev rezerve odloča župan.
88. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
89. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni in rastlinskih škodljivcev;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
90. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi odhodki, predvideni in doseženi prihodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
91. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
92. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra pristojnega za finance.
93. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnjevanje obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
94. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
- davek na dediščine in darila,
- davek na dobitke iger na srečo,
- davek na promet nepremičnin,
- upravne takse,
- posebne takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
95. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
- davek od premoženja,
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
- komunalne takse,
- pristojbine,
- prihodki uprave,
- drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni in odloki.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
96. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava občine.
7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
97. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
98. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku kot je predpisan za sprejem odloka.
99. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
100. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
101. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
102. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
103. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
104. člen
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in odhodki občine za eno proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana.
Proračun občine je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
105. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu.
106. člen
Predlog mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
107. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in na sejah v pristojnih odborih.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
108. člen
Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka praviloma v dveh fazah, le izjemoma, po odločitvi občinskega sveta in na predlog predlagatelja, se lahko opravita obe fazi v enem postopku, na isti seji.
109. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
110. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo predlagan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta.
111. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
112. člen
Odlok, amandma, posamezni člen odloka in naslov odloka je sprejet, kadar zanj glasuje na sklepčni seji sveta najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
113. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
114. člen
Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.
V uradnem glasilu se objavijo tudi posamični pravni akti, za katere tako določa zakon, oziroma za katere tako določi občinski svet.
Interni akti organizacije in delovanja občinske uprave se objavijo na oglasni deski občine in začnejo veljati naslednji dan po objavi, če v njih ni določeno drugače.
3. Posamični akti občine
115. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
- o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
- o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
- o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
116. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične pravne akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
4. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
117. člen
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta statut določa za sprejem odloka.
8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
118. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
119. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
120. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
121. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervent, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
122. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
9. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI IN LOKALNIMI SKUPNOSTMI
123. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino, širšo lokalno skupnost, zvezo ali združenje občin, zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena in zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Občina lahko v sodelovanju z drugimi občinami združuje sredstva in ustanovi druge skupne organe, organe skupne občinske uprave, ustanovi in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove. Medsebojna razmerja med občinami ustanoviteljicami se uredijo s pogodbo oziroma sporazumom.
124. člen
Ustanovitev, organizacijo, sodelovanje, spremembo ter način prenehanja delovanja pokrajine, širše skupnosti, zveze ali združenja občin ureja zakon.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
125. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki so veljali na dan sprejema tega statuta, ostanejo v veljavi, do ureditve posameznih zadev iz njihove pristojnosti, kolikor niso v nasprotju s tem statutom, zakonom in ustavo.
126. člen
Premoženje, pravice in obveznosti Krajevne skupnosti Črenšovci in Krajevne skupnosti Bistrica, ki se s potekom mandata ukinejo, preidejo na Občino Črenšovci.
127. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot to velja za statut.
128. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
129. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Črenšovci, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18/99, 92/99, 27/01, 69/02 in 131/06.
Št. OS-178/29-10
Črenšovci, dne 30. junija 2010
Župan
Občine Črenšovci
Anton Törnar l.r.