Uradni list

Številka 30
Uradni list RS, št. 30/2010 z dne 13. 4. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 30/2010 z dne 13. 4. 2010

Kazalo

1388. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje doma za starejše občane in oskrbovana varovana stanovanja, stran 4052.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 – UPB-1) je Občinski svet Občine Zreče na seji dne 31. 3. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje doma za starejše občane in oskrbovana varovana stanovanja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje doma za starejše občane in oskrbovana varovana stanovanja (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal projektivni biro LAMAL d.o.o. pod številko projekta 367-09.
2. člen
Tekstualni del
Uvod, splošni podatki
1. Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
2. Opis načrtovane prostorske ureditve
3. Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
4. Umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
6. Rešitve in ukrepi varstva okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
9. Velikost dopustnih odstopanj od oblikovalskih in tehničnih rešitev
10. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
Grafični del
2.      Območje podrobnega načrta z obstoječim  M 1:1000
        parcelnim stanjem
3.      Geodetski načrt stanja na lokaciji      M 1:500
4.      Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi  M 1:500
        območji
5.1     Zazidalna situacija                     M 1:500
5.2     Ureditvena situacija                    M 1:500
6.      Prikaz ureditve glede poteka omrežji in M 1:500
        priključevanja na javno infrastrukturo
        ter grajeno javno dobro
7.      Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo   M 1:500.
        ter varstvo pred naravnimi in drugimi
        nesrečami, vključno z varstvom pred
        požarom
II. OBMOČJE OPPN
3. člen
Ureditveno območje se nahaja v naselju Zreče in zajema zemljišča s parc. št. 925/1, 925/8, 925/10 in 925/11, vse k.o. Zreče. Površina ureditvenega območja je 5.283 m².
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
4. člen
Lega objektov
Kompleks objektov bo umeščen na sredino območja obdelave.
Objekte je možno zgraditi zgolj v okviru maksimalne gradbene linije določene v grafičnih prilogah.
5. člen
Pogoji oblikovanja objekta
– Namembnost: dom starejših občanov (primarni objekt) in oskrbovana varovana stanovanja
– Število objektov: členjen objekt (objekti A, B, C, D, E in F)
– Tlorisne dimenzije objekta:
– Dom starejših občanov: (objekt A, B, C, D) Zazidana površina (pritličje) znaša cca 1500 m2
– Varovana stanovanja: (objekt E) Zazidana površina (pritličje) znaša cca 288 m2
– Povezovalni del (objekt F)
– Višine:
                                         relativna višina v m
--------------------------------------------------------------
klet                                                    –3,25
teren                                                  ± 0,00
1. sleme (objekt F)                                    +17,47
2. sleme (objekt B,C,D)                                +19,96
3. sleme (objekt A)                                    +23,96
– Etažnost:
– Dom starejših občanov: klet, pritličje, 3 nadstropja in mansarda; (K + P + 3 + M)
– Oskrbovana stanovanja: klet, pritličje, 2 nadstropji in mansardo; (K + P + 2 + M)
– Povezovalni del: klet in pritličje; (K + P)
– Vhodi: glavni vhod v kompleks in dovoz je z vzhodne strani
– Način gradnje: predvidoma klasična gradnja ali montažna iz prefabriciranih elementov; priporočljiva je energetsko varčna ali pa pasivna gradnja oziroma gradnja, ki bo skladna z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08, 47/09)
– Fasade: oblikovane sodobno vendar v skladu z okolno pozidavo; barve fasad se morajo v barvi in teksturi skladati z okolno pozidavo (žive, močne barve, ki niso avtohtone obravnavanemu območju so prepovedane)
– Strehe: dvokapnice z naklonom 45° – s frčadami, nad razširjenim delom pritličja deloma ravne ali pa z minimalnimi nakloni.
6. člen
Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja
Okolica bo ozelenjena in primerno zasajena z avtohtonimi grmovnicami in izbranimi drevesnimi vrstami, predvsem listavci.
Manipulativne površine bodo deloma asfaltirane in deloma tlakovane, zaradi predvidenega ponikovanja meteornih vod.
Po obodu, okrog objekta je speljana interventna pot. Pot ima požarni vhod, ki je lociran na južnem vogalu kompleksa in se na severnem delu priključi napajalnemu dovozu. Do stičišča z napajalnim dovozom je interventna pot utrjena in finalno obdelana z ozelenjenimi travnimi ploščami z ustrezno nosilnostjo.
Spodnji ustroj pot s travnimi ploščami nudi zadostno nosilnost tudi težkim interventnim vozilom.
Kompleks naj se ogradi z zeleno ograjo ki po višini ne bo presegala 1,8 m, kakor predpisuje 6. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). Obvezna je ozelenitev ograje po celotni višini med zunanjimi parkirišči in cesto (Ogljarska ulica), ter v dolžini 15 m nasproti stanovanjske hiše na severovzhodni strani obravnavanega objekta.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
7. člen
Dovozna cesta in parkirne površine
Dovoz do kompleksa objektov bo na vzhodni strani kompleksa.
Manipulativne površine namenjene parkiranju so razporejene okrog kompleksa. Parkirišča za obiskovalce so na jugovzhodnem delu območja obravnave.
Parkirišča so predvidena v kleti objekta (predvidoma 50 PM) in zunaj objekta, za obiskovalce, kjer jih bo predvidoma 17 PM.
8. člen
Ceste:
Priključek na javno cesto na zemljišču s parc. št 925/1 in priključek na javno cesto pri požarnih vratih je potrebno zasnovati v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06, 42/09), Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08), Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08) in Odlokom o občinskih cestah v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 54/99).
9. člen
Vodovod:
Priključitev na javno vodovodno omrežje je možna pod pogoji soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje, ki jih bo na zahtevo investitorja izdal upravljavec javnega vodovoda Zreče – Režijski obrat Občine Zreče.
Zasnovo vodovodnega in hidrantnega omrežja je potrebno v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja projektno obdelati ob upoštevanju Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 71/98, 93/07) in Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 104/01).
10. člen
Kanalizacija:
Odpadne vode je možno priključiti na kanalizacijski sistem pod pogoji soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje, ki ga je izdal Režijski obrat Občine Zreče.
Priključevanje kompleksa objektov na ločeni sistem kanalizacije je potrebno projektno obdelati v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ob upoštevanju določil Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 85/99).
Do pričetka delovanja centralne čistilne naprave (predvidoma leta 2013) je potrebno odpadne vode čistiti na individualni mali čistilni napravi zadostne zmogljivosti.
11. člen
Elektro omrežje:
Elektro Maribor, d.d. ocenjuje, da bo skupna priključna moč kompleksa objekta doma starejših občanov in oskrbovanih varovanih stanovanj cca 350 kW (ocena na podlagi ref. št. 39.01. CIGRE, Bled, maj 1989).
Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini je zgrajeno 0,4 kV nizkonapetostno omrežje transformatorske postaje Zreče 2 (podzemno).
Podane smernice so kot sledi:
– Pri projektiranju predvidenega objekta se mora investitor oziroma izdelovalec projektne dokumentacije (PGD) seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov – potrebno si je pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje, katerega priloga bo grafika s situacijo elektroenergetskih vodov, ki morajo biti vrisani v zbirno situacijo komunalnih vodov (vodilna mapa PGD projekta). Podatke si pridobi na OE Elektro Slovenska Bistrica.
– Za potrebe napajanja predvidenega objekta je potrebno:
– Ustrezno zamenjati transformator v 20/0,4 kV v transformatorski postaji Zreče 2 (t-093), ter ustrezno urediti zaščito, hladilne odprtine in oljno korito v transformatorski postaji
– Ustrezno zamenjati zbiralke na NN strani
– Ustrezno urediti NN ploščo
– Zgraditi nov NN priključek od TP Zreče 2 do predvidenega objekta
– Pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni kabelski priključek
– Pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča preko katerih bo potekala trasa novega elektroenergetskega voda.
– Nova transformatorska postaja se bo napajala iz RTP 110/20 kV Slovenske Konjice, SN izvod KBV Zreče 3. Kratkostična moč na 20 kV zbiralkah v RTP 110/20 kV Slovenske Konjice znaša 241,5 MVA, velikost toka enopolnega zemeljskega kratkega stika pa znaša 170 A.
– Vsa elektroenergetska infrastruktura (NN – priključek) mora biti projektno obdelana v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi; pridobljena bo ustrezna upravna in projektna dokumentacija. Elektroenergetska infrastruktura bo v fazi priprave PGD projektno obdelana v posebni mapi.
– V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, ki bodo po izgradnji prešli v upravljanje družbe Elektro Maribor d.d., morajo biti pridobljene overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
– V zbirno mapo komunalnih vodov morajo biti vrisane trase obstoječih in predvidenih elektroenergetskih vodov in naprav.
– V fazi priprave PGD si mora investitor od Elektro Maribor d.d. pridobiti soglasja k projektnim rešitvam.
– V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07) si mora investitor pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam in izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje za predvideni objekt; v tem dokumentu bodo natančno določeni pogoji za priključitev predvidenega objekta na elektroenergetsko distribucijsko omrežje.
– Vsi stroški priprave upravne in tehnične ter ostale projektne dokumentacije bremenijo investitorja; investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh del. Izvedbo del na elektroenergetskih vodih, ki so v upravljanju Elektro Maribor d.d., mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d.
12. člen
Telefonsko omrežje:
Na obravnavanem območju ni TK omrežja. V primeru, da bo potreba s stacionarnim telefonskim priključkom, bo predvidena TK kabelska kanalizacija s PVC cevmi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Priključek bo podrobneje obdelan v PGD dokumentaciji.
13. člen
Plinovodno omrežje:
Načrtovana gradnja se nahaja v varovalnem pasu distribucijskega plinovodnega omrežja.
Na območju obdelave poteka nizkotlačno (20mBar) plinovodno omrežje v upravljanju Mestnih plinovodov, distribucija plina d.o.o.
Objekt se bo na obstoječe plinovodno omrežje priklopil na Pohorski cesti ali pa v Ogljarski ulici; (v obeh primerih poteka vod plinovoda v cestnem telesu).
Odjemno mesto se izdela cca 1,00 m globoko na parcelo naročnika, gledano od osi obstoječega plinovoda in obvezno izven eventualne ograje. Odjemno mesto izdela distributer plina in mora le temu biti vedno dostopno.
Izdelavo priključka na plinovod, v skladu s koncesijsko pogodbo o plinifikaciji Občine Zreče, plača investitor.
Za izdelavo priključka na nizkotlačno plinsko omrežje je potrebno, v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti soglasje upravljavca le tega, kakor tudi soglasje lastnika cestišča v katerem je položen primarni plinovod oziroma je potrebno urediti služnosti kakor predpisuje Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07).
14. člen
Ravnanje z odpadki
Ob načrtovanem kompleksu mora biti ustrezno dimenzioniran in urejen ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora biti v skladu z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 52/97); omogočeno bo ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otok naj bo projektiran tako, da bo zadoščeno vsem tehničnim predpisom, vključno z vizualno in mehansko zaščito proti vetru.
Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.
V neposredni bližini prometnice je zagotovljen prostor za ekološki otok, minimalne površine 2,00 x 1,00 m, skladno z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 52/97).
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– Funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem
– Ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah
– Vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko maks. 15% v strmini, oziroma maks. 4% v klančini
– Med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov; ti morajo biti poglobljeni
– Širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika
– Kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,30 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljeni robnik
– Tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo
– Zbirno mesto je potrebno urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika
– Če je zbirno mesto v objektu mora imeti ta prostor električno razsvetljavo, prostor mora biti ustrezno prezračevan, tla v prostoru morajo biti ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
– Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo, ki odvaža odpadke. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.
V. GOSPODARJENJE Z VODAMI
15. člen
Pri pripravi OPPN so upoštevane naslednje smernice:
– Vse odpadne vode bodo obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem oziroma na individualno čistilno napravo zadostne zmogljivosti. V skrajnem primeru, da javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi še ni zgrajen, se mora v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka oziroma individualna čistilna naprava zadostne zmogljivosti, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.
– Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je usklajeno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
– Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno); omenjene padavinske vode je treba prioritetno ponikat, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
– Odvajanje padavinskih odpadnih voda s parkirnih in povoznih površin bodo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in v projektu za izvedbo načrtovani ustrezno dimenzionirani lovilci olj in usedalniki. Predvidena je vgradnja standardiziranih lovilcev olj SISZ EN 858-2.
– V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 92/05, 111/05, 93/05, 126/07) si mora investitor pri ARSO, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
VI. VARSTVO OKOLJA
16. člen
Zelene površine:
Zavod RS za varstvo narave ugotavlja, da na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, naravovarstvene smernice, menja, naravovarstveni pogoji in soglasje niso potrebni.
Glede posegov v gozd in gozdni prostor, Zavod za gozdove Slovenije ugotavlja, da je k dovoljenju za poseg v prostor potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove (21. člen Zakona o gozdovih; Uradni list RS, št. 30/99, 13/98 (odl. US), 56/99 (ZON), 67/02 (ZG-A), 115/06 in 110/07 (ZG-B)). Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Slovenske Konjice, bo na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja izvedla evidentiranje količine posekane lesne mase ali posega v prostor (46. člen Pravilnika o gozdno gospodarskih in gozdno gojitvenih načrtih, Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08).
Pri pripravi projekta za izvedbo zunanje ureditve (PZI) bodo upoštevana priporočila, da se vzpostavi površina z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami – priporočljiva je zasaditev z listavci.
17. člen
Hrup:
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi obravnavano območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
Ni pričakovati, da bi predvideni poseg v prostor obremenjeval okolje s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni.
18. člen
Zrak:
Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka je kot energetski vir predviden plin. Energetsko napajanje objektov pa je možno oziroma priporočljivo tudi z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, v skladu z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08, 47/09).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
Usmeritve za celostno ohranjanje:
Celostno ohranjanje kulturne dediščine je sklop ukrepov s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. Ti ukrepi se uresničujejo v razvojnem načrtovanju in ukrepih na državni ravni, na ravni pokrajin in lokalnih skupnosti na način, da se dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključi v trajnostni razvoj.
Načelo trajnostnega razvoja je osnovno izhodišče in vodilo za usmerjanje prostorskega razvoja, pomeni pa rabo prostora in prostorskih ureditev na način, da ob ohranjanju kulturne dediščine in varovanju drugih prvin okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ne smejo biti vzrok za uničenje dediščine, ki je edinstveno, nenadomestljivo in neobnovljivo bogastvo. Prostorski razvoj je potrebno usmerjati tako, da so planske usmeritve celovite in strokovno utemeljene ter usklajene z družbenim pomenom kulturne dediščine. Družbeni pomen je vrednost, ki jo ima dediščina za skupnost in posameznike zaradi svojega kulturnega, vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega potenciala ali za preučevanje strok. Na podlagi družbenega pomena dediščine se določa javna korist varstva dediščine za državo, pokrajine in lokalne skupnosti, ki obsega:
– Identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje
– Ohranitev dediščine in preprečevanje vplivov nanjo
– Omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur
– Predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah
– Vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje
– Celostno ohranjanje dediščine
– Spodbujanje kulturne raznolikosti
– Sodelovanje javnosti v zadevah varstva.
Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in se v njej presojajo vplivi na dediščino.
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi; vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
20. člen
Predlogi rešitev in ukrepov varstva:
Pri pripravi prostorskega akta je skladno s 74. členom ZVKD-1 upoštevano varstvo kulturne dediščine. V akt so vključeni ukrepi varstva; upoštevanje varstva je zagotovljeno v vseh fazah priprave prostorskega akta, še posebej tistih njegovih delov, ki so neposredna podlaga za izdajo soglasij za posege v dediščino.
21. člen
Podatki o kulturni dediščini:
Ministrstvo za kulturo RS ugotavlja, da obravnavano območje leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Glede na to, da obravnavano območje OPPN leži izven evidentiranih in zavarovanih območji nepremične kulturne dediščine, posebnih usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve ni.
22. člen
Usmeritve za presojo vplivov izvedbe plana na kulturno dediščino in arheološke ostaline v okviru celovite presoje okvirov na okolje:
Predlagana ureditev predstavlja velik poseg v prostor, v območje ne urbaniziranih površin, veliko 5.283 m², zato je smiselno s predhodnimi arheološkimi raziskavami oceniti arheološki potencial obravnavanega območja. Ker obstoječi podatki o prisotnosti arheoloških ostalin niso celoviti in ne omogočajo priprave okoljskega poročila, je potrebno v okviru celovite presoje vplivov na okolje, če se bo ta pripravljala na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, za območje predvidenih ureditev izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine in natančno določijo ukrepi varstva.
Ministrstvo za okolje in prostor je 31. 8. 2009 izdalo odločbo št. 35409-264/2009 po kateri ni obveze izdelave celovite presoje vplivov na okolje.
Pri izvedbi prostorskega načrta mora biti upoštevano:
– Druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena
– Ostalo naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo
– Pospeševanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevanje ali preprečevanje tistih, ki jih načenjajo
– Usmerjanje dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
Glede na to, da obravnavano območje leži zunaj evidentiranih in zavarovanih območji nepremične kulturne dediščine se arheološke raziskave ne bodo izvedle. Treba je upoštevati 55. člen ZVKD-1 – Zavodu za varstvo kulturne dediščine – omogočen bo dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del bo o dinamiki gradbenih del pisno obveščal ZVKD OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Upoštevati je potrebno tudi določila 26. člena ZVKD-1 – ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKD, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POŽARNA VARNOST
23. člen
Pri projektiranju predvidenih objektov je obvezno potrebno upoštevati:
– opredeliti in upoštevati je potrebno vse naravne omejitve: poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, ter temu primerno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti tehnične rešitve gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe;
– da se obravnavano ureditveno območje nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ter pri izbiri načina gradnje;
– požarno ogroženost naravnega okolja, ki na obravnavanem območju redko kdaj presega srednjo, 3. stopnjo;
– upoštevati je potrebno nevarnost in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje;
– ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo). Zagotoviti je potrebno pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotoviti potrebne odmike med objekti ali pa potrebno protipožarno ločitev, zagotoviti je potrebno dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila kakor tudi vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
– da so zagotovljeni viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. in 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07); v vodovodnem omrežju je potrebno zagotoviti pretok najmanj 10 litrov vode v sekundi (dobra projektantska praksa priporoča za notranje hidrante pretok 2,5 litra na sekundo pri minimalno 2,5 barov pritiska in 5,00 litra na sekundo pri minimalnem tlaku 2,5 barov za zunanje hidrante);
– zadostne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Smeri evakuacijskih poti določi projektant. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
Upoštevati je potrebno Pravilnik o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je za objekte, ki po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) spadajo med objekte za katere je to potrebno, izdelati študijo požarne varnosti in si pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
IX. FAZNOST GRADNJE IN TOLERANCE
24. člen
Prostorsko ureditveni pogoji omogočajo etapno izvajanje gradnje. Faze se lahko v okvirih maksimalne gradbene linije, izvajajo v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Za potrebe gradnje je obvezno izdelati projekte za izvedbo (PZI).
25. člen
Tolerance:
Dopustna odstopanja od oblikovnih rešitev v vertikalnih gabaritih so ±5% in v horizontalnih gabaritih ±20%, vendar znotraj maksimalne gradbene linije.
X. KONČNE DOLOČBE
26. člen
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Občinski upravi Občine Zreče,
– Upravni enoti Slovenske Konjice.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Zreče.
27. člen
Nadzor za izvajanje tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-0009/2008-26
Zreče, dne 31. marca 2010
Župan
Občine Zreče
mag. Boris Podvršnik l.r.