Uradni list

Številka 30
Uradni list RS, št. 30/2010 z dne 13. 4. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 30/2010 z dne 13. 4. 2010

Kazalo

1382. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mestno središče v Šempetru, stran 4036.

Na podlagi 61. člena in v povezavi s 7. točko 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05, 132/06 in 94/09) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 32. redni seji dne 18. 2. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mestno središče v Šempetru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mestno središče v Šempetru, ki ga je pod št. 10/07 izdelala družba Stolp d.o.o. Nova Gorica (v nadaljevanju OPPN).
Odlok povzema vsebine izvornega načrta (Ureditveni načrt Mestno središče v Šempetru – Uradni list RS, št. 52/05), ki jih mestoma dopolnjuje in spreminja.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje:
1. TEKSTUALNI DEL
– odlok o OPPN
– obrazložitev OPPN
2. GRAFIČNI DEL
NAČRTI NAMENSKE RABE PROSTORA
1.1 Prostorski plan občine – izsek iz kartografske dokumentacije k planu, M 1:5000
1.2 Namenska raba prostora – izsek iz kartografskega dela prostorskih ureditvenih pogojev občine, M 1: 5000
NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE IN S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
2.1 Pregledna situacija s prikazom vplivov na sosednja območja, M 1:2000
2.2 Prikaz območja s predvidenimi rušitvami, M 1:1000
2.3 Načrt parcelacije s podatki za zakoličbo, M 1:1000
NAČRTI UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3.1 Ureditvena situacija s prikazom prometne ureditve, M 1:1000
3.2 Situacija komunalnih naprav – vodovod in kanalizacija, M 1:1000
3.3 Situacija komunalnih naprav – elektrika, JR, TK, plin, M 1:1000
3.4 Ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, M 1:1000
3. PRILOGE
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta občine
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Navedba strokovnih podlag
– Smernice in mnenja
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta
– Spis postopka priprave in sprejemanja prostorskega načrta (na sedežu občine).
II. OBSEG IN OPREDELITEV OBMOČJA
3. člen
(območje)
Območje OPPN tvorijo zemljišča parcel 2741, 2742, 2743, 2744/1, 2744/2, 2744/3, 2745/1, 2745/2, 2745/3, 2745/4, 2745/5, 2745/6, 2745/7, 2745/8, 2745/9, 2745/10, 2745/11, 2746/1, 2746/2, 2747/1, 2747/2, 2747/3, 2747/4, 2748, 2749, 2750, 2751, 2752, 2753, 2754, 2755/1, 2755/2, 2761, 2767, 2768, 2769, 2770/1, 2772/8, 2772/10, 2772/11, 2780/2, 2785, 2797, 2799, 2800/1, 2800/2, 2801/2, 2801/4, 2802, 2803, 2804, 2882, 2883/1, 2884, 2885, 2886, 2887/1, 2887/2, 2887/3, 2888/1, 2888/3, 2889, 2890/1, 2890/2, 2890/3, 2891, 2892, 2893, 2894, 2895, 2896, 2897, 2898, 2899, 2900, 2901, 2902, 2903, 2904/1, 2904/2, 2904/3, 2905, 2906, 2907, 2908, 2909, 2910, 2911, 2912, 2913, 2914/1, 2914/2, 2914/3, 2915/1, 2915/2, 2915/3, 2915/4, 2915/5, 2915/6, 2915/7, 2916, 2917/1, 2917/2, 2918/1, 2918/2, 2919/1, 2919/2, 2919/3, 2919/4, 2919/5, 2919/6, 2919/7, 2919/8, 2920/1, 2920/2, 2920/3, 2920/4, 2921/1, 2921/2, 2921/4, 2921/5, 2921/6, 2918/2, 2922, 2923, 2924/1, 2924/2, 2925, 2926, 2927, 2928, 2929, 2930, 2931, 2932, 2933, 2934, 2935, 2936/1, 2936/2, 2937, 2938, 2939, 2940, 2941, 2942, 2943, 2944, 2945, 2946, 2947, 2948/1, 2948/2, 2948/3, 2949, 2950/1, 2950/2, 2951/1, 2951/2, 2951/3, 2951/4, 2956/1, 2956/2, 3051/1, 3051/2, 3051/3, 3051/4, 3051/5, 3051/6, 3051/7, 3051/8, 3051/9, 3051/10, 3051/11, 3051/12, 3051/13, 3051/14, 3051/15, 3052/1, 3052/2, 3052/3, 3052/4, 3052/5, 3052/7, 3053, 3054, 3055, 3056, 3059, 3072/1, 3072/2, 3072/3, 3073/1, 3073/2, 3073/3, 3073/4, 3073/5, 3074/1, 3074/2, 3074/3, 3074/4, 3075, 3076, 3077, 3079/1, 3079/2, 3080/1, 3080/2, 3081, 3082, 3083, 3084, 3085, 3086, 3087, 3088, 3089, 3090/1, 3090/2, 3090/6, 3090/8, 3090/9, 3090/10, 3090/11, 3093/1, 3093/2, 3093/3, 3093/4, 3093/5, 3095, 3096, 3097, 3098, 3099/1, 3099/2, 3099/3, 3099/4, 3099/5, 3099/6, 3099/7, 3099/8, 3099/9, 3099/10, 3099/11, 3099/13, 3099/14, 3099/15, 3099/16, 3099/17, 3100, 3101, 3102, 3103, 3389/1, 3422/1, 3422/2, 3427/1, 3429, in 3474 ter delov parcel 2760/4, 2760/5, 2772/3, 2772/4, 2780/1, 3047, 3071, 3090/3, 3090/4, 3090/7, 3094/2, 3094/4, 3421/2, 3423/3, 3426/1, 3428/1, 3432/1, 3434, vse v k.o. Šempeter.
Na območju ni predvidenih nujnih posegov izven meje OPPN, ki bi bili potrebni za izvajanje in delovanje ureditvenega načrta.
III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
4. člen
(cone urejanja)
Območje je razdeljeno na 3 cone urejanja, 2 coni dodatno na 2 podconi:
– kare 1: osrednje mestno območje – plac
– kare 2: južno mestno območje
2a: kare nasproti pošte – zahodni del cona med Vrtojbensko cesto, Cesto Goriške fronte in peš ulico – podaljškom Bratuževe
2b: kare občina – vzhodni del – območje med ulico C. Goriške fronte, Ulico padlih borcev in Vrtojbico
– kare 3: severno mestno območje
3a: kare južno – od notranje stanovanjske ceste, med Cesto Prekomorskih brigad in parkiriščem bolnice
3b: kare severno – obcestni pas med semaforskim križiščem in odcepom za dovoz k splošni bolnici.
5. člen
(vrste gradenj, objektov in površin)
(1) Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka obsegajo odstranitev objektov ali dela objektov, vzdrževanje in rekonstrukcijo objektov, gradnjo novih objektov, spremembo namembnosti objektov ter gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževalna dela na prometnih in zunanjih površinah in na komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektih in napravah.
(2) Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka:
Zahtevni in manj zahtevni objekti:
Stavbe:
– stanovanjske stavbe – enostanovanjske in večstanovanjske stavbe
– nestanovanjske stavbe: hotelske in gostinske stavbe, poslovne stavbe, stavbe za trgovino ter za osebne storitve, garažne stavbe, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeji in knjižnice, šolske stavbe, stavbe za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, stavbe za verske dejavnosti in druge stavbe.
Gradbeni inženirski objekti:
– ceste in ulice,
– lokalni cevovodi in kabli,
– objekti za šport in rekreacijo.
Nezahtevni in enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe, razen greznic in čistilnih naprav,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti, razen silosov, in zabojnikov za skladiščenje jeklenk UNP,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,
– vadbeni objekti,
– urbana oprema.
(3) Vrste dopustnih dejavnosti:
Dopustne so stanovanjske, poslovno dejavnosti, osebne storitvene dejavnosti, gostinske dejavnosti s turističnim programom ter ostale centralne dejavnosti. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za okolje mestnega značaja z vidika obremenjevanja okolja s hrupom, nevarnimi odpadki in ki ne motijo urbanističnega in arhitekturnega vzorca ambienta starega mestnega jedra. Dodatne omejitve dopustnih dejavnosti za posamezne lokacije so določene v 7. členu.
6. člen
(splošne omejitve)
(1) Za celotno območje OPPN velja, da je faktor FSI omejen na 1. Izjemoma je ob dodatnih utemeljitvah dovoljen FSI 1,1. Faktor izrabe zemljiške parcele (FSI) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino vseh nadzemnih etaž objekta in površino zemljiške parcele, ki pripada objektu. V vsoto bruto etažnih površin se upoštevajo tudi površine nezahtevnih, enostavnih in servisnih objektov k osnovnemu objektu.
(2) Regulacijska linija (RL) je meja, ki ločuje javne površine od površin v pol javni oziroma privatni lasti – opredelitev je določena na območju lokalov, ki lahko izven lokala ob cestnem prostoru urejajo gostinske terase/tržnico. Ostale regulacijske črte, kot so določene v grafičnem delu, imajo enak pomen kot je opredeljeno v Uredbi o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 112/04).
(3) Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo ali se porušijo in gradijo na novo (nadomestna gradnja), prav tako so na parcelah obstoječih objektov dopustne novogradnje (prizidave, nadzidave, samostojni objekti), vse v okviru upoštevanja splošnih omejitev, odmikov od sosednjih parcel, omejitev, vezanih na potek infrastrukture, in dopustnih odstopanj, določenih s tem odlokom.
(4) Za posamezne lokacije, kjer se načrtuje gradnja novih objektov, so lokacijski pogoji za gradnjo podrobno obravnavani (lokacije 1–13).
(5) Vsi novozgrajeni oziroma načrtovani objekti so lahko podkleteni, število kletnih etaž ni omejeno. Na lokacijah, kjer to na grafičnih listih načrta ni posebej določeno, naj bo odmik kletnih etaž od parcelnih meja enak globini izkopa za temelje. V kolikor je v projektni dokumentaciji to posebej utemeljeno (geotehnično poročilo o stanju terena in tehnično poročilo o podpiranju gradbene jame ter utemeljitev vplivov na stabilnostno stanje terena) so možni tudi manjši odmiki, vendar mora biti za izgradnjo kletnih etaž uporabljena takšna gradbena tehnika podpiranja okoliškega terena, da na sosednjih parcelah pri gradnji in po njej niso povzročeni negativni vplivi. Pri načrtovanju teh objektov je potrebno posvetiti posebno pozornost evidentiranju obstoječih komunalnih vodov in predvideti ustrezne rešitve.
7. člen
(podrobni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Na celem območju OPPN
(1) Podrobni pogoji za maksimalne gabarite in umestitev objektov novogradenj na lokacijah 1–13 so prikazani v grafičnem delu načrta in so opisani v tekstualnem delu načrta.
(2) Oblikovanje objektov razen na lokacijah 1–12 naj se prilagaja oblikovani stavbni dediščini neposredne okolice: strehe objektov naj imajo naklon v skladu z lokalno tipiko s slemenom po vzdolžni osi, kritina naj bodo korci ali druga opečna kritina podobne izvedbe. Okna naj imajo praviloma obliko pokončnega pravokotnika, ščitena naj bodo z lesenimi polkni. Prevladuje naj fasadni kolorit, ki je v barvni lestvici toplih tonov, lahko različne stopnje intenzivnosti. Zagotovljena mora biti konvergenca pri rabi fasadnih barvnih tonov s sosednjimi objekti brez vpadljivega izstopanja. Okenske obrobe in različni fasadni okrasni dodatki naj bodo obarvani svetleje od osnovnega barvnega tona fasade, smiselni so detajli v kamniti izvedbi.
(3) Za objekte novogradenj na lokacijah 1–12 naj bo izhodišče primerna raba sodobnih fasadnih materialov, ki se bodo na estetski način vključili v celotno vizualno podobo mestnega ambienta. Tlorisno razsežnejši objekti naj bodo oblikovani kot adicija stavbnih mas.
(4) Območja stanovanjske zazidave naj se ozelenijo z zelenicami in nizkim drevjem ter zimzelenim grmovjem, na balkonih naj se zagotovi prostor za posaditev zelenja.
KARE 1: OSREDNJE MESTNO OBMOČJE – Plac
(1) Po lokacijah:
– lokacija 4: rušitev objekta Trg Ivana Roba 3 in gradnja novega objekta za dejavnost trgovskega in/ali gostinskega programa z možnostjo ureditve gostinske terase, delno v sklopu javne površine trga. Na severovzhodni fasadi je potrebno v sklopu podvoza za dostop na dvorišče predvideti ureditev obračališča za osebna vozila. Parkiranje se zagotovi v okviru javnih parkirišč Šempetra.
– lokacija 5: gradnja novega večstanovanjskega objekta na kompleksu Telekoma. Gradnja v okviru gabaritov na podlagi že izdanega gradbenega dovoljenja.
– lokacija 10: rušitev in gradnja novega objekta na območju gostinskega objekta Šanpjer s turističnimi sobami z možnostjo ureditve do dveh stanovanj po veljavnem gradbenem dovoljenju. Ob južni fasadi se predvidi izvedba požarnega stopnišča.
– lokacija 11: prizidava kulturne dvorane/kinodvorane. Parkiranje zagotoviti na zemljišču objekta in/ali podzemno ter v sklopu javnih površin. V primeru spremembe namembnosti objekta je adaptacija oziroma gradnja novega objekta dopustna le v okviru gabaritov obstoječega objekta, parkiranje pa je potrebno zagotoviti v okviru parcele objekta.
– lokacija 9: rušitev objekta in gradnja novega objekta ali rekonstrukcija z nadzidavo. Ob jugovzhodnem robu parcele je dopustna gradnja nadomestnega pritličnega objekta vzdolž celotne parcelne meje. Dostop urediti s Trga Ivana Roba.
(2) Nujne rekonstrukcije in obnove fasad: C. Prekomorskih brigad 4, 2A, 2B, 2C, 3, 8, 10, 12, 14 in 18, Trg Ivana Roba št. 13, C. Goriške fronte 3, 7 in 9 ter Ulica padlih borcev 7, 9 in 11. Ob SZ fasadi stanovanjske hiše na parceli 3052/7 in 3052/2 se predvidi zunanje stopnišče.
(3) Dopustno povišanje objektov z dvigom slemena za max. 1 m:
Cesta Prekomorskih brigad 3, 4, 14 in 18, Ulica padlih borcev 7,9 in 11 ter Trg I. Roba 13.
(4) Parterne ureditve, urbana oprema:
– cerkveni plato: sanacija in preoblikovanje oboda obstoječega zidu platoja okrog cerkve in stopnišča k cerkvenemu vhodu ali sanacija zidu in ohranitev stopnišča v obstoječih gabaritih.
– tlakovanja ulic in trgov: strukturna obdelava tlaka Trga Ivana Roba naj se razlikuje od ostalih površin v naselju; tlakovanje se nadaljuje tudi v ulice, ki se stekajo v prostor trga. Del vozišč ulic, ki prečkajo trg Ivana Roba predvideti v istem nivoju kot ureditev ostale površine trga; v smeri proti vhodu v Corroninijevo vilo je predviden tlakovan dostop širine 23 m. V primeru, da se cerkveni plato ohranja v obstoječih gabaritih in ureditvi, se tlakovanje trga izvede širše, do mejnega zidu platoja. Obodni betonski zid parka graščine proti trgu se v celoti poruši. Tlakovane parterne površine se izvedejo ob severni fasadi kulturne dvorane in pred banko, na območju dostopa s Ceste Prekomorskih brigad mimo stanovanjskih in poslovnih objektov v zaledju ulice in z navezavo na nov bodoč glavni dostop v bolnico; na območju peš dostopa s trga za hotelom Lipa proti kulturni dvorani.
(5) Prometna ureditev: rekonstrukcija obstoječe poti ob robu zemljišča splošne bolnice – na potezi od stare Ceste Prekomorskih brigad do prostora ploščadi pred Corroninijevo vilo, s peš hodniki in dostopi do obstoječih stanovanjskih hiš. Odstranitev zidov, provizoričnega objekta garaže in vzpostavitev javne ulice zahodno ob občinski stavbi za peš in kolesarski promet.
KARE 2: JUŽNO OBMOČJE 2 a – Kare nasproti pošte
(1) Lokacija 6: gradnja za poslovni in/ali stanovanjski in/ali poslovno stanovanjski program in/ali program družbenih dejavnosti. Dostop je po obstoječem priključku na obstoječe parkirišče. Dostopna cesta mora zagotavljati tudi dodaten dostop do objekta stanovanjske hiše Vrtojbenska c. 1L na parceli 3086. V sklopu parcele je dopustna tudi izvedba uvoza na parcelo 3099/6.
(2) Nujne rekonstrukcije in obnove fasad: Vrtojbenska cesta 1, 3, 7, 7a, 9 in 11 ter C. Goriške fronte 10 in 12.
(3) Prometna ureditev: umestitev manjšega rondoja v križišču pri bencinskemu servisu; ureditev peš hodnikov ob ulicah; notranja peš oziroma kolesarski povezavi podaljška Bratuževe ulice; ureditev oblikovanega parterja parkirišča pri realizaciji novega gradbenega programa nasproti pošte. V sklopu parkirišča je dopustna tudi izvedba uvoza na parcelo 3099/6.
KARE 2: JUŽNO OBMOČJE 2 b – Kare občina
Po lokacijah:
– lokacija 7: bencinski servis (C. Goriške fronte 2) je previden za rušenje. Predviden je nov objekt s poslovnim programom. Dostop urediti s severovzhodne strani, z ureditvijo parkiranja v podzemni etaži ter/ali na javnih parkirnih mestih ob Cesti Goriške fronte. Tlakovanje zunanjih površin objekta naj bo enake izvedbe kot tlak javnih površin.
– lokacija 8: predvidena je gradnja novih stanovanjskih enot. Možna izraba prostora v obliki večstanovanjskih objektov. Pred gradnjo krožišča je za potrebe dostopa na parcelo zagotoviti dvosmerni priključek na južnem robu zemljišča. Po izgradnji krožišča je na severnem delu parcele dopusten uvoz z rondoja, na jugu parcele pa obojesmerni priključek. Na SV in SZ robu parcele 2804 je potrebno napram sosednjim parcelam urediti zaščito iz masivne ograje in gostega drevoreda. Mesta za smetnjake se uredijo na zahodni polovici parcele. Lokacijo objekta prečka trasa javne kanalizacije. Pogoji za gradnjo v varovalnem pasu ali prestavitev voda je dopustna v skladu z zahtevami iz 14. člena tega odloka.
– lokacija 13: predvidena gradnja enodružinske hiše. Uvoz urediti s severa. Lokacijo objekta prečka trasa javne kanalizacije. Pogoj za gradnjo objekta je prestavitev voda v skladu z zahtevami iz 14. člena tega odloka.
(2) Nujne rekonstrukcije in obnove fasad: Ulica padlih borcev 5 in 17.
(3) Dopustna je rušitev pritličnega gostinskega objekta na parceli 2887/1 in 2887/2.
(4) Parterne ureditve, urbana oprema: javne peš površine so načeloma tlakovane in so predvidene predvsem ob C. Goriške fronte, od vhodnega platoja v bivšo občinsko stavbo do predvidene novogradnje v krožišču. Ostale parterne površine so namenjene pešcu, kot pločniki, pasaže ipd. V sklopu parternih površin večjega obsega je dopustno postaviti ustrezno urbano opremo: kiosk za prodajo drobnih potrebščin in dnevnega tiska, sedežne elemente – klopi, sodobno oblikovana stojala za kolesa, koše za odpadke, informacijska signalizacja (table, obeležja ip.).
(5) Prometna ureditev: odstranitev provizoričnega objekta garaže in vzpostavitev javne ulice zahodno ob občinski stavbi za peš in kolesarski promet; na slepem zaključku Stjenkove ulice je v sklopu lokacije 8 urediti obračališče. Ob Vrtojbici se na območju priobalnega zemljišča Vrtojbice predvidi koridor za umestitev kolesarske steze.
KARE 3: SEVERNO OBMOČJE 3 a – Kare južno
(1) Po lokacijah:
– lokacija 2: gradnja objekta za gradnjo poslovnega, stanovanjskega objekta ali poslovno stanovanjskega objekta z dejavnostjo vezano na programe župnišča. Objekt C. Prekomorskih brigad 26d in 26l je dopustno dograditi ali pa v celoti porušiti in zgraditi nov objekt. Uvoz na parcelo je dopustno urediti na severu, kjer se obstoječi zid prestavi, tako da se ob ulici uredijo dodatni javni parkirni prostori in ekološki otok. Ob pasaži proti bolnici se zid lahko prestavi za potrebe širitve pasaže. Ob dogovoru z lastnikom se lahko prestavi del zidu dvorišča župnišča na lokaciji tlakovanja k vodnjaku.
– lokacija 3: v 1. fazi se ohranja obstoječe stanje, dopustno je nadvišanje stanovanjske hiše C. Prekomorskih brigad 60 A za eno etažo. V 2. fazi je mogoča rušitev sestrskega doma C. Prekomorskih brigad 60B in stanovanjske hiše in gradnja novega stanovanjskega, poslovnega objekta ali poslovno stanovanjskega objekta za bolnične dajavnosti. Uvoz urediti na jugu parcele, s C. Prekomorskih brigad in/ali na severu, s parkirišča bolnice.
– lokacija 12: gradnja objekta s poslovnim, stanovanjskim ali poslovno stanovanjskim programom vezanim na dejavnost bolnice. Parkiranje urediti na zahodu ob C. Prekomorskih brigad, dopusten je dodaten dostop s parkirišča bolnice. Na severozahodni strani ob parkirnem prostoru je potrebno urediti pločnik šir. 1,5 m po celotni dolžini parcele. Lokacijo objekta prečka trasa obstoječe javne kanalizacije. Pogoji za gradnjo v varovalnem pasu ali prestavitev voda je dopustna v skladu z zahtevami iz 14. člena tega odloka.
(2) Nujne rekonstrukcije in obnove fasad: C. Prekomorskih brigad h. št. 28, 28A, 26 in 26A.
(3) Parterne ureditve, urbana oprema: tlakovan dostop s C. Prekomorskih brigad mimo stanovanjskih in poslovnih objektov v zaledju ulice in z navezavo na nov bodoč glavni dostop v bolnico; sanacija in doureditev pohodne pasaže s C. Prekomorskih brigad do stavbe župnišča s sanacijo zidu ali prestavitvijo zidu na vzhodno mejo parcele 2917/2, dokončanje polkrožne zasnove prostora in sanacija obstoječega vodnjaka. Vse peš pohodne površine morajo biti tlakovane z ustreznimi materiali in opremljene z elementi urbane opreme. Dodatne zahteve glede sanacije in varovanja vodnjaka so podane v 16. členu tega odloka.
(3) Prometna ureditev: rekonstrukcija obstoječe poti ob robu zemljišča splošne bolnice – na potezi od stare Ceste Prekomorskih brigad do prostora ploščadi pred Corroninijevo vilo, s peš hodniki in dostopi do obstoječih stanovanjskih hiš.
KARE 3: SEVERNO OBMOČJE 3 b – Kare severno
(1) Po lokacijah:
– lokacija 1: Gradnja za namen poslovno stanovanjske dejavnosti. Gospodarski objekt je do pričetka gradnje v delu, ki ne tangira dostopa do predvidenega parkirišča dopustno ali porušiti ali rekonstruirati.
Uvoz na lokacijo 1 je desni uvoz z jugozahodne in obojestransko na cesto na vzhodni strani gradbene parcele.
(2) Nujne rekonstrukcije in obnove fasad: C. Prekomorskih brigad št. 64, 68, 70, 72 in 74.
(3) Prometna ureditev: Predvidena je gradnja javnega parkirišča ob C. Prekomorskih brigad s 14 PM in ekološkim otokom. Proti vrstnim hišam je potrebno vzdolž parkirišča postaviti montažno ali zidano ograjo. Dopustna je rekonstrukcija semaforiziranega križišča (vključno z uvedbo krožišča), kolikor le-ta ne posega na privatna zemljišča brez soglasja lastnika.
8. člen
(zelene površine)
Vsa večja ali velika zdrava in nepoškodovana drevesa v območju OPPN se ohranijo. Pri poškodbi ali odstranitvi drevesa je treba na njegovo mesto posaditi novo drevo primerne velikosti in enake ali sorodne vrste.
KARE 1: OSREDNJE MESTNO OBMOČJE – Plac
(1) Usmeritve za naravno vrednoto drevje pri cerkvi sv. Petra:
potrebno je upoštevati določila 15. člena tega odloka.
(2) Park pri Corroninijevi graščini: pred urejanjem parka je potrebno izdelati načrt ureditve parka. Pri urejanju parkirišč izven parka je potrebno ohranjati obstoječo vegetacijo. Drevesom v območju tlakovanja se predvidi zelene otoke v tlaku krožne oblike velikosti primerne drevesu. Celoten zeleni prostor okrog graščine je potrebno na novo parkovno urediti. Izločiti neprimerna ter bolna oziroma poškodovana drevesa, jih nadomestiti z novimi (submediter. vrste – Cupressus semprevirens, Magnolia grandiflora, Quercus ilex …) ter dopolniti parkovno zasaditev z ustreznimi grmovnicami in urbano opremo (klopi, koši za smeti …). Dodatne zahteve so podane v 17. členu tega odloka.
(3) Zasaditev dreves pred pročeljem obulične zazidave stavbnega kompleksa hotela in restavracije Lipa: drevesa naj si sledijo v rahlo upognjeni liniji cca 5,0–8,0 m oddaljena od zazidave ter tako oblikujejo prostor parterja namenjenega gostinstvu. Ta drevesa (Liriodendron tulipifera oziroma Liriodendron tulipifera Fastiegata ali podobna z visoko krošnjo, ki ne omeji preglednosti ceste) naj bodo del enostranskega drevoreda, ki bo potekal od semaforskega križišča mimo placa in se nadaljeval proti Vrtojbenski cesti. Drevesa naj bodo posajena na medsebojni razdalji cca 6,00 do 6,50 m, kolikor prostor to dopušča.
(4) Ozelenitev območja stanovanjske zazidave na lokaciji 5 z zelenicami in nizkim drevjem ter zimzelenim grmovjem.
KARE 3: SEVERNO OBMOČJE 3 a – Kare južno
V največji možni meri se ohranijo obstoječe zelenice in trate. Glavne peš smeri in prometni tokovi so v smeri peš tokov in dostopov obeleženi z drevorednimi zasaditvami, ki z izborom drevesnih vrst dovoljujejo obstoječe drevesne sestave. Ob pasaži proti bolnici se uredi dvostranski drevored, dopolnjen z grmovnicami, trajnicami ter urbano opremo (klopi, koši za smeti ...). Ob vseh novih parkiriščih in opcijsko ob obstoječem parkirišču pri vrtu župnišča je predvidena zasaditev dreves za senco (Albizzia julibrissin). Zelenico med kolesarsko stezo (na južnem robu parkirišča bolnišnice) in ograjo privatne hiše ter ob C. Prekomorskih brigad je parkovno urediti z zasaditvijo mediteranskih drevesnih in grmovnih vrst ter trajnic.
KARE 3: SEVERNO OBMOČJE 3 b – Kare severno
Stanovanjska stavba C. Prekomorskih brigad št. 62 ima proti vzhodu veliko tlakovano dvorišče, priporočljiva je ozelenitev dvorišča v obliki zelene bariere proti ulici. Ob mestni vpadnici v Šempeter je predvidena ozelenitve prostora z nasadi drevoredov z vrsto dreves Pinus pinea. Kjer je to mogoče naj bo drevored obojestranski.
KARE 2: JUŽNO OBMOČJE 2 a – Kare nasproti pošte
Visoko zelenje – drevje raste predvsem na parcelah obstoječih hiš in se ohranja v celoti. Ob robu ulice nasproti pošte že raste živa meja, ki naj se podaljša do novega krožišča, prav tako drevored albicij, le te naj bodo zasajene obojestransko povsod tam, kjer je to možno. Okrog novo predvidenega parkirnega prostora se v največji možni meri zasadi višje (100–160 cm visoke) mediteranske grmovnice in albicijeva drevesa za senco.
KARE 2: JUŽNO OBMOČJE 2 b – Kare občina
Preveriti je stanje nizkega zelenja ter ga po potrebi ustrezno sanirati. Predvidena je obogatitev in dopolnitev obstoječega drevesnega fonda in sicer: kot drevoredna zasaditev ob ulici C. Goriške fronte na razdalji od placa do predvidenega krožišča; ob predvideni novogradnji na lokaciji sedanjega bencinskega servisa je v tlakovane površine vključiti drevesa v zelenih otokih na enak način, kot na placu; ob novem krožišču; na lokaciji predvidene dopolnilne stanovanjske gradnje je potrebno zasaditi žive meje, skupine mediteranskega drevja in grmovnic, ob parkirišču pa zasaditi albicije v nizu. Temu primerno je treba predvideti tudi ureditev zelenih parternih površin ob objektih in ulicah z oblikovanimi in negovanimi vrstami nizko rastočega zelenja ali cvetličnih nasadov.
9. člen
(manj zahtevni servisni objekti, nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Generalno OPPN omejuje gradnjo tridimenzionalnih nadzemnih nezahtevnih in enostavnih objektov na lokacijah 1-12 OPPN, z izjemo tistih posegov, ki so eksplicitno navedeni ali zarisani pri posamezni lokaciji.
(2) Servisni objekti kot manj zahtevni objekti ali nezahtevni objekti:
znotraj obstoječih zemljiških parcel objektov je dovoljena gradnja pomožnih in servisnih objektov s pridobitvijo gradbenega dovoljenja ob hkratnem upoštevanju naslednjih pogojev: da v okviru matične stavbe ni možno ali smiselno zagotoviti ustreznih površin, da tovrstni objekti funkcionalno dopolnjujejo obstoječo rabo, da upoštevajo odmike iz 10. člena tega odloka, da na zemljiški parceli ni istovrstnih enostavnih objektov, da skupna površina nezahtevnih, enostavnih objektov in pomožnih objektov iz tega opisa ne presega 1/4 zemljiške parcele.
(3) Objekti za lastne potrebe: omejena je gradnja na skupno maksimalno površino 30 m2 vseh tovrstnih objektov. V to površino se ne vštevajo objekti steklenjaka, rezervoarja za UNP ali nafto, ute ali senčnice, zajetja ali vrtine za lastno oskrbo s pitno vodo in zbiralnika za kapnico.
(4) Ograje: načeloma se postavlja ograje le na mestih, kjer je to nujno in v minimalni možni višini. Kot tip se priporočajo prosojne in enostavne mrežne ograje v primerjavi z zidanimi oziroma z ograjami z najrazličnejšimi polnili. Ob ulicah, kjer je tipologija obstoječih ograj pretežno zidane izvedbe, naj se nove ograje izdelajo v enaki izvedbi in v višini kot so obstoječe ograje. Nove zidane ograje ali ograje z polnili so višine do 1.8 oziroma višine obstoječih ograj na sosednjih parcelah, mrežne ograje pa do 2.2 m. Glede na rabo prostora je skupna maks. višina ograj omejena na 2.2 m.
(5) Začasni objekti: dopustna je postavitev vseh objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi, v kolikor je čas postavitve objekta omejen na 6 mesecev oziroma na Corroninijevem trgu je čas postavitve objekta omejen na 1 mesec, ter vseh objektov, namenjenih prireditvam, v kolikor je čas postavitve omejen na 2 meseca in hkrati izpolnjujejo tudi druge sanitarno varstvene pogoje.
(6) Urbana oprema: Dopustna je postavitev oglaševalskih objektov, pod pogojem, da so postavljeni znotraj zemljiške parcele poslovne enote, katere dejavnost se oglašuje, da so prilagojene pešču in počasnemu prometu skozi center (ne jumbo plakatov). Dopustna je postavitev javne kolesarnice z nadstreškom, javne telefonske govorilnice, transparenta, skulptur in drugih prostorskih inštalacij, sedežnih elementov – klopi, košev za odpadke, informacijske signalizacije (table, obeležja), ekoloških otokov ter začasna postavitev (do ureditve trafike v zgradbi) enega večnamenske kioska oziroma tipskega zabojnika ter montažnih sanitarnih enot, ki pa se lahko postavljajo samo v času prireditev in imajo čas postavitve omejen na čas trajanja prireditve.
(7) Vzdrževalna dela so mogoča pod pogojem, da upoštevajo usmeritve za posamezno cono urejanja (npr. glede obnove fasad) in da ne onemogočajo predvidene ureditve na območju OPPN.
10. člen
(odmiki od parcelnih mej, cest, varovalnih pasov)
(1) Na lokacijah 1–13 se upoštevajo odmiki iz grafičnega dela načrta (Zakoličbena situacija), ki so opisani v obrazložitvi načrta.
V ostalih primerih velja:
– za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter za nezahtevne objekte – drvarnico, garažo, steklenjak, uto, lopo in nadstrešek kot enostavni objekt: odmik min. 4,0 m od parcelne meje,
– za gradnjo ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov: min. 1,5 m od sosednje parcele, razen medsosedske ograje, ki naj se postavlja v min. odmiku 0,5 m od ugotovljene ali določene parcelne meje. V primeru, da med sosedi ni soglasja o tipu ograje, naj se izvede mrežna ograja. 0,5 m je min. odmik za ureditev utrjenega dvorišča.
(2) Izjemoma so odmiki objektov lahko manjši s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča oziroma v primeru nadomestne gradnje legalno postavljenih objektov. Gradnja objektov na meji s sosednjo parcelo je izjemoma mogoča tudi v primeru, ko objekt meji na požarni zid sosednjega objekta ali neprosojno (zidano) ograjo – gradnja v tem primeru je dopustna do višine obstoječega objekta/ograje in na način, ki ne bistveno poslabša bivalnih pogojev v okolici, pri čemer je potrebno ustrezno zaščititi zunanji zid sosednjega objekta; v primeru gradnje nezahtevnega ali enostavnega objekta, da leži sosednja parcela jugozahodno, južno ali jugovzhodno napran nameravani gradnji in da vzdrževanje in gradnja objekta ne bo imelo vplivov na sosednje zemljišče.
(3) Pri gradnji vseh objektov je glede odmikov od javnih cest potrebno upoštevati določila Odloka o ureditvi cestnega prometa (Uradni objave OKO št. 16/99). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m, pri glavni mestni cesti 12 m, pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m in pri mestni ali krajevni cesti 8 m.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le, ko s tem ni moteno polje preglednosti ceste.
(4) Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati odmike od javne komunalne infrastrukture in komunalnih naprav v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08) in odmike v skladu s 14. členom tega odloka.
(5) Za gradnjo v varovalnem pasu ceste ali komunalnega objekta je potrebno k projektnim rešitvam pridobiti soglasje upravljalca.
(6) Minimalni odmiki pločnikov, kolesarskih stez, postajališč, pomožnih infrastrukturnih objekotv, začasnih objektov, vadbenih objektov ter urbane opreme morajo biti skladni z grafičnim delom in opisom rešitev iz prostorskega akta.
11. člen
(parcelacija)
Lokacija 1:
a) razmejiti dele parcel 2742, 2745/7, 2741, 2743, 2744/1 in 2744/2 za potrebe izgradnje objekta in zunanje ureditve. Koordinate razmejitve: 1(X=394738.84,Y=88372.24), 2(X=394764.74,Y=88393.09) in 3(X=394731.93,Y=88407.23).
b) razmejiti dele parcel 2744/1 in 2744/2 za izvedbo javnih parkirišč dostopnih s Ceste Prekomorskih brigad. Koordinate razmejitve: 1(X=394738.84,Y=88372.24), 2(X=394764.74,Y=88393.09).
c) razmeijiti dele parcel 2741, 2742, 2743, 2744/2, 2745/7, 2745/8 in 2745/9 za ureditev peš prehoda in dostopne ceste. Koordinate zahodne razmejitve: 2(X=394764.74,Y=88393.09), 3(X=394731.93,Y=88407.23) in 4(X=394765.95,Y=88390.66). Koordinate vzhodne razmejitve: 5(X=394735.34,Y=88415.59), in 6(X=394747.46,Y=88412.12).
d) razmejiti dele parcel 2745/5, 2745/9 in 2745/8 za ureditev javnega parkirišča. Koordinate razmejitve linije: 6(X=394747.46,Y=88412.12), 7(X=394751.78,Y=88418.09), 8(X=394756.68,Y=88424.85), 9(X=394761.92,Y=88431.14) in 10(X=394769.02,Y=88438.91).
Lokacija 2:
a) razmejiti del parcele 2919/1 za potrebe ureditve novega parkirišča in ekološkega otoka. Koordinate razmejitve: 3(X=394878.54,Y=88348.03) in 4(X=394843.56,Y=88386.50).
b) razmejiti dele parcel 2915/1, 2919/1 in 2919/3 za namen ureditve javne poti proti bolnici. Koordinate razmejitve: 1(X=394862.65,Y=88332.39), 2(X=394869.85,Y=88338.78), 3(X=394878.54,Y=88348.03) in 5(X=394854.64,Y=88318.35).
c) razmejiti del parcel 2920/1 in 2920/4 za namen ureditve dostopa do vodnjaka. Koordinate razmejitve: 1(X=394783.78,Y=88307.41) in 2(X=394797.60,Y=88320.47).
Lokacija 3:
a) razmejiti del parcele 2761 za potrebe ureditve kolesarske steze.
Koordinate razmejitve: 1(X=394861.92,Y=88394.13), 2(X=394853.35,Y=88401.80), 3(X=394849.86,Y=88405.50), 4(X=394850.60,Y=88413.88), 5(X=394872.12,Y=88456.41), 6(X=394863.80,Y=88449.35), 7(X=394867.33,Y=88456.80), 8(X=394847.16,Y=88481.12) in 9(X=394843.99,Y=88481.67).
b) razmejiti del parcel 2770/1 za potrebe ureditve koridorja za intervencijo k splošni bolnici. Koordinate razmejitve: 1(X=394911.08,Y=88392.65), 2(X=394910.10,Y=88396.82), 3(X=394904.33,Y=88412.69) in 4(X=394901.04,Y=88429.41).
Lokacija 4 in trg Ivana Roba:
a) razmejiti dele parcel 2902, 2903 in 3389/1 za potrebe gradnje novega objekta, izravnave zahodnega roba dostopa do Corroninijeve graščine in ureditve obračališča na C. Prekomorskih brigad v sklopu podhoda na dvorišče objekta Trg Ivana Roba 3. Koordinate razmejitve: 1(X=394889.13,Y=88258.41), 2(X=394890.37,Y=88258.98), 3(X=394905.96,Y=88272.86), 4(X=394898.74,Y=88282.68), 5(X=394896.37,Y=88285.91), 6(X=394894.43,Y=88284.49) in 7(X=394891.70,Y=88288.15).
b) razmejiti dele parcel 3389/1, 2772/10, 3426/1 za potrebe zaokrožitve ureditve platoja okrog cerkve. Koordinate razmejitve: 1(X=394912.61,Y=88211.68), 2(X=394907.60,Y=88221.67), 3(X=394912.97,Y=88224.35) in 4(394927.31,Y=88272.73).
c) razmejiti del parcele 2772/3 za potrebe ureditve dostopa do TP.
Koordinate razmejitve: 1(X=394957.18,Y=88247.45), 2(X=394961.65,Y=88248.83) in 3(X=394960.26,Y=88253.51).
Lokacija 5
a) del parcele 3059 oddvojiti za potrebe nemotenega dostopa do hiše na parceli 3060, ureditve javnega parkirišča in javne pešpoti proti Vrtojbenski cesti:
Koordinate razmejitve – zahodni rob: 1(X=394881.49,Y=88178.65), 2(X=394847.75,Y=88183.26), 3(X=394846.66,Y=88182.15), 4(X=394837.71,Y=88191.71), 5(X=394835.71,Y=88196.32), 6(X=394832.51,Y=88201.33), 7(X=394818.97,Y=88213.46), 8(X=394805.58,Y=88223.93), 9(X=394797.61,Y=88214.33), 10(X=394794.92,Y=88210.73) in 11(X=394790.84,Y=88205.48).
Koordinate razmejitve – vzhodni rob: 1(X=394881.78,Y=88181.13), 2(X=394853.87,Y=88185.06), 3(X=394848.79,Y=88185.63) in 4(X=394839.90,Y=88193.59).
Lokacija 6
a) razmejiti del parcel 3096 in 3097 za potrebe gradnje novega objekta, ureditve parkirišč in zagotovitve dodatnega dostopa in parkiranja za obstoječo stanovanjsko hišo. Koordinate razmejitve: 1(X=394946.79,Y=88071.66), 2(X=394934.38,Y=88093.17), 3(X=394924.46,Y=88087.41) in 4(X=394937.80,Y=88095.15).
b) razmejiti del parcele 3099/2 za potrebe ureditve pločnika.
1(X=394970.56,Y=88046.98), 2(X=394969.79,Y=88048.62), 3(X=394989.03,Y=88057.97) in 4(X=394994.47,Y=88062.84).
Lokacija 7
a) razmejiti del parcele 2885 za potrebe izgradnje objekta.
Koordinate razmejitve: 1(X=395003.06,Y=88123.28), 2(X=395004.34,Y=88122.13), 3(X=395012.57,Y=88112.07), 4(X=395029.00,Y=88120.74), 5(X=395030.26,Y=88122.63) in 6(X=395024.04,Y=88134.37).
b) razmejitev delov parcel 2887/1 in 2887/3 za potrebe izvedbe peš hodnikov in javnih parkirišč. Koordinate razmejitve:
1(X=394984.629,Y=88138.848), 2(X=394991.47,Y=88133.16), 3(X=395015.82,Y=88166.61) in 4(X=395011.59,Y=88172.58).
Lokacija 8
a) razmejitev delov parcel 2802, 2803 in 2804 za potrebe ureditve krožišča. Koordinate razmejitve: 1(X=395047.97,Y=88073.73), 2(X=395042.52,Y=88089.02), 3(X=395042.83,Y=88090.30), 4(X=395047.94,Y=88092.62) in 5(X=395043.26,Y=88106.12).
b) razmejitev delov parcele 2804 in 2883/1 za potrebe gradnje novega objekta, ureditve javne poti ob Vrtojbici in obračališča Stjenkove ulice. Koordinate razmejitve: 1(X=395112.30,Y=88118.17), 2(X=395105.54,Y=88114.70), 3(X=395110.06,Y=88105.88), 4(X=395081.86,Y=88080.48), 5(X=395063.58,Y=88066.39), 6(X=395057.26,Y=88060.42) in 7(X=395053.22,Y=88059.51).
c) Priobalni pas Vrtojbice na delu OPPN – zunanja meja:
408(X=395043.81,Y=88041.68), 409(X=395053.98,Y=88050.46), 410(X=395066.83,Y=88062.58), 411(X=395085.07,Y=88076.64) in 412(X=395125.60,Y=88113.12).
Lokacija 9, 10 in 11
posegi se vršijo znotraj zemljiških parcel obstoječih objektov.
Lokacija 12:
a) razmejiti del parcel 2761 in 3421/2 za potrebe izvedbe objekta in izvedbe parkirišč in zunanje ureditve. Koordinate razmejitve:
6(X=394863.80,Y=88449.35), 7(X=394867.33,Y=88456.80), 8(X=394847.16,Y=88481.12), 9(X=394843.99,Y=88481.67) in 10(X=394831.00,Y=88463.22)
Lokacija 13
parcelacija parcele 2800/1 v skladu z dogovorom lastnika parcele.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(skupne določbe)
Na celotnem območju OPPN je urejeno vodovodno, kanalizacijsko, električno, KTV, telefonsko omrežje, omrežje javne razsvetljave in plinovodno omrežje. Vse javne in stanovanjske stavbe na območju OPPN se morajo priključiti na: cestno omrežje, javno kanalizacijo v ločenem sistemu, javno vodovodno omrežje in NN električno omrežje. Pri podrobnejšem načrtovanju je potrebno upoštevati morebitno neevidentirane komunalne vode in priključke. Kot projektne pogoje za projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v gospodarski coni štejejo določila tega odloka. Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in uporabo objekta je potrebno pridobiti tudi soglasja in dovoljenja za vso potrebno okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo, ki je potrebna za priključevanje posameznih objektov.
13. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Motorni promet – dvosmerni promet
– glavna prometnica C. Prekomorskih brigad: dostop v mesto na severnem štirikrakem semaforskem križišču, potek trase skozi center v smeri proti trgu Ivana Roba, od tod po Vrtojbenski cesti enosmerno,
– deloma Ulica padlih borcev: na eni strani se navezuje na predvideni rondo, na drugi strani pa skozi obstoječ podvoz na naselje Podmark oziroma na šempetersko obvoznico,
– C. Prekomorskih brigad pri PSO v območje splošne bolnice ter v zaledje obstoječe stanovanjske zazidave starega Šempetra – krak ceste se slepo zaključi pred ploščadjo ob Corroninijevi vili, kjer se ohranja dostop z glavnega trga za intervencijo in dostavo,
– izven območja ureditve mestnega središča poteka na zahodni strani naselja kot dvosmerna cesta še ulica Nikole Tesle.
(2) Motorni promet – enosmerne ceste
– od trokrakega križišče pri pošti do predvidenega rondoja,
odcep enosmerne ulice iz rondoja proti ulici C. Goriške fronte, Vrtojbenska cesta od Trga Ivana Roba do križišča pri pošti, Bratuževa ulica s spremenjeno vozno smerjo od centra proti zahodu, ulica mimo cerkve od predvidenega do starega vhoda v bolnico. Ohranja se enosmerni uvoz v staro Cesto Prekomorskih brigad pred semaforskim križiščem.
(3) Širina vozišča
– dvosmerne ceste: glavna prometnica C. Prekomorskih brigad od semaforiziranega križišča do placa 2 x 2,75 m z odstavnima pasovoma 0,80 m ter 0,50 m ob vzdolžnem parkirnem pasu: v zalednju stara C. Prekomorskih Brigad cca 5,00 m, proti Corroninijevi graščini 4,15 do 4,50 m, v slepem izteku proti semaforiziranemu križišču 3,50 m; dvosmerni del Ulice padlih borcev 5,50 do 6,20 m,
– enosmerne ceste: Vrtojbenska cesta 3,35 do 3,85 m, C. Goriške fronte 3,75 m, Ulica padlih borcev 3,15 m; cestni rondo na ulici C. Goriške fronte je izveden po principu mini krožnega križišča z radijem 14,0 m, s tem, da ima sredinski otok radij 2,0 m, ki je povozen za večja tovorna vozila, če bi po naključju zašla v obravnavano območje.
(4) Križišča
– za glavno semaforizirano križišče na C. Prekomorskih brigad je dopustna rekonstrukcija ali ureditev krožišča, kolikor se ne posega v privatna zemljišča brez soglasja lastnika,
– cestni rondo na ulici C. Goriške fronte po principu mini krožnega križišča. Dopustno je ohranjati tudi obstoječo organizacijo križišča.
(5) Pločniki, prehodi za pešce: dvignjene prehode za pešce naj se uredi na vseh lokacijah prehodov znotraj območja ureditve. Na prehodih se uredi klančine za prehod oseb s posebnimi zahtevami. Križanje voznih in pešpoti se opremi s prometno signalizacijo in izvrši ustrezne ovire (vizuelne, zvočne, fizične ...).
(6) Mirujoči promet: za vsak novozgrajen oziroma načrtovan objekt mora biti v sklopu zemljiške parcele zagotovljenih dovolj parkirnih mest glede na velikost in vrsto dejavnosti v objektu, pri čemer se za izračun potrebnih parkirnih mest uporabljajo določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju Občine Šempeter - Vrtojba, spremembe in dopolnitve 2008 (Uradne objave št. 1/2001, 14/2001, Uradni list RS, št. 114/03 – UPB, 97/08) z vsakokratnimi spremembami. V primeru dvoma se lahko za izračun uporabi tudi Priročnik s tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Fagg, Ljubljana, 1991). V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se ob izračunu potrebe po parkiranju upošteva izmenična uporaba naprave in v tem primeru mora zmogljivost naprave pokriti največje potrebe po istočasnem parkiranju na napravi. Izjeme glede zahtev po parkirnih prostorih so opredeljene v 7. členu tega odloka.
Javna parkirišča v območju UN: 1 – osrednje območje – plac: ob objektu Šanpier in kulturni dvorani, ob glavni ulici C. prekomorskih brigad, ob Vrtojbenski c., ob C. Goriške fronte ter ob Ul. padlih borcev: skupaj 57 PM; 2a – južno območje: ob Vrtojbenski c. ter ob C. Goriške fronte: skupaj 57 PM; 2b – južno območje: ob C. Goriške fronte ob Ul. padlih borcev: skupaj 23 pm; severno območje – 3a: ob stari ulici C. Prekomorskih brigad, ob bolnici, ob glavni ulici C. Prekomorskih brigad ter ob župnijskem vrtu: skupaj 52 PM; severno območje – 3b: ob bencinskem servisu ter ter ob stari ulici C. prekomorskih brigad: skupaj 29 PM; skupaj v območju OPPN 228 PM.
(7) Kolesarski promet
Kolesarski promet se ureja ločeno od ostalega prometa na odsekih, kot so prikazani v grafičnem delu načrta. Po ostalih ulicah je možno kolesariti v sklopu prometnega pasu – mešan promet.
(8) Urgenca
Za potrebe urgentnega dovoza je treba zagotoviti neoviran dostop do objektov vsaj z ene strani, do večjih objektov z dveh ali treh strani. Pri zagotavljanju prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila je potrebno upoštevati veljavni standard SIST – DIN 14090. Na območju lokacije 3 je potrebno na severnem delu parcele zagotoviti koridor za ureditev urgentnega dostopa k bolnici.
14. člen
(okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura) (splošno)
Lokacije priključkov za nove objekte določi projektant v skladu z možnostjo dostopanja do javne infrastrukture. Priključke je potrebno urediti na način, da ne tangirajo ostalih komunalnih vodov na območju in ne onemogočajo ostalih obstoječih in predvidenih ureditev.
(VN omrežje)
V sklopu obnovitvenih del se je po C. Prekomorskih brigad in C. Goriške fronte od semaforiziranega križišča pri pokopališču do krožnega križišča pri sedanjem bencinskem servisu za izboljšanje oskrbe z električno energijo izvedla nova kabelska kanalizacija s 4x Stigmaflex cevmi 110 mm2. V samem centru se bosta v prihodnje dodatno zgradili dve novi transformatorski postaji 20/0,4 kV, TP ob objektu Ul. Padlih borcev 13a, parc. št. 2772/4, variantno tudi izven obmoja OPPN, ter TP v sklopu parkirišča za kulturnim domom. Transformatorski postaji se vzankata z obstoječimi trafo postajami v 20 kV mrežo, kar zagotavlja boljše prilagajanje omrežja pri povečani moči končnih porabnikov. Lokacija novo predvidenih TP je prikazana v kartografskem delu načrta.
(NN omrežje)
V sklopu zgoraj navedenih obnovitvenih del VN omrežja se je izvedla tudi nova kabelska kanalizacija NN omežja s Stigmaflex cevmi 160 mm. Staro obstoječe omrežje je delno prostozračne, delno zemeljske izvedbe. Upoštevati je potrebno, da se vse prostozračne vode zamenja s podzemnimi vodi.
(javna razsvetljava)
K ureditvi JR je potrebo pristopiti v celotnem področju mesta, s čimer se pridobi možnost centralnega krmiljenja razsvetljave, poveča izkoristek razsvetljave in zmanjša stroške obratovanja in vzdrževanja. Posredno s tem se tudi močno zmanjša polucijo s svetlobo. Ureditev, poenotenje in oblikovna ureditev JR predvideva osvetlitev križišč in prehodov za pešce v skladu s predpisi. Predvideva tudi osvetlitev glavne ceste, stranskih ulic in parkirišč. Delno je nova razsvetljava že izvedena. Do sprejetja morebitnega kataloga mestne opreme o tipu izbrane svetilke odloča Občina Šempeter - Vrtojba.
(KTV omrežje)
KTV omrežje poteka vzporedno s plinovodnim naročniškim omrežjem in je tehnično ustrezno.
(TK omrežje)
TK omrežje je delno prostozračne, delno zemeljske izvedbe. Na območju C. Goriške fronte od rondoja do glavnega trga je izvedena nova TK kabelska kanalizacija. Predvidena je podzemna širitev omrežja do Corroninijeve vile. Predvidena je zamenjava dotrajanih obstoječih TK kabelskih kanalizacij. Upoštevati je potrebno, da se vse prostozračne vode zamenja s podzemnimi vodi. Pred tlakovanjem javnih površin je potrebno iz glavne kabelske kanalizacije izvesti priključke do hiš. Zgraditi je potrebno glavne kabelske jaške, pomožne kabelske jaške in omarice na objektih pri naročnikih.
(vodovod)
Obnoviti je potrebno odseke cevovodov na območjih, kjer bodo potekala obsežnejša gradbena dela (obnova voziščne konstrukcije, transportne poti težke gradbene mehanizacije), saj obstoječi materiali ne bodo prenesli takih obremenitev, in sicer na križišču Žnidarčičeve ulice in C. Prekomorskih brigad, na Vrtojbenski cesti od priključka za restavracijo Lipa do pošte, del C. Prekomorskih brigad, Ulici padlih borcev in druge krajše odseke. Pri obnovi vodovoda se upošteva orientacijske normative in zahteve zdravstvenega inšpektorata glede oddaljenosti vodovoda do ostalih komunalnih naprav. Min. vertikalni odmik med vodovodom in kanalom znaša 30 cm. Na mestih križanja se vodovod izvede v dodatni zaščitni cevi. Na odsekih, kjer opravlja vodovodno omrežje tudi funkcijo hidrantnega omrežja se vgradi nadzemne hidrante na medsebojni razdalji, ki ni večja od 80 m. Nov vodovod se gradi v nodularni litini. V bližini vodovodnega omrežja ni dovoljeno saditi dreves, ki bi s svojimi koreninami lahko poškodovala vodovodne cevi. Vse vodovodne cevi, ki potekajo na območju predvidene gradnje, bo potrebno ustrezno rekonstruirati in zaščititi.
Za novopredvidene in rekonstruirane objekte je potrebno predvideti nove vodovodne priključke, ki bodo ustrezno dimenzionirani glede na potrebe objektov po pitni in požarni vodi. Za potrebe požarne zaščite je potrebno izračunati potrebno količino požarne vode in preveriti možnost oskrbe iz obstoječega omrežja. V kolikor oskrba objektov s požarno vodo iz javnega vodovoda ne bo ustrezna, bo potrebno požarno zaščito posameznih objektov reševati z lokalnimi ukrepi kot so rezervoarji in črpališča. Pri višjih objektih je potrebno preveriti pritiske v vodovodnem omrežju in, ali bo pritisk v zgornjih nadstropjih ustrezal predpisom oziroma bo potrebno namestiti dodatne hidroforne naprave. V projektu PGD, PZI mora biti obdelan tudi načrt vodovoda, iz katerega bo razviden potek vodovoda, profil vodovodnih cevi ter vzdolžni in prečni prerez poti z medsebojnim razmikom med komunalnimi napravami. Pred pričetkom del morajo Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. zakoličiti obstoječe vodovodne naprave.
(kanalizacija)
Pred dokončno ureditvijo utrjenih površin je treba izvesti projektirano kanalizacijo in kan. priključke. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07). Pri podrobnejšem načrtovanju je potrebno upoštevati morebitno neevidentirano kanalizacijo in kanalizacijske priključke oziroma posamezna območja, ki imajo tehnično neurejen odvod odpadnih voda. Obstoječi mešani kanali bodo recipienti za fekalne vode za novopredvidene objekte. Vsi novopredvideni objekti morajo imeti izvedeno odvodnjo v ločenem sistemu. Na mestih, kjer je mešan sistem, je potrebno dograditi meteorni odvodnik. Tudi sicer je potrebno ob rekonstrukcijah zgradb in površin izvesti ločen odvodni sistem, odvode pa urediti tako, da bodo meteorne vode po ustreznem predhodnem čiščenju (peskolovi, separatorji ogljikovodikov) speljane v meteorno kanalizacijo oziroma njen obstoječi iztok v Vrtojbico. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1A na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). V dokumentaciji za pridobitev soglasja k PGD morajo biti definirane vse vrste odpadnih voda iz območja in prikazane rešitve odvajanja le-teh. Vse padavinske odpadne vode iz zalednja ali iz območja morajo biti neškodljivo za tretje osebe speljane v padavinsko kanalizacijo oziroma v vodotok. Število izpustov mora biti izbrano optimalno.
Direktno priključevanje kletnih etaž na kanalizacijo ni dopustno. Priključevanje parkirišč in ostalih manipulativnih površin se izvede preko ustrezno dimenzioniranih separatorjev ogljikovodikov.
Objekti na lokaciji št. 8, 12 in 13 so umeščeni na traso obstoječe javne kanalizacije. Objekte je mogoče graditi z odmikom min. 5,0 m od osi kanala ali s prestavitvijo kanalizacije izven območja gradnje, kar pa je potrebno projektno obdelati in upoštevati ostale obstoječe kanalizacijske priključke. Ob morebitni prestavitvi odseka javne kanalizacije se obratovanje le-te ne sme poslabšati oziroma je potrebno obratovanje izboljšati glede na to, da sedanje obratovanje povzroča občasno poplavo objektov. Odmik prestavitve kanalizacije mora biti min. 3 m od meje sosednjih parcel. Pridobiti je potrebno služnost za potrebe kontrole in vzdrževanja javne kanalizacije. Kanal 'S', ki prečka zemljišče vrtca in predvidenih objektov na lokacijah 8 in 13 je predviden za rekonstrukcijo.
(plinovodno omrežje)
Poteka po vseh ulicah, tako da je nanj mogoče priključiti vse obstoječe in predvidene objekte.
(komunalni odpadki)
Za ravnanje s komunalnimi odpadki na obravnavanem območju je urejeno organizirano zbiranje in odvoz le-teh. Obvezno morajo programi, pri katerih nastajajo organski, biološki ali nevarni odpadki poskrbeti za skladiščenje in odvoz na podlagi pogodbe s pooblaščeno organizacijo. Ekološke otoke je potrebno urediti skladno z Odlokom o ravnanju z odpadki v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni objave, št. 17/00) in Pravilnikom o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 40/86).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
15. člen
(varstvo naravnih vrednot)
Pri načrtovanju gradenj in zunanjih ureditev je treba upoštevati obstoječe prostorske dominante ali vizure, obstoječe obcestne drevorede, parkovne in druge zelene površine, žive meje ter neposredno bližino objektov kulturne, sakralne ali memorialne vrednosti.
Na območju mestnega središča se nahaja naravna vrednota – drevje pri cerkvi sv. Petra, ki je vpisana v ZRD pod EŠD 3449. Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem območju je potrebno upoštevati splošne varstvene usmeritve za posege in dejavnosti na drevesni naravni vrednoti – 5. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02 in 67/03). Poleg splošnih usmeritev je potrebno upoštevati še naslednje varstvene usmeritve: Vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če ne gre za sanacijske ukrepe na drevesu. Življenjske razmere na rastišču se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, spušča tekočin ali plinastih snovi na rastišče, ter ne odlaga odpadkov. Podlago na rastišču se utrjuje le tako, da se omogoči zadostno zračnost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom. Na rastišča se praviloma ne postavlja objektov in naprav. V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spreminjajo ter da je vidna podoba dreves čim manj spremenjena. Na deblo, korenine in veje se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so obvestila, plakati, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno. Znanstveno- raziskovalno poseganje ali poseganje pred sanacijo za ugotovitev stanja drevesa se izvaja tako, da se s posegom ne poslabša zdravstveno stanje drevesa. Naravno vrednoto se lahko opremi za obisk, ogled in predstavitev javnosti označevalnimi in pojasnjevalnimi tablami, klopmi ipd., vendar le na način, da se s posegom in ogledovanjem ne poškoduje drevesa in ne spremeni življenjskih razmer na rastišču. Objekte in naprave se gradi oziroma namešča v takšni oddaljenosti od dreves, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osončenosti oziroma osenčenosti drevesa in rastišča.
Načrtuje in uporablja naj se take svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice, v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Uporabljajo naj se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Osvetljavo naj se načrtuje tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno.
16. člen
(varstvo naravnega in življenjskega okolja)
Pogoji varstva okolja morajo biti usklajeni z zakonskimi predpisi, ki se nanašajo zlasti na: varstvo naravne in kulturne dediščine, zagotavljanje ustreznega varstva naravnega in življenjskega okolja, zagotavljanje kakovosti naravnih prvin in preprečevanje in zmanjševanje obremenitev v okolju. Posegi v prostor so možni le, kolikor ne prekoračujejo zakonsko predpisanih emisijskih vrednosti. Pristojni upravni organ lahko glede na naravo predvidenega posega na določeni lokaciji zahteva izdelavo strokovne ocene vplivov na okolje, ki jih lahko povzroči načrtovani poseg.
17. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Memorialna dediščina
– obeležje Goranski diviziji (EŠD 13478) ter spominska plošča enotam v bojih za Gorico(EŠD 13480). Potrebno je ohranjati avtentično lokacijo, materialno substanco in fizično pojavnost enote dediščine ter vsebinski prostorski koncept območja z okolico – vedute. Na območju ni dovoljeno postavljanje drugih enostavnih in infrastrukturnin elementov, komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se območju izogibajo. V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ob pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.
(2) Stavbna dediščina
– vodnjak s kamnito šapo (EŠD 19866). Ohranjati je potrebno avtentično lokacijo, materialno substanco in fizično pojavnost enote dediščine ter vsebinski prostorski koncept območja z okolico – vedute. Na območju ni dovoljeno postavljanje drugih enostavnih in infrastrukturnin elementov, komunalni in drugi infrastrukturni vodi pa naj se izogibajo območju dediščine. Pri sanaciji vodnjaka je potrebno opraviti naslednje: očisti se cisterna vodnjaka in ugotovi njeno gradbeno stanje, očisti se okolico vodnjaka, sanira se kamnit dvoriščni zid, ponovno naj se vzpostavi komunikacija med župnijskim vrtom in območjem vodnjaka, obnovi se stara pot, zgornji, nadzemni del zidanega vodnjaka se sanira.
– Corroninijeva vila (EŠD 4879). Na vili so pravkar izvedli obnovitvena dela v skladu s konservatorskim programom. Za parkovno površino ob vili je pred sanacijskimi deli potrebno izdelati načrt ureditve parka, za kar veljajo naslednje splošne usmeritve: ohranjati je potrebno kompozicijo zasnove in strukturne poteze, kulturne sestavine – grajeni objekti, skulpture, parkovna oprema; naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief), podobo v širšem prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor. Vrtnoarhitekturno dediščino je potrebno stalno vzdrževati, kar lahko vrši le primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kulturnovarstveno službo. V enote vrtnoarhitekturne dediščine se lahko posega s sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije v skladu s podrobnejšimi kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojna območja enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) Sakralna dediščina
– cerkev sv. Petra (EŠD 4038). Na objektu so bila pravkar izvedena sanacijska dela v skladu s konservatorskim programom. Pri načrtovanju posega sanacije in preoblikovanje oboda obstoječega zidu platoja okrog cerkve in stopnišča k cerkvenemu vhodu v skladu z izbrano rešitvijo natečajnega projekta za Šempeterski plac naj se upošteva naslednje kulturnovarstvene pogoje: ohranjati je potrebno komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na ožjo okolico; v okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru ter bi pomenili moteče prvine; nameščanje kakršnihkoli infrastrukturnih naprav na sakralni objekt ni dovoljeno; v stavbno dediščino se lahko posega ob pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja na pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
18. člen
(splošne usmeritve)
Območje spada v VII.–VIII. stopnjo seizmične ogroženosti, zato je treba gradnje statično prilagoditi navedeni stopnji seizmičnosti. Ojačitev prve plošče ali zagotovitev gradnje zaklonišč ni obvezna (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), saj je Šempeter naselje z manj kot 5000 prebivalcev.
19. člen
(vodna in priobalna zemljišča, poplavna varnost)
Pri načrtovanju posegov na vodnih in priobalnih območjih ter v poplavnih območjih je potrebno upoštevati določila Zakona o vodah (ZV-1A, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/09), Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) ter Pravilnika o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
Struga Vrtojbice prevaja visoke vode od 25 do 50-letne povratne dobe, višje vode prestopijo bregove. Poplavna ogroženost izhaja tudi iz kanalizacijskega sistema, ki je dimenzioniran na intenziteto padavin 2–5 letne povratne dobe. Za zagotovitev poplavne varnosti pred 100-letnimi visokimi vodami bo potrebno regulirati strugo Vrtojbice skozi Šempeter. Po dokumentaciji PGD Ureditev Vrtojbice na odseku Vrtojba–Šempeter (Projekt d.d., feb. 1999, št. 4755) za regulacijo Vrtojbice se predvideva razširitev struge na širino 3 m (povprečno za 1.2–1.5 m), ohranitev obstoječega cestnega mostu in ureditev struge v odprtem profilu. Profili od 153 do 148 so označeni v grafičnem delu načrta. Predvidene ureditve brežin, ki so posledica širitve struge ne segajo izven meja vodnega zemljišča in ne zahtevejo sprememb nivelete obstoječe makadamske poti ob strugi, vendar je pričakovati, da bo navedeni projekt regulacije še dodatno preverjan.
Vsi novi objekti s pripadajočo interno infrastrukturo morajo biti, skladno s 14. in 37. členom ZV-1A odmaknjeni 5,0 m od meje priobalnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča je določena z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku Vrtojbica v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 138/06 in 16/07) in je podana v 11. členu tega odloka.
Za zagotovitev protipoplavne varnosti je pri gradnji objektov potrebno ustrezno dvigniti pritlične prostore in jih tako zavarovati pred meteornimi vodami večjih povratnih dob. Kletni prostori objektov na celotnem območju PN morajo biti varovani pred poplavljanjem zunanjih, drenažnih in povratnih kanalizacijskih voda ob nastopu visokih vod Vrtojbice.
Obstoječi legalno zgrajeni objekti in naprave znotraj vodnega ali priobalnega zemljišča se lahko rekonstruirajo, spremenijo namembnost ali se rušijo in nato gradijo novi (nadomestna gradnja), če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanje voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
20. člen
(požarna varnost)
Upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja in ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07). Ob upoštevanju zakonodaje (Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06 in ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 102/04) je pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo določenih objektov obvezna izdelava študije požarne varnosti in pridobitev soglasja Uprave RS za zaščito in reševanje k projektu PGD. V nasprotnem primeru se lahko morebitna odstopanja od veljavnih predpisov varstva pred požarom ugotavljajo šele na tehničnem pregledu zgrajenega objekta. Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. ali 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Iz javnega vodovodnega omrežja se zagotavlja 10 l/s požarne vode. Zaradi preventivnega varstva pred požari (tudi potresi in vojnimi učinki) je treba pri gradnji objektov upoštevati medsebojno zadostno oddaljenost objektov, v strnjeni gradnji pa obvezno zagotoviti protipožarne ločitve. Zagotovljeni morajo biti predpisani odmiki med objekti, ki preprečujejo prenos požara iz objekta na objekt oziroma požarni zidovi, kjer ni možno zagotoviti odmikov. Pri izvajanju del se zagotovijo zadostni odmiki od obstoječih objektov in vodov. Zagotoviti je potrebno pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila. Do objektov je potrebno omogočiti urgentni dostop v skladu z 13. členom tega odloka.
Zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov.
IX. ETAPNOST IZVAJANJA PROSTORSKIH POSEGOV OPPN
21. člen
(etapnost in dodatni pogoji za pripravo projektne dokumentacije)
Generalno poteka etapnost izvajanja prostorskih posegov načrta skladno z dogovori med posameznimi investitorji.
(1) Etapnost urejanja trga Ivana Roba
1. etapa: Ureditev prostora v sedanjem obsegu trga Ivana Roba skupaj s C. Prekomorskih brigad od semaforskega križišča do Vrtojbenske ceste. Ureditve obsegajo zoženje sedanjega cestnega profila za dvosmerni promet 2 x 2.75 m z dodatnima pasovoma za kolesarski stezi in tlakovanje prostora trga.
2. etapa: V sklopu te etape so predvidene nadaljnje ureditve trga Ivana Roba s podaljškom tlakovane ploščadi v smeri Corroninijeve vile v začrtanem profilu: odstranitev sedanjega ločilnega zidu, ureditev zelenih otokov za ohranjena obstoječa drevesa, sanacija in preoblikovanje obstoječega zidu okrog cerkve sv. Petra, podaljšanje vhodnega stopnišča pred cerkvijo na prostor ploščadi, nameščanje elementov opreme: klopi, svetila, voda, panoji, stojala za kolesa, koši za smeti, nov kiosk ipd.
3. etapa: Nadomestna gradnja poslovnega vogalnega objekta.
(2) Etapnost urejanja bencinskega servisa ob ulici C. Goriške fronte
Pričetek gradnje je pogojen s selitvijo oziroma ukinitvijo bencinskega servisa skladno s sprejetim programom. Z ukinitvijo bencinskega servisa je možen začetek gradnje objektov na lokaciji 7.
(3) Etapnost urejanja ostalih posegov na območju načrta
Na lokaciji 3 se v 1. fazi ohranja obstoječe stanje, v 2. fazi pa možnost rušitve objektov C. Prekomorskih brigad 60a in 60b in novogradnje. Na lokaciji 8 je gradnja mogoča tudi pred izvedbo krožišča, vendar je potrebno na južnem robu parcele zagotoviti izvoz in uvoz. Po izgradnji krožišča je uvoz mogoče izvesti neposredno iz krožišča, ni pa to nujen pogoj. Gradnja stanovanjske hiše na lokaciji 13 je možna po prestavitvi kanalizacije, ki prečka zemljišče.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
22. člen
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Generalno so pri izvedbi načrta dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih, lastniških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega, okoljevarstvenega vidika ter z vidika možnosti izvedbe, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ter varnost ljudi.
(2) Namembnost objektov
Gradnja na prostoru trgovine/gostinskega lokala – lokacija 4: Dopustna namembnost objekta je ureditev tržnice.
(3) Oblikovanje objektov
Večje spremembe odmikov in gabaritov pri rekonstrukcijah in nadomestnih gradnjah so možne, kolikor: zaradi tega ni ogrožen javni interes, da poseg ni v nasprotju s pridobljenimi smernicami in mnenji, da predviden poseg pomeni izboljšanje pogojev na zemljiški parceli, da predviden poseg ne poslabšuje pogojev izrabe sosednjih nepremičnin, da objekt ohranja tipiko stavbnega niza (kadar gre za stavbni niz), da je glede tega pridobljeno predhodno soglasje lastnikov sosednjih nepremičnin.
(3) Parcelacija
Odstopanja pri parcelaciji so možna, v kolikor le-ta niso v nasprotju s predvideno ureditvijo.
(4) Infrastruktura
Do izgradnje novih transformatorskih postaj je za potrebe gradnje in uporabe novega objekta na območju OPPN pri večjih porabnikih dopustna postavitev začasnih montažnih TP, v sklopu obstoječega ali predvidenega objekta in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo, ki ureja gradnjo tovrstnih objektov. Potek ostalih infrastrukturnih naprav lahko odstopa od predvidenih rešitev, v kolikor z odstopanji ni onemogočena gradnja objektov in izvajanje drugih ureditev po tem OPPN. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
23. člen
(pogoji za projektno dokumentacijo)
V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati usklajenost predvidenega posega z OPPN z prikazom in/ali opisom ustreznosti FSI na dejansko pridobljeni zemljiški parceli, ustreznosti rešitev mirujočega prometa – skupaj z izračunom potrebnih PM glede na načrtovane površine in programe ter ureditev na mejah z javnimi površinami.
XII. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKEGA UREJANJA IN PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
24. člen
(roki za izvedbo)
Roki za izvedbo ureditev in gradenj na vseh lokacijah je odvisen od izkazanega interesa za vsako posamično lokacijo.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
25. člen
(splošne obveznosti)
Poleg zahtev iz drugih določb odloka morajo investitorji in izvajalci predvidenih objektov in prostorskih posegov upoštevati: v najkrajšem možnem času je odpraviti vse morebitne škodljive posledice zaradi gradnje objekta, plodno zemljo je uporabiti za ureditev zelenic, promet je v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev, zagotoviti je zavarovanje gradbišč, v času gradnje je upoštevati in izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju površinskih in podtalnih voda in okolja nasploh.
XIV. KONČNE DOLOČBE
26. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu Mestno središče v Šempetru (Uradni list RS, št. 52/05).
27. člen
(nadaljevanje pričetih postopkov)
Upravni postopki, pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določilih Odloka o ureditvenem načrtu Mestno središče v Šempetru (Uradni list RS, št. 52/05).
28. člen
(vpogled in nadzor)
Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je na vpogled pravnim in fizičnim osebam na Oddelku za okolje in prostor Občine Šempeter - Vrtojba. Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
29. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-1/2010-61
Šempeter pri Gorici, dne 18. februarja 2010
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
Dragan Valenčič l.r.