Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2010 z dne 14. 5. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2010 z dne 14. 5. 2010

Kazalo

1920. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Škofja Loka in o koncesiji te javne službe, stran 5460.

Na podlagi šestega odstavka 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo in 70/08), 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP) in 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 27. redni seji dne 8. 4. 2010 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Škofja Loka in o koncesiji te javne službe
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok ureja načina izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja), vsebino javne službe in obveznosti javne službe, ki jih ima izvajalec, pravice uporabnikov pri izvajanju javne službe, finančna razmerja med koncedentom in izvajalcem, pogoje in način podelitve koncesije te javne službe in nadzor nad njenim izvajanjem.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje javne službe.
(3) Koncesija gospodarske javne službe po tem odloku predstavlja koncesijsko javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP), katerega predmet so storitve (koncesija storitev).
2. člen
(pristojnost)
Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja Občinska uprava Občine Škofja Loka, oddelek pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tem odloku ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti župana Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: župan) ali Občinskega sveta Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: občinski svet).
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Poleg pomenov, določenih v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon) ter drugih predpisih, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
1. »javna služba« je dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina po tem odloku;
2. »dejavnost sistemskega operaterja« je gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
3. »koncedent« je Občina Škofja Loka;
4. »koncesija« je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina po tem odloku;
5. »koncesionar« je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost sistemskega operaterja po tem odloku na podlagi koncesije;
6. »koncesijsko območje« je območje Občine Škofje Loke;
7. »konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega skladno s 45. členom tega odloka, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati pravice in obveznosti koncesionarja;
8. »podizvajalec« je izpolnitveni pomočnik koncesionarja;
9. »uporabnik« je pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali v distribucijsko omrežje oddaja zemeljski plin;
10. »distribucijsko omrežje« je omrežje plinovodov, sestavljeno zlasti iz glavnega plinovoda, priključnih plinovodov, regulacijskih postaj in drugih naprav potrebnih za obratovanje sistema oskrbe s plinom, ki so funkcionalno zgrajene na območju Občine Škofja Loka in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
11. »objekti in naprave koncesije« so vsi objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijsko omrežje;
12. »priključek« je sklop cevovodov in naprav (priključni plinovod), s katerimi so objekti odjemalca zemeljskega plina povezani z objekti in napravami distribucijskega omrežja;
13. »agencija« je Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo Energetski zakon in drugi predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in organizacijo trga z zemeljskim plinom.
II. PREDMET KONCESIJE IN OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE
1. Predmet koncesije
4. člen
(vsebina javne službe)
(1) Javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
- zagotavljanje izvajanja distribucije zemeljskega plina;
- upravljanje in vodenje obratovanja distribucijskega omrežja;
- zagotavljanje vzdrževanja in razvoja omrežja za distribucijo zemeljskega plina;
- zagotavljanje dostopa do omrežja;
- zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
- skrb za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;
- zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;
- nediskriminacijsko obravnavanje uporabnikov omrežja;
- zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano;
- zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;
- napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja ob upoštevanju varčevalnih ukrepov pri porabnikih za potrebe načrtovanja razvoja distribucijskega omrežja;
- zagotavljanje sistemskih storitev;
- izdajanje in izvajanje sistemskih obratovalnih navodil;
- upravljanje pretoka zemeljskega plina po distribucijskem omrežju, upoštevaje tudi izmenjavo energije z drugimi povezanimi omrežji;
- izvajanje optimalnega sistema po motnjah;
- usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s povezanimi omrežji;
- izvajanje sistemske zaščite distribucijskega omrežja;
- izvajanje števčnih in obratovalnih meritev v distribucijskem omrežju;
- izvajanje meritev in analiz kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom;
- oblikovanje obratovalne statistike in
- izvajanje zasilne oskrbe.
(2) Dejavnost sistemskega operaterja obsega tudi dejavnosti in naloge, določene v drugem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije.
5. člen
(dejavnost koncesionarja)
(1) Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja na območju koncesije v času trajanja koncesije po tem odloku in koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje.
6. člen
(območje koncesije in izključna pravica)
(1) Za opravljanje javne službe po tem odloku se podeli koncesija za celotno območje Občine Škofja Loka.
(2) S sklenitvijo koncesijske pogodbe pridobi koncesionar na koncesijskem območju iz prejšnjega odstavka izključno pravico opravljanja te javne službe v času trajanja koncesije.
(3) V času trajanja koncesije se lahko podeli nova koncesija tudi krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja dejavnost sistemskega operaterja tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.
7. člen
(trajanje koncesije)
(1) Koncesija po tem odloku se podeli najugodnejšemu ponudniku za 35 let (rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določen poznejši začetek teka roka koncesije.
(3) Rok koncesije se lahko v skladu s koncesijsko pogodbo podaljša največ za dve leti.
8. člen
(koncesijska dajatev in druga plačila koncesionarja)
(1) Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev v določenem deležu od vrednosti omrežnine za distribuiranje kubičnega metra (m3) zemeljskega plina po distribucijskem omrežju, ki ga je ponudil na javnem razpisu.
(2) Koncesionar je lahko prost plačila koncesijske dajatve ali njenega dela v obdobju izgradnje objektov in naprav koncesije po tem odloku, če tako odloči koncedent na obrazložen predlog koncesionarja, ki mora vsebovati ekonomsko analizo vpliva investicij na upravičene stroške koncesionarja in ceno za distribucijo plina.
(3) Način plačevanja koncesijske dajatve in pogoji za oprostitev plačila koncesijske dajatve se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(4) Poleg koncesijske dajatve koncesionar plačuje koncedentu tudi najemnino za nepremične in premične stvari v lasti koncedenta, ki jih v skladu s koncesijsko pogodbo ali posebno pogodbo pridobi koncesionar v uporabo za opravljanje dejavnost sistemskega operaterja, ter plačilo za stavbno pravico, služnost ali drugo stvarno pravico na tuji stvari, ki jo pridobi na nepremičninah v lasti koncedenta. Razen za odplačno ustanovitev pravic na stvarnem premoženju koncedenta, ki se določijo na javnem razpisu, se plačilo za ostale pravice na stvarnem premoženju koncedenta, ki jih koncesionar potrebuje za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja, določi s posebno pogodbo, in sicer po ceni, ki jo določi pooblaščeni ocenjevalec, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
2. Način izvajanja javne službe in obveznosti koncesionarja v zvezi s tem
2.1. Nepretrgano in varno izvajanje javne službe
9. člen
(nepretrgano izvajanje javne službe)
(1) Javno službo po tem odloku mora koncesionar opravljati nepretrgano ves čas.
(2) Koncesionar lahko začasno omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina le iz razlogov, ki jih določa Energetski zakon in predpisi oziroma splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, izdani na njegovi podlagi.
10. člen
(prekinitev zaradi predvidenih dogodkov)
(1) Koncesionar sme začasno omejiti ali prekiniti distribucijo zemeljskega plina zaradi:
- rednega ali izrednega vzdrževanja,
- pregledov ali remontov,
- preizkusov ali kontrolnih meritev,
- razširitev omrežja.
(2) Za predvideno omejitev ali prekinitev distribucije zemeljskega plina mora koncesionar izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce zemeljskega plina.
(3) Koncesionar mora o predvideni omejitvi ali prekinitvi distribucije zemeljskega plina obvestiti odjemalce na primeren način vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
11. člen
(prekinitev zaradi nepredvidenih dogodkov)
(1) Distribucija zemeljskega plina je lahko začasno omejena ali prekinjena, če zaradi okoliščin, ki ne izvirajo iz sfere koncesionarja, katerih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti in katerih posledic ni moč odvrniti (višja sila ali ravnanje tretje osebe), koncesionar objektivno ne more izvajati distribucije zemeljskega plina.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar v najkrajšem možnem času izvesti ukrepe za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja.
(3) O prekinitvi ali omejitvi distribucije zemeljskega plina iz prvega odstavka tega člena mora koncesionar obvestiti odjemalce preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev oziroma omejitev, istočasno pa tudi koncedenta.
12. člen
(varno izvajanje javne službe)
(1) Za zagotovitev obratovalne varnosti in zanesljivosti obratovanja distribucijskega omrežja mora koncesionar vpeljati stalen sistem za kontrolo, nadzor in vzdrževanje v skladu s predpisanimi standardi na področju vodenja in zagotavljanja kakovosti.
(2) Koncesionar mora zagotoviti ustrezne ukrepe za zaščito življenj in posesti med obratovanjem in vzdrževanjem omrežja.
2.2. Priključitev na distribucijsko omrežje
13. člen
(pridobitev pravice do priključitve na distribucijsko omrežje)
(1) Vsaka pravna ali fizična oseba ima pravico do priključitve na distribucijsko omrežje, če so izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, ki jih določi koncesionar s sistemskimi obratovalnimi navodili, in če pokrije stroške priključka v skladu s 15. členom tega odloka.
(2) Pred začetkom izdelave priključka mora uporabnik omrežja pridobiti soglasje koncesionarja za priključitev.
(3) Pogoje in merila za izdajo soglasja določi koncesionar s splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji SODO).
(4) Po dokončnosti soglasja je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
14. člen
(pogodba o priključitvi)
Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
15. člen
(stroški priključka in priključevanja)
(1) Uporabnik omrežja nosi neposredne stroške priključka ter stroške priključevanja na omrežje, ki jih določi koncesionar.
(2) Na enem priključku je lahko priključen le en uporabnik omrežja. Na obstoječi priključek se lahko priključijo novi uporabniki le, če je v skladu s splošnimi pogoji SODO zagotovljeno, da tisti del priključka, ki ga uporabljata dva ali več uporabnikov omrežja postane sestavni del distribucijskega omrežja.
(3) Lastnik priključka mora v zameno za primerno nadomestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni uporabnik, dovoliti in omogočiti priključitev novega potencialnega uporabnika na svoj priključni plinovod, če ta priključni plinovod dovoljuje dodatne obremenitve. Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov izgradnje priključka.
16. člen
(obvezna priključitev na distribucijsko omrežje)
(1) Občina se lahko odloči za obvezno priključitev na distribucijsko omrežje v primeru, da to stori z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev, če je to predvideno s prostorskimi izvedbenimi akti ali s programi sanacije ekološkega stanja okolja, ki temeljijo na določilih Zakona o varstvu okolja in lokalnega energetskega koncepta.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se morajo na distribucijsko omrežje obvezno priključiti objekti, ki bodo po uveljavitvi tega odloka zgrajeni ali dograjeni na območju mesta Škofja Loka in primestnih naseljih, kjer je omrežje že zgrajeno in obstajajo za to tehnične možnosti. Upošteva se, da obstaja tehnična možnost priključitve, če je distribucijsko omrežje oddaljeno od objekta največ 100 m.
(3) Za obstoječe objekte na območju mesta Škofja Loka in primestnih naseljih, kjer je distribucijsko omrežje že zgrajeno in obstajajo za to tehnične možnosti, velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje, če inštalirana skupna moč toplotnih energetskih naprav, namenjenih ogrevanju ali podobni energetski rabi, v teh objektih presega 50 kW.
(4) Koncesionar pisno obvesti lastnika objekta, ki ne ravna v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, o njegovi obvezni priključitvi in mu postavi rok za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki ne sme biti krajši od dveh mesecev po vročitvi obvestila.
(5) Če lastnik v postavljenem roku objekta ne priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, mu občinska uprava to naloži z odločbo.
(6) Ne glede na določbe tega člena obveznost priključitve objekta na distribucijsko omrežje zemeljskega plina po tem odloku ne obstaja za investitorja oziroma lastnika objekta, ki izbere kot vir oskrbe z energijo, ki presega dve tretjini potreb, obnovljive vire energije. Ta določba se uporablja do uveljavitve lokalnega energetskega koncepta.
17. člen
(nadaljnja dobava, če sta ogroženi življenje ali zdravje odjemalca)
(1) Dobava na podlagi drugega odstavka 76. člena Energetskega zakona je dobava zemeljskega plina odjemalcem, ki se jim dobava zemeljskega plina glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, bivalne razmere, premoženjsko stanje in podobno) ne sme znižati pod količino, ki je nujno potrebna, da nista ogroženi življenje in zdravje odjemalca oziroma oseb, ki z njim živijo.
(2) Odjemalec iz prejšnjega odstavka, ki želi uveljavljati pravico do dobave na podlagi drugega odstavka 76. člena Energetskega zakona, mora po prejemu predhodnega obvestila o odklopu v štirinajstih dneh vložiti pri koncesionarju vlogo za priznanje te pravice in predložiti potrebna dokazila. Šteje se, da odjemalec izpolnjuje pogoj glede slabega premoženjskega stanja, če je prejemnik denarne socialne pomoči.
(3) Koncesionar prizna pravico do dobave zemeljskega plina iz tega člena samo v obdobju od 1. 10. do 30. 4., vendar le za čas, za katerega je izkazano slabo premoženjsko stanje.
(4) Koncesionar o odločitvi glede priznanja in trajanja pravice do dobave odjemalcu iz drugega odstavka tega člena nemudoma obvesti odjemalca in njegovega dobavitelja.
(5) Dobavitelj za nastale stroške zaradi nadaljnje dobave zemeljskega plina izda račun koncesionarju, ki pokrije stroške iz cene za uporabo omrežja.
18. člen
(neupravičen odjem zemeljskega plina)
(1) Če uporabnik omrežja odjema zemeljski plin brez veljavnih pogodbenih razmerij o dostopu in/ali dobavi, ali brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav, ali mimo njih, ali če onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, je koncesionar upravičen zahtevati in uporabnik omrežja dolžan plačati ocenjeni odjem zemeljskega plina, ceno dostopa do omrežja, in stroške odklopa in ponovnega priklopa ter stroške v zvezi z ugotavljanjem neupravičenega odjema.
(2) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva pričetka zadnjega obračunskega obdobja oziroma na podlagi drugih kriterijev, ki jih določi koncesionar s splošnimi pogoji SODO.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi drugih kriterijev, ki jih določi koncesionar s splošnimi pogoji SODO.
2.3. Dostop do distribucijskega omrežja
19. člen
(nediskriminatoren dostop do distribucijskega omrežja)
(1) Koncesionar je dolžan upravičenim odjemalcem in izvajalcem energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina dovoliti dostop do omrežja na pregleden in nepristranski način po načelu reguliranega dostopa tretje strani.
(2) Podatki o zasedenosti distribucijskega omrežja za zemeljski plin so javni in jih mora koncesionar dnevno objavljati na svetovnem spletu na način, določen v 35. členu tega odloka.
(3) Pri odločanju o dostopu do omrežja mora koncesionar upoštevati razvidne in nediskriminatorne kriterije kot so: vrstni red prispetja zahtev za dostop do omrežja, sorazmerno zmanjšanje dostopa vsem uporabnikom, ki zahtevajo dostop, javna dražba in podobno. Te kriterije, ki so lahko za posamezne dele omrežja različni, koncesionar določi v soglasju z agencijo.
20. člen
(zavrnitev dostopa do omrežja)
(1) Koncesionar lahko zavrne dostop do omrežja le zaradi premajhnih tehničnih ali obratovalnih zmogljivosti, če je to v posameznem primeru nujno za izvajanje obveznosti javne službe iz tega odloka.
(2) Podrobno utemeljene razloge zavrnitve dostopa mora sporočiti prosilcu, ki želi dostop do omrežja.
(3) Če ne pride do dostopa do omrežja zaradi premajhnih zmogljivosti omrežja, lahko upravičeni odjemalec oziroma izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina zahteva povečanje zmogljivosti omrežja, če ga je pripravljen financirati sam ali s katerokoli pravno osebo.
(4) Če po pogajanjih ne pride do sklenitve pogodbe o povečanju zmogljivosti omrežja, odloči o tem, na pobudo upravičenega odjemalca, agencija, ki določi pogoje povečanja zmogljivosti omrežja ali zavrne zahtevo upravičenega odjemalca.
21. člen
(zahteva za dostop do omrežja)
(1) Vsebino zahteve za dostop do omrežja in način urejanja dostopa določi koncesionar v splošnih pogojih SODO.
(2) V imenu in za račun upravičenega odjemalca lahko dostop do omrežja uveljavljata tudi dobavitelj, trgovec z zemeljskim plinom in tržni zastopnik.
22. člen
(pogodba o dostopu do omrežja)
(1) S pogodbo o dostopu do omrežja, ki jo skleneta uporabnik omrežja in koncesionar, pridobi uporabnik omrežja dostop do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi.
(2) Pogodba o dostopu do omrežja se sklene za nedoločen čas, razen v primerih, pri katerih je bilo izdano začasno soglasje za priključitev. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, se ob menjavi dobavitelja ne prekine.
(3) Če koncesionar v skladu z Energetskim zakonom in tem odlokom ne zavrne zahteve za dostop do omrežja, je dolžan skleniti pogodbo o dostopu do omrežja.
(4) Koncesionar je dolžan skleniti pogodbo o dostopu tudi v primeru, ko tako odloči agencija v skladu s četrtim odstavkom 32. člena Energetskega zakona na zahtevo uporabnika omrežja, kateremu je koncesionar zavrnil dostop do omrežja.
23. člen
(zamenjava dobavitelja)
(1) Ob zamenjavi dobavitelja odjemalec obdrži pravico do dostopa do omrežja zemeljskega plina, ki jo je pridobil v skladu s pogodbo o dostopu.
(2) Odjemalci, priključeni na distribucijsko omrežje, imajo pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.
24. člen
(skupni obračun dobave in uporabe omrežja)
Koncesionar mora dobavitelju na njegovo zahtevo omogočiti, da odjemalci plačujejo uporabo omrežja skupaj z računom za dobavljen zemeljski plin. V tem primeru dobavitelj prevzame tveganje neplačanih računov in mora koncesionarju plačati ceno za uporabo omrežja v 15 dneh po tem, ko mu koncesionar izda račun.
2.4. Vzdrževanje distribucijskega omrežja
25. člen
(tekoče in investicijsko vzdrževanje)
(1) Koncesionar je dolžan zagotoviti tekoče in investicijsko vzdrževanje distribucijskega omrežja, na katerem izvaja to javno službo tako, da je ves čas ohranjena njegova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
(2) Pri zagotavljanju vzdrževanja iz prejšnjega odstavka je dolžan skrbeti, da se pravočasno odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost posameznih delov distribucijskega omrežja, kar vključuje tudi obnove posameznih delov omrežja ali če je to potrebno, da se posamezni deli distribucijskega omrežja prilagodijo napredku tehnike, posodobijo oziroma se izvedejo druge njihove izboljšave.
(3) Vsa vzdrževalna dela na plinovodih sme opravljati le koncesionar ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima s koncesionarjem sklenjeno pogodbo o vzdrževanju.
(4) Koncesionar najpozneje do 15. novembra tekočega leta pripravi načrt vzdrževanja distribucijskega omrežja za prihodnje leto in ga predloži v preveritev in uskladitev občinski upravi. Načrt vzdrževanja mora vključevati obseg predvidenih vzdrževalnih del in njihovo predvideno vrednost. Najpozneje do 15. maja v tekočem letu pripravi koncesionar poročilo o uresničitvi načrta rednega vzdrževanja za preteklo leto. Uresničitev načrta vsako leto preveri občinska uprava.
(5) Če koncesionar bistveno krši obveznosti iz prejšnjih dveh odstavkov in obstaja neposredna nevarnost za zdravje ali življenje ljudi ali za nastanek okvar ali uničenje infrastrukture, namenjene za izvajanje te javne službe, lahko koncedent posamezna obsežnejša dela v zvezi z vzdrževanjem odda kot posebno javno naročilo.
26. člen
(služba stalne pripravljenosti)
(1) Koncesionar mora nemudoma in v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse netesnosti, poškodbe in okvare, do katerih pride na distribucijskem omrežju.
(2) V ta namen mora koncesionar organizirati stalno službo, ki mora razpolagati z ustreznim številom usposobljenih ljudi in opremo za takojšnje posege v zvezi z ugotavljanjem in odpravljanjem netesnosti, poškodb in okvar na distribucijskem omrežju in priključkih uporabnikov omrežja.
2.5. Razvoj distribucijskega omrežja
27. člen
(načrt razvoja distribucijskega omrežja)
(1) Koncesionar je dolžan vsakih pet let pripraviti za naslednjih deset let oziroma največ za čas trajanja koncesije načrt razvoja distribucijskega omrežja na koncesijskem območju, upoštevaje podatke o zasedenosti omrežja oziroma njihove analize, in ga uskladiti z lokalnim energetskim konceptom koncedenta.
(2) Razvoj distribucijskega omrežja obsega projektiranje in gradnjo novih delov distribucijskega omrežja ali povečanje kapacitete obstoječega omrežja. Pri razvoju omrežja mora koncesionar upoštevati načela kakovosti oskrbe, zanesljivosti oskrbe in ekonomičnosti izgradnje ter obratovanja.
(3) Načrt razvoja distribucijskega omrežja mora koncesionar takoj po sprejemu posredovati koncedentu. Če koncedent ugotovi, da je načrt razvoja distribucijskega omrežja v določenih delih neskladen z lokalnim energetskim konceptom, lahko zahteva, da ga koncesionar v teh delih spremeni.
(4) Izpolnjevanje zahtev iz tega člena je pogoj za upravičenost in določitev višine omrežnine.
28. člen
(izvedba načrta razvoja)
(1) Koncedent in koncesionar sta si dolžna prizadevati za vključitev načrta razvoja distribucijskega omrežja v prostorske akte, v nasprotnem primeru pa spremeniti načrt razvoja distribucijskega omrežja in zagotoviti usklajenost med prostorskimi akti ter tem načrtom.
(2) Koncesionar mora storiti vse, da izvede ukrepe, ki jih predvideva načrt razvoja distribucijskega omrežja.
2.6. Merjenje zemeljskega plina
29. člen
(zagotavljanje meritev)
(1) Koncesionar mora zagotoviti meritve prenesenega oziroma odvzetega zemeljskega plina vsakemu uporabniku distribucijskega omrežja in na ustrezen način odbirati ali zagotoviti odbiranje merilnih naprav. Koncesionar podrobneje določi način merjenja odčitavanja števcev v splošnih pogojih SODO tako, da zbrani podatki omogočajo obračun dobavljene količine zemeljskega plina in izračun cene za uporabo omrežja.
(2) Koncesionar mora zagotavljati brezhibno delovanje merilnih naprav uporabnika omrežja. Dolžan je preveriti ustreznost merilnih naprav pred njihovo uporabo in opravljati občasne tehnične kontrole teh naprav. O ugotovljenih nepravilnosti je dolžan v osmih dneh obvestiti uporabnika.
(3) Uporabnik omrežja mora koncesionarju omogočiti stalen dostop do merilnih naprav.
(4) Če uporabnik omrežja ugotovi, da merilna naprava ne deluje ali ne deluje pravilno, je dolžan o tem nemudoma obvestiti koncesionarja. Koncesionar mora nastaviti ali zamenjati merilne naprave najkasneje v sedmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
30. člen
(merilne naprave)
(1) Merilne naprave morajo ustrezati zakonskim predpisom in pogojem iz soglasja za priključitev.
(2) Merilne naprave koncesionar namesti vsakemu novemu uporabniku.
(3) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem merilnih naprav lahko izvaja samo koncesionar ali pooblaščeni izvajalec koncesionarja.
31. člen
(zagotavljanje merilnih podatkov)
(1) Koncesionar mora vsakemu dobavitelju zemeljskega plina poslati merilne podatke ali omogočiti dostop do njihove zbirke za uporabnike omrežja, katerih pooblastilo si je dobavitelj pridobil, in sicer podatke, ki jih potrebuje za:
- izdelavo ponudbe potencialnim odjemalcem;
- napoved diagrama odjema odjemalcev, ki jih oskrbuje;
- obračun dobavljenega zemeljskega plina;
- kontrolo bilančnega obračuna, ki ga izvaja organizator trga;
- kontrolo letnega poračuna odstopanj, ki ga izvaja organizator trga;
- storitev plačila za uporabo omrežja skupaj z računom za dobavljeno energijo.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti poslani ali dostopni v elektronski obliki, v enakem formatu in enakem roku za vse dobavitelje. Poslani ali dostopni podatki morajo obsegati podatke za obdobje najmanj zadnjih dvanajst mesecev.
(3) Zagotavljanje podatkov iz prvega odstavka tega člena se krije iz omrežnine in ga ni dovoljeno zaračunavati posebej.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko koncesionar zahteva stroškovno orientirano plačilo za zagotavljanje podatkov iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, če ima zaradi čezmernih zahtev dobaviteljev v zvezi s tem nesorazmerno visoke stroške.
2.7. Javna pooblastila koncesionarja
32. člen
(javna pooblastila za dejavnost sistemskega operaterja)
(1) Koncesionar ima za dejavnost sistemskega operaterja naslednja javna pooblastila:
- v skladu z drugim odstavkom 32. člena Energetskega zakona določi omrežnino;
- v skladu s četrtim odstavkom 40. člena Energetskega zakona izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina s soglasjem agencije;
- v skladu s prvim odstavkom 48. člena Energetskega zakona daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju;
- v skladu s prvim odstavkom 48. člena Energetskega zakona določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane posege v območje varovanih pasov, skladno s predpisi o graditvi objektov;
- v skladu s prvim odstavkom 48. člena Energetskega zakona daje soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje s katerim upravljajo;
- v skladu s četrtim odstavkom 70. člena Energetskega zakona izda splošne pogoje za dobavo in zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja s soglasjem koncedenta in agencije;
- v skladu z drugim odstavkom 71. člena Energetskega zakona odloča z odločbo v upravnem postopku na prvi stopnji o izdaji in zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.
(2) Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka ima koncesionar za dejavnost sistemskega operaterja tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma jih v času trajanja koncesije določi zakon. V primeru uveljavitve novih predpisov je koncesionar dolžan takoj začeti opravljati storitve oziroma javna pooblastila po novih predpisih.
2.8. Druge določbe o načinu izvajanja javne službe
33. člen
(kataster omrežja)
(1) Koncesionar je dolžan v skladu s predpisi voditi kataster distribucijskega omrežja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in trošilih. V katastru in zbirkah podatkov se zbirajo le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. Kataster mora koncesionar voditi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti koncedentu neomejen dostop do podatkov iz katastra distribucijskega omrežja. Način dostopa do katastra in vodenja katastra se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. Po prenehanju koncesijskega razmerja je koncesionar dolžan prenesti na koncedenta celotno zbirko podatkov iz katastra.
34. člen
(zagotavljanje informacij)
(1) Koncesionar mora zagotavljati sistemskim operaterjem drugih omrežij, s katerimi je povezano omrežje njegovega izvajanja javne službe, vse potrebne podatke, da je zagotovljeno varno in učinkovito obratovanje vseh omrežij in njihovo vzajemno delovanje.
(2) Sistemski operater mora zagotavljati organizatorju trga zemeljskega plina in sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zemeljskega plina vse podatke, ki jih le-ta potrebuje za delovanje trga zemeljskega plina ali za potrebe izvajanja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(3) Koncesionar mora na zahtevo tretjih oseb (na primer: izvajalcev drugih javnih služb, javnih podjetij, cestnih podjetij in drugih investitorjev), le-tem priskrbeti informacije o lokaciji glavnih in priključnih plinovodov in vseh ustreznih naprav, ki bi jim bile v pomoč pri izvajanju del brez ogrožanja varnosti distribucijskega omrežja.
(4) Koncesionar mora varovati kot zaupne ali poslovno občutljive podatke, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe, razen podatke, ki jih je v skladu z Energetskim zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi dolžan zagotavljati pristojnim državnim organom ali drugim udeležencem na trgu z zemeljskim plinom.
35. člen
(obveščanje uporabnikov)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja javne službe zagotoviti popolno, pregledno in ažurno obveščanje uporabnikov o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje dejavnost sistemskega operaterja in pravice ter dolžnosti uporabnikov.
(2) Koncesionar mora obveščati zlasti o:
- tarifi in ceniku storitev za uporabo omrežja;
- o splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja;
- o motnjah in okvarah v delovanju distribucijskega omrežja;
- o predvidenih prekinitvah distribucije zemeljskega plina.
(3) Če ni s tem odlokom ali drugimi prepisi drugače določeno, mora koncesionar obveščati uporabnike najmanj na sledeče načine:
- preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način mora obveščati odjemalce o nastanku kriznega stanja ali višje sile;
- s pisnim obvestilom mora obvestiti odjemalce o predvideni prekinitvi ali omejitvi distribucije, razen če gre za širši krog končnih odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo;
- preko portala, dosegljivega s svetovnega spleta, o vseh ostalih podatkih.
(4) Sistemski operater najmanj enkrat letno seznani končne odjemalce s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina za posamezno odjemno mesto. Obvestilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
- letno porabo zemeljskega plina,
- porabo zemeljskega plina po posameznem mesecu (določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).
(5) Obveščanje preko svetovnega spleta mora koncesionar zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali posredovanja osebnih podatkov.
36. člen
(pritožbe uporabnikov)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko odjemalci in drugi uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja distribucije zemeljskega plina. V ta namen mora koncesionar organizirati način sprejemanja pritožb in zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje.
(2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora koncesionar obveščati odjemalce in druge uporabnike na način, določen v tretji alinei tretjega odstavka 35. člena tega odloka.
(3) Koncesionar se mora na pritožbo odjemalca oziroma drugega uporabnika odzvati v osmih dneh po njenem prejemu, bodisi s tem, da mu pisno navede razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem, da odpravi zatrjevane pomanjkljivosti opravljene storitve oziroma navede rok in način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil. O prejetih pritožbah in odzivih nanje mora koncesionar poročati koncedentu na način in v rokih, določenih v 57. členu tega odloka, pri čemer mora v poročilu navesti podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo.
(4) Če odjemalec oziroma drug uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi v okviru javne službe, lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja, kolikor se koncesionar ni odzval v predpisanem roku, ali od prejema nezadovoljivega odgovora koncesionarja ali od ravnanja koncesionarja glede odprave pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, vloži na občinsko upravo zahtevo za naložitev ustreznega ravnanja. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma odškodninskih zahtevkov ali drugih zahtevkov za odločanje katerih je pristojna agencija.
(5) Občinska uprava po opravljenem upravnem postopku z odločbo naloži koncesionarju, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev v okviru javne službe dejavnost sistemskega operaterja ali mu naloži drugo ravnanje, s katerim naj koncesionar uskladi izvajanje teh storitev s tem odlokom in drugimi predpisi, če ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju javne službe ravnal v nasprotju s tem odlokom in drugimi predpisi.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
37. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti zahtevati:
- pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
- pravico do reguliranih in vnaprej objavljenih cen storitev in
- vpogled(e) v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
38. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
- upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
- redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
- prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
- obveščati sistemskega operaterja o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključku;
- zagotoviti, da so njegova napeljava in plinska trošila projektirana, izvedena in vzdrževana po veljavnih predpisih in standardih tako, da delujejo varno, ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi zemeljskega plina in da so v brezhibnem tehničnem stanju;
- dati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra - obveznih zbirk podatkov.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
1. Viri financiranja javne službe
39. člen
(viri financiranja)
(1) Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja, se financirajo iz naslednjih virov:
- omrežnine;
- prihodkov od priključitev;
- drugih prihodkov, ki skladno s predpisi in splošnimi akti agencije izvirajo iz opravljanja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati izključno za opravljanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja.
(3) Koncesionar si je ne glede na vire financiranja iz prvega odstavka tega člena dolžan po najboljših močeh in kot dober gospodar prizadevati za pridobivanje finančnih sredstev tudi iz drugih virov (na primer državni in evropski skladi), ki so namenjeni financiranju te javne službe.
40. člen
(omrežnina)
(1) Omrežnina je del cene za uporabo omrežja, ki jo koncesionarju plačujejo uporabniki in je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in pokrivanju stroškov sistemskih storitev.
(2) Omrežnino za uporabo distribucijskega omrežja določi koncesionar z aktom o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje. Koncesionar mora omrežnino določiti skladno z metodologijo, ki jo s splošnim aktom določi agencija s soglasjem Vlade Republike Slovenije.
(3) Koncesionar ne sme uporabljati drugačnih cen omrežnine, kot so določene z aktom o določitvi omrežnin iz prejšnjega odstavka in predhodno objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Koncesionar mora pred objavo akta o določitvi omrežnine oziroma njegovih sprememb in dopolnitev v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje agencije.
(5) Sistemski operater objavi akt o določitvi omrežnine in vsako spremembo tega akta tudi na svoji spletni strani.
2. Druga finančna vprašanja
41. člen
(bančna garancija)
(1) Koncesionar mora najkasneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj pet let, v višini 5% od ocenjene petletne vrednosti prihodkov iz naslova omrežnine. Garancijo mora koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati za najmanj pet let oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti v primeru, ko koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja.
42. člen
(zavarovanja)
(1) Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročili pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti).
(2) Koncesionar mora zavarovati objekte in naprave distribucijskega omrežja proti škodnimi riziki, določenimi s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar je dolžan z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo iz prejšnjih dveh odstavkov v višini zavarovalne vsote, določene s sklepom župana. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
V. PODELITEV KONCESIJE
43. člen
(postopek podelitve koncesije)
(1) Koncedent bo podelil koncesijo v postopku sklenitve koncesijskega javno-zasebnega partnerstva po določbah zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Koncedent vodi postopek podelitve koncesije in izda akt izbire koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri). Pred odločitvijo o izbiri se lahko izvede tudi pogajanje s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje.
(3) Vsak kandidat lahko predloži le eno vlogo. Vlogo za pridobitev koncesije lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij).
(4) Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se take vloge zavržejo. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.
44. člen
(pogoji za koncesionarja)
(1) Kandidat za koncesionarja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za dejavnosti, ki so predmet koncesije;
- da ima veljavno licenco za opravljanje dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
- da kandidat ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08);
- da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče ali da ni opustil poslovne dejavnosti;
- da nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež;
- da nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež;
- da je v zadnjih petih letih opravljal dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
- da mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov na njegovi strani;
- da ima na razpolago poslovi prostor na območju Občine Škofja Loka ali da bo pridobil tak prostor po sklenitvi koncesijske pogodbe, razen če na drug nesporen način dokaže, da lahko tudi sicer opravlja dejavnost.
(2) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka izpolnjevati osebe, ki bodo izvajale dejavnost sistemskega operaterja, pogoje iz tretje do osme alinee morajo izpolnjevati vsi člani konzorcija.
(3) Način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se določi v razpisni dokumentaciji. Razpisno dokumentacijo določi s sklepom župan.
(4) Kandidat mora vlogi za pridobitev koncesije predložiti izdelan program o izvajanju javne službe dejavnost sistemskega operaterja (organizacijo izvajanja glede kadrov in njihove strokovne usposobljenosti, tehnične opremljenosti, finančne in materialne sposobnosti ter načrtovanja razvoja).
45. člen
(skupna vloga več oseb)
Kadar predloži skupno vlogo več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
- člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;
- vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija;
- ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;
- medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
46. člen
(prevzem zaposlenih)
(1) Vsak kandidat se mora v vlogi za pridobitev koncesije zavezati, da bo v primeru sklenitve koncesijske pogodbe najkasneje do pričetka izvajanja koncesije zaposlil osebe, ki so bile v zadnjem letu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposlene s polnim delovnim časom pri dosedanjem koncesionarju in so delale poln delovni čas na izvajanju javne službe, če in kolikor te osebe želijo, da jih zaposli.
(2) Zaposlitev oseb iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu s pravili o spremembi delodajalca.
(3) Način prevzema delavcev iz prvega odstavka tega člena, trajanje zaposlitve in pogodbena kazen za kršitev te obveznosti se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
47. člen
(merila za izbiro)
(1) Merilo za izbiro koncesionarja so:
- višina kupnine za distribucijsko omrežje, ki vključuje tudi plačilo za ustanovitev služnostnih in drugih pravic na zemljiščih v lasti koncedenta, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo višjo kupnino;
- odstotek zmanjšanja reguliranega donosa na sredstva in dolžina obdobja, v katerem bo veljal tako znižan regulirani donos, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo višji odstotek in daljše obdobje znižanega reguliranega donosa na sredstva;
- višina koncesijske dajatve, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo višjo koncesijsko dajatev.
(2) Merila iz prejšnjega odstavka so razporejena po padajočem vplivu na izbiro.
(3) Način točkovanja meril in njihov vpliv na odločitev o izbiri se določi v razpisni dokumentaciji.
(4) Sestavni del razpisne dokumentacije je tudi seznam objektov in naprav distribucijskega omrežja, ki je predmet prodaje najugodnejšemu koncesionarju, ter seznam zemljišč s služnostno pravico v korist koncesionarja oziroma drugega stvarnega premoženja, ki ga koncesionar pridobi v odplačno uporabo s plačilom kupnine na javnem razpisu.
VI. KONCESIJSKO RAZMERJE
48. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene župan z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je določen v odločbi o izbiri ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent sklene z naslednjim na ocenjevalni lestvici, pri čemer mora ravnati po 60. členu ZJZP.
(3) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
49. člen
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, zlasti pa:
- medsebojne obveznosti v zvezi s prevzemom obstoječega omrežja, z vzdrževanjem ter gradnjo objektov in naprav koncesije;
- pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
- prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice;
- pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja;
- posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
(2) Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.
50. člen
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt pod pogoji iz 14. člena ZJZP, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.
51. člen
(objekti in naprave koncesije)
(1) Objekti in naprave koncesije so vsi objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijsko omrežje, in ki jih je koncesionar ob pridobitvi koncesije prevzel od koncedenta za plačilo kupnine ali jih je pridobil oziroma zgradil za izvajanje koncesije po sklenitvi koncesijskega razmerja, če je koncesionar za njihovo pridobitev ali zgraditev pridobil predhodno pisno soglasje koncedenta.
(2) Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi. Objektov in naprav koncesije, ki sestavljajo distribucijsko omrežje, koncesionar ne sme obremeniti s hipoteko.
(3) Objekti in naprave koncesije so v času trajanja koncesije lastnina koncesionarja, po prenehanju koncesije pa postanejo lastnina koncedenta skladno s 63. členom tega odloka.
(4) Na zemljiščih v lasti koncedenta, na katerih se nahajajo ali bodo predvideni objekti in naprave koncesije, bo koncedent pod pogoji iz 8. člena tega odloka zagotovil, da bo koncesionar pridobil stvarno služnost, stavbno pravico za objekte ali druge potrebne stvarne pravice na tuji stvari, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za izvajanje koncesije, in jih vpisal v zemljiško knjigo.
52. člen
(gradnje)
(1) Koncesionar mora v skladu z obveznostmi sistemskega operaterja glede vzdrževanja in zagotavljanja razvoja distribucijskega omrežja izvajati načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora koncesionar izvesti tudi načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije, če so gradnje predvidene v lokalnem energetskem konceptu ali razpisni dokumentaciji za podelitev koncesije in za katere je koncedent določil, da jih v svojem imenu in za svoj račun izvede koncesionar.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar graditi objekte in naprave koncesije v skladu s pogoji gradnje in časovno dinamiko, kot je to določeno v sprejetem lokalnem energetskem konceptu ali razpisno dokumentacijo.
(4) Koncesionar lahko za pridobivanje dovoljenj in soglasij pri gradnji uporabi le tiste projekte, ki jih predhodno odobri koncedent. Pri načrtovanju in izdelavi projektne dokumentacije mora koncesionar ravnati skladno z veljavnimi predpisi ob upoštevanju tehničnega razvoja, pri tem pa mora upoštevati vse tehnične, okoljevarstvene, prostorske, varnostne in druge vidike ter postopke.
(5) Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije.
(6) Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela opravljati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.
(7) Projekti za načrtovanje gradenj objektov in naprav koncesije, ki jih mora koncesionar zgraditi, in ki so do objave javnega razpisa za podelitev koncesije že izdelani, so sestavni del razpisne dokumentacije.
53. člen
(tveganja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po distribuciji zemeljskega plina in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(4) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerih koli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen ob prenehanju koncesije skladno s 63. členom tega odloka.
54. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
- prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
- je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 61. člena tega odloka.
(4) Če se prenaša koncesija, ki je sklenjena s člani konzorcija, na prevzemnika koncesije, je potrebno pred dovoljenjem koncedenta pridobiti soglasje vseh članov konzorcija. Prav tako je potrebno pridobiti soglasje vseh članov konzorcija, če se koncesija prenaša na enega izmed njih ali na več njih.
(5) Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.
55. člen
(podizvajalci)
(1) Če kandidat nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in storitve dejavnost sistemskega operaterja, ki jih bo izvajal.
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve sistemskega operaterja, mora izpolnjevati pogoje iz prve do šeste alinee prvega odstavka 44. člena tega odloka.
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncedentu koncesionar, kot da bi ga opravljal sam.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN POROČANJE KONCESIONARJA
56. člen
(nadzor)
(1) Zadeve inšpekcijskega nadzorstva po Energetskem zakonu opravlja energetski inšpektorat RS. Regulatorne, razvojne in strokovne naloge na področju izvajanja gospodarske javne službe opravlja Agencija RS za energijo, po postopkih in na način, kot ga določa Energetski zakon.
(2) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja občinska uprava.
(3) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
- nadzor stanja distribucijskega omrežja, njegovo vzdrževanje oziroma obnavljanje;
- nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe;
- nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, zakoni in drugimi predpisi.
(4) Koncesionar je dolžan občinski upravi omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam občinske uprave predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(5) Nadzor občinske uprave se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(6) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
(7) V skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi agencija in drugi pristojni državni organi.
57. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
- podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnost sistemskega operaterja;
- podatke o količinah distribuiranega zemeljskega plina;
- podatke o pritožbah uporabnikov;
- podatke o vlaganjih v vzdrževanje in razvoj omrežja;
- podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na omrežnino.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati občinski upravi tudi v elektronski obliki. Obliko in formati pošiljanja podatkov določi občinska uprava.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Koncesionar mora spremljati in arhivirati vse dokumente v zvezi z obratovanjem plinovodnega omrežja in jih na zahtevo koncedenta predložiti v pogled in kopiranje. Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJE
58. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
- zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
- zaradi prenehanja koncesionarja;
- z odvzemom koncesije;
- z odkupom koncesije.
59. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
60. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 54. člena tega odloka.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na objektih in napravah koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z 81. členom ZJZP.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko ostali člani konzorcija nemoteno naprej izvajajo koncesijo.
61. člen
(odvzem koncesije)
(1) Občinska uprava z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
- izgubi licenco za opravljanje dejavnost sistemskega operaterja;
- ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
- po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato nastanejo motnje pri izvajanju storitev;
- pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
- v primeru prostih kapacitet distribucijskega omrežja neupravičeno odklanja priključitev ali dostop zainteresiranim uporabnikom;
- krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
- ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih občinska uprava izdaja v okviru nadzora nad koncesijo;
- ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Občinska uprava pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.
62. člen
(odkup koncesije)
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo dejavnost sistemskega operaterja možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ob prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev.
(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določijo v koncesijski pogodbi.
63. člen
(posledice prenehanja koncesije)
(1) Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najpozneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse objekte in naprave koncesije, ki sestavljajo distribucijsko omrežje. Način izročitve objektov in naprav koncesije se uredi v koncesijski pogodbi.
(2) Če se v času izvajanja koncesijske pogodbe potrebna investicijska vlaganja v vzdrževanje ali razvoj distribucijskega omrežja, ki jih je predhodno odobril koncedent, koncesionarju še ne povrnejo v celoti, mu koncedent po prenehanju koncesijske pogodbe povrne še neamortizirano vrednost, kot je izkazana v poslovnih knjigah koncesionarja.
(3) Če se podeli nova koncesija, se višina plačila iz prejšnjega odstavka določi kot del koncesijske dajatve, ki jo mora novi koncesionar plačati ob podpisu nove koncesijske pogodbe poleg plačila redne koncesijske dajatve. Če je za novega koncesionarja izbrana oseba, ki je bila koncesionar v predhodnem obdobju, je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj iz prejšnjega koncesijskega obdobja.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
(obvezen prehod na uporabo zemeljskega plina)
Odjemalci iz tretjega odstavka 16. člena tega odloka so dolžni začeti uporabljati zemeljski plin v roku treh let od uveljavitve tega odloka.
65. člen
(obstoječi izvajalec javne službe)
Do sklenitve koncesijske pogodbe z izbranim koncesionarjem na podlagi določb tega odloka opravlja dejavnost sistemskega operaterja na območju Občine Škofja Loka družba Loška komunala, d.d. Škofja Loka.
66. člen
(razveljavitev)
(1) Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja in o podelitvi koncesije lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 99/07 in 13/09).
(2) Odlok iz prejšnjega odstavka se uporablja do sklenitve koncesijske pogodbe s koncesionarjem, ki bo po tem odloku izbran na podlagi javnega razpisa.
67. člen
(objava in uveljavitev)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 354-35/2009
Škofja Loka, dne 4. aprila 2010
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti