Na podlagi 41.b in 44. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07, ZSV-UPB2, 23/07 popr., 41/07 popr.), Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04, 113/08) in 16. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 12/09) je Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na 23. redni seji dne 18. 2. 2010 sprejel

Ta odlok določa predmet, pogoje, merila in postopek podelitve koncesije, sklenitev koncesijske pogodbe in njeno izvajanje ter prenehanje koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu. Javna služba pomoči družini na domu obsega socialno oskrbo na domu (v nadaljevanju: javna služba).

Koncedent v skladu s tem odlokom je Občina Bistrica ob Sotli, ki podeli koncesijo za izvajanje javne službe pomoči družini na domu na območju celotne občine.
Koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, podzakonskih aktih in po tem odloku in je na podlagi javnega razpisa izbrana za opravljanje javne službe.
Uporabniki javne službe so upravičenci, opredeljeni v predpisu, ki določa standarde in normative socialno varstvenih storitev ter Odloku o izvajanju socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu na območju Občine Bistrica ob Sotli.

Predmet koncesije je socialna oskrba upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter drugih primerih, ko socialna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Storitev obsega:
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Javno službo pomoči družini na domu na območju Občine Bistrica ob Sotli lahko izvaja le en koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije oziroma, da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji ali, da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, ki jih določajo zakon in podzakonski predpisi za opravljanje javne službe,
– da ima izdelan podroben program dela za izvajanje javne službe,
– da zagotavlja strokovno in kakovostno izvajanje javne službe,
– da izkazuje finančno in poslovno sposobnost.

Ponudnik mora predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena in sicer:
– izjavo ponudnika o registraciji pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,
– izjavo, da se strinja z razpisnimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen tega javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in da se po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,
– izjavo o plačilu izdelave mnenja socialne zbornice,
– organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom izvajanja storitve zaposlil izvajalce v skladu s standardi in normativi,
– program dela izvajanja javne službe,
– projekcijo finančnega poslovanja za petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 26 po različici I,
– dokazilo o opremi za izvajanje dejavnosti iz katerih je razvidno izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev,
– izjavo o lastništvu prostorov s podatki o nepremičnini po stanju iz zemljiškoknjižnega vpisa s priloženo pogodbo o lastništvu ali izjavo o najemu objekta ali prostora s priloženo najemno pogodbo ali leasing pogodbo za objekt ali prostor za nedoločen čas z odpovednim rokom najmanj 1 leto ali za določen čas najmanj 5 let, z možnostjo podaljšanja,
– spisek strokovnih referenc s področja razpisane koncesije,
– dokazila o finančni in poslovni sposobnosti:
– letne računovodske izkaze za obdobje zadnjih 3 let, od katerih morajo biti zadnji revidirani, če je ponudnik k reviziji zavezan,
– bonitetno informacijo AJPESa (BON – 2 za gospodarske družbe,
BON – 2 za pravne osebe javnega prava in zasebnega prava ter
BON – 1/SP za samostojne podjetnike),
– izjavo o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na teh objektih oziroma prostorih ali izjavo, da hipoteka in druge stvarne pravice na teh objektih oziroma prostorih ne obstajajo,
– izračun cene, oblikovan po metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev,
– izjavo, da bo ponudnik ob začetku izvajanja dejavnosti ponujeno ceno iz prejšnje alineje uskladil največ v višini stopnje rasti elementov cene, oziroma zaradi upoštevanja morebitnih sprememb veljavne zakonodaje, ki bi imela vpliv na elemente cene.
Koncesija se lahko podeli ponudniku, ki v času razpisa še ne razpolaga s primernim objektom oziroma prostori za izvajanje storitve. Koncedent v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v tem primeru.
Koncedent v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v primeru, ko je ponudnik že pridobil dovoljenje za delo oziroma že izvaja enako storitev na podlagi pridobljene koncesije.
Koncedent v javnem razpisu določi vsa dokazila, ki jih mora ponudnik priložiti kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
Koncedent lahko v razpisu določi še druga dokazila, ki jih mora koncesionar priložiti kot dokaz o izpolnjevanju pogojev.

Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– cena storitve na efektivno uro,
– program dela,
– oddaljenost sedeža oziroma izpostave izvajalca od območja za katero bo podeljena koncesija,
– vključevanje drugih vsebin s področja socialnega varstva v program izvajanja.
V primeru, da bi bila cena storitve višja od cene zadnjega izvajalca ali v primeru drugih utemeljenih razlogov si koncedent pridružuje pravico, da koncesije ne podeli.
Točkovanje po navedenih merilih koncedent natančno opredeli v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

Postopek podelitve koncesije se prične na podlagi sklepa župana, v katerem se določi:
– besedilo javnega razpisa,
– rok za pripravo razpisne dokumentacije in objavo javnega razpisa,
– najmanj tričlansko strokovno komisijo (v nadaljevanju: komisija), od katere mora biti vsaj en član zaposlen pri koncedentu,
– naloge komisije.

Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis vsebuje naslednje sestavine:
– vrsto in opis storitve,
– čas opravljanja koncesije,
– pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati,
– krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija,
– uporabnike storitev, za katere se razpisuje koncesija,
– način financiranja storitev, ki je predmet koncesije,
– kriterije in merila za izbiro ponudnika,
– rok za prijavo na javni razpis,
– čas odpiranja ponudb,
– rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
– navedbo organa, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organa, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.

Rok za prijavo na razpis mora omogočiti ponudnikom pripravo dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in ne sme biti krajši od predpisanega v zakonu.

Koncesionar mora v času objave razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

Ponudnik lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka.
Ponudnik do poteka razpisnega roka nima pravice vpogledati vloge drugih ponudnikov na istem razpisu.
Ponudba, ki je prispela k organu, pristojnem za podelitev koncesije, po preteku razpisnega roka, je prepozna.

Komisija je pooblaščena za vodenje postopka javnega odpiranja ponudb, strokovni pregled prispelih ponudb in medsebojno primerjavo ponudb v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem odlokom in razpisno dokumentacijo.
Komisija odpre prispele ponudbe najkasneje v roku 30 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis. Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak ponudnik na javnem razpisu.
Za vsako ponudbo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, ali je popolna v skladu z zahtevami javnega razpisa. Če ponudba ne izpolnjuje katerekoli od navedenih zahtev, organ pristojen za podelitev koncesije, ponudbo s sklepom zavrže.
O vsaki ponudbi, ki izpolnjuje predpisane zahteve iz prejšnjega odstavka, pridobi komisija mnenje socialne zbornice.
Komisija najkasneje v roku 60 dni po pridobitvi mnenja socialne zbornice oziroma po preteku roka za podajo mnenja opravi pregled in presojo popolnih ponudb po objavljenih kriterijih in merilih ter na tej podlagi in ob upoštevanju mnenja socialne zbornice, če je bilo dano, pripravi predlog podelitve koncesije.

Na podlagi izvedenega javnega razpisa podeli koncesijo najugodnejšemu ponudniku z upravno odločbo občinska uprava.
O vseh ponudbah se izda ena odločba, s katero se podeli koncesija najugodnejšemu ponudniku, določi čas trajanja koncesije in določi rok, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti koncesijsko pogodbo v skladu z javnim razpisom ter zavrne neuspešne ponudbe.
Zoper odločbo o podelitvi koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Če se na razpis ne javi noben ponudnik ali če noben od ponudnikov ne izpolnjuje predpisanih pogojev ali ne predloži dokazil o njihovem izpolnjevanju, koncedent s sklepom ugotovi, da razpis ni uspel. Koncedent ponovi razpis v roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni od izdaje sklepa o neuspelem razpisu.

Najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, koncedent in izbrani koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo.
Pogodbo v imenu koncedenta podpiše župan.
Koncesionar mora začeti z izvajanjem javne službe v roku določenem v koncesijski pogodbi.

S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja in razmerje do uporabnikov, zlasti pa:
– vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
– začetek izvajanja koncesije,
– čas, za katerega se sklepa koncesijska pogodba,
– ceno oziroma način vrednotenja storitev,
– sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja,
– dolžnost in način poročanja koncesionarja o izvajanju koncesije,
– obveznosti koncesionarja do uporabnikov,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
– način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
– obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju koncesijske pogodbe,
– druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.

Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo desetih (10) let.
Koncesija se lahko podaljša na predlog koncesionarja, vendar največ za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba. Koncesionar mora predlog za podaljšanje iz prejšnjega odstavka vložiti najmanj eno leto pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena koncesija. Koncedent koncesijo podaljša z odločbo, v kateri določi čas podaljšanja koncesije, če je ta možnost predvidena v koncesijski pogodbi in če ugotovi, da na območju izvajanja storitve še obstajajo potrebe po storitvi in jih koncesionar pod pogoji, ki jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi, lahko še naprej zagotavlja.
Z odločbo iz prejšnjega odstavka lahko koncedent glede na potrebe po izvajanju storitve na območju izvajanja storitve določi zmanjšan obseg koncesije ali krajši čas, kot je določen v prejšnjem členu.
Koncedent in koncesionar o podaljšanju koncesije skleneta aneks k pogodbi o koncesiji.
Koncesija se ne sme podaljšati, če obstajajo razlogi za odvzem koncesije ali če koncesionar krši pogodbene obveznosti do uporabnikov. V primeru neizpolnjevanja drugih pogodbenih obveznosti koncedent koncesijo lahko podaljša glede na vrsto in pogostost kršitev in če koncesionar zagotovi, da kršitev ne bo več ponavljal.
Koncesija se lahko podaljša samo enkrat.

Koncesija preneha:
– če se ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
– če se koncesionar odpove koncesiji,
– s potekom dobe trajanja koncesije, dogovorjene s pogodbo,
– zaradi prenehanja poslovanja koncesionarja, razen če se koncesija prenese na pravnega naslednika,
– z odvzemom koncesije,
– zaradi stečajnega postopka.

Koncesija se odvzame:
– če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom,
– če koncesionar v roku, določenem v koncesijski pogodbi ne začne izvajati javne službe,
– če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo in pogodbo o koncesiji;
– če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;
– če je zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– če je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.
Koncedent pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. Koncesija se odvzame z odločbo, zoper odločbo o odvzemu koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

V primeru prenehanja koncesije, razen v primerih, ki jih določa zakon, mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti v okviru javnega zavoda ali ko to dejavnost začne izvajati novi koncesionar, vendar največ za obdobje, ki ga določa zakon.

Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen v primeru, ko koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncedent in koncesionar lahko kadarkoli sporazumno razvežeta sklenjeno pogodbo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Sredstva za zagotavljanje javne službe na podlagi koncesije se zagotavljajo iz proračunskih sredstev ali drugih javnih sredstev, s plačili upravičenca do storitve ali drugih zavezancev v skladu z zakonom in podzakonski predpisi.

Koncedent koncesionarju iz proračuna zagotavlja sredstva za stroške storitve v skladu z zakonom in predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.

O zagotavljanju sredstev koncedent in koncesionar na podlagi odločbe in pogodbe o koncesiji skleneta letno pogodbo o financiranju.
V pogodbi iz prejšnjega odstavka se dogovorita o višini sredstev in izvršitvi plačila na podlagi mesečnega zahtevka koncesionarja.
Koncesionar mora sredstva, ki mu jih izplača koncedent, uporabiti namensko v skladu s svojim finančnim načrtom. V primeru, da je koncesionar sredstva uporabil nenamensko, negospodarno ali v nasprotju s predpisi, pogodbo o koncesiji se po takšni ugotovitvi za obseg nenamensko porabljenih sredstev napravi poračun.

Na podlagi predloga koncesionarja poda k ceni storitve soglasje občinski svet, praviloma enkrat letno.
Koncesionar je dolžan koncedentu sproti poročati o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje javne službe, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno.
Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje javne službe.

Koncedent lahko na koncesionarjev predlog ali v sporazumu z njim prenese koncesijo na drugo osebo, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da bo prevzemnik koncesije izvajal javno službo skladno s predpisi in koncesijsko pogodbo, učinkovito in v skladu z interesi uporabnikov.
Koncedent prenese koncesijo s tem, da novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Koncesija se prenese pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju in za preostali čas trajanja koncesije.
Novi koncesionar sklene po vročitvi dokončne odločbe iz drugega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom.

Izvajanja koncesijske pogodbe nadzoruje občinska uprava.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.