Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2010 z dne 16. 2. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2010 z dne 16. 2. 2010

Kazalo

469. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo, stran 1355.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 20. seji dne 4. 2. 2010 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Naklo.
(2) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/406-44/07.
2. člen
(namen OPN)
OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
3. člen
(cilji OPN)
Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb, ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4. člen
(vsebina OPN)
(1) OPN Občine Naklo vsebuje strateški in izvedbeni del ter vsebuje naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Strateški del,
III. Izvedbeni del,
IV. Prehodne in končne določbe in grafične priloge strateškega in izvedbenega dela.
(2) Občinski prostorski načrt Občine Naklo ima naslednje obvezne priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– konceptualni del urbanističnega načrta za naselja Naklo, Malo Naklo in Polica,
– podrobnejši del urbanističnega načrta za naselja Naklo, Malo Naklo in Polica,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– povzetek za javnost,
– okoljsko poročilo (izdelalo podjetje Marbo, d.o.o. Bled, Alpska cesta 43, Lesce, pod številko 119/2-2007),
– ostala gradiva:
– strokovne podlage za posege na kmetijska zemljišča,
– omilitveni ukrepi – priloga k odloku OPN.
5. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Uredbo o enotni klasifikaciji objektov CC-SI (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1, 47/04 – ZGO-1A, 102/04 – ZGO-1-UPB1, 14/05 – popr. in 126/07 – ZGO-1B, 108/09 – ZGO-1C).
6. člen
(območje OPN)
(1) Z OPN se ureja celotno območje Občine Naklo, razen območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Naklo.
(3) Z OPN se do sprejetja OPPN urejajo tudi območja, za katera je načrtovana izdelava OPPN.
(4) Z OPN se ne ureja območja sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov, ki ostajajo v veljavi:
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja P 5/16-a (LPKF) (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/05)
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja SE 7/6 – Podtabor (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/06)
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Naklo (Uradni list RS, št. 4/06)
– Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica)–Podtabor (Uradni list RS, št. 33/03)
– Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Podtabor–Naklo (Uradni list RS, št. 35/96, 18/05, 109/07).
(5) Območja državnih lokacijskih oziroma prostorskih načrtov so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega akta.
II. STRATEŠKI DEL
1. Splošne določbe
7. člen
(namen)
Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov se s strateškim delom OPN na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
8. člen
(vsebina)
(1) Strateški del OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.
(2) Tekstualni del strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
– splošne določbe,
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Grafični prikazi strateškega dela OPN se prikažejo na geodetskih podlagah in vsebujejo:
– zasnovo prostorskega razvoja občine ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
9. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
Prostorski razvoj občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Izhodišča za prostorski razvoj občine so sledeča:
– socialna enakost vseh prebivalcev,
– enake pravne pravice in obveznosti vseh državljanov,
– polna zaposlenost in preživljanje z Iastnim delom,
– možnost izobraževanja, zdravstvenega varstva in kulturnega delovanja,
– ohranjanje pokrajinske raznolikosti,
– ohranjanje stavbarstva, kulturne, tehnične in umetnostno zgodovinske dediščine,
– usklajen razvoj celotnega območja občine, policentrizem,
– zdravo in kakovostno bivalno okolje,
– zagotavljanje minimalne infrastrukturne opremljenosti celotnega območja občine.
10. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Cilji prostorskega razvoja občine so naslednji:
– skladen razvoj Občine Naklo po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami,
– vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami,
– upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora,
– usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij,
– povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom,
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,
– spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost,
– zagotavljanje prebivalcem naselij možnost za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje,
– zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja.
(2) Skladno s cilji bo Občina Naklo uveljavljala naslednje razvojne interese:
– oblikovanje naravi prijaznega in kvalitetnega življenjskega okolja s prizadevanjem za odstranitev velikih onesnaževalcev okolja iz centra naselja Naklo in omilitvijo vpliva avtoceste na bivalno okolje ter prizadevanjem za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja voda, gozdov, zraka in zagotavljanjem kvalitetne pitne vode na čim večjem teritoriju občine ter zagotovitvijo cestnih in ostalih povezav, ki bodo povečevali varnost stalnih prebivalcev in obiskovalcev;
– zagotavljanje pogojev za kakovostno in sodobno izobraževanje predšolske, osnovnošolske, srednješolske mladine in odraslih ter obenem zagotoviti pogoje za kvalitetno preživljanje starosti občanov in dostop do zdravstvenih storitev v domačem kraju;
– zagotavljanje ohranitve obdelanosti kmetijskih površin in ohranitve perspektivnih kmetij in ohranjene identitete podeželja, podeželje povezati z obstoječo turistično ponudbo in vzpodbuditi razvoj novih ciljnim skupinam prilagojenih turističnih programov, tudi z obnovo in ohranitvijo kulturne dediščine in skrbjo za ohranitev naravne dediščine ter vzpodbudami za nastanek novih turističnih atraktivnosti v občini;
– pospeševanje rasti, razvoja in medsebojnega povezovanja malih in srednjih podjetij ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest;
– zagotavljanje delovanja in razvoja društvenega življenja v občini, čim večjo prepoznavnost občine in njenih projektov navzven in obenem tudi medsebojno komunikacijo, izmenjavo informacij in graditev partnerstev med prebivalci in organizacijami znotraj občine in privabitvijo t.i. priseljencev v dogajanja v občini.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
11. člen
(pogoji za skladnejši razvoj v prostoru)
Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, smotrno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot ter celostno ohranjanje kulturne dediščine.
12. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti bodo:
– območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove že pozidanih območij naselij, še posebej vaških jeder,
– območja slabših kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z možnostjo priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo,
– zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture,
– robovi naselij, kjer bo širitev izvajana z dopolnjevanjem in zaokroževanjem.
(2) Pri razporejanju poselitve v prostor občine in umeščanju posameznih dejavnosti je treba:
– dopustiti gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine,
– dopustiti gradnjo manjših obratov v območjih naselij, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
– preprečiti nadaljnje širjenje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo,
– preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
– dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjati v prostor,
– dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjati v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti,
– preveriti ali je planirana širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukturne opreme,
– preveriti sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine.
13. člen
(omrežja naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda se razvija naslednje tipe naselij v občini:
a) občinsko in lokalno središče – Naklo,
b) oskrbna središča – Podbrezje, Spodnje in Zgornje Duplje,
c) ostala ruralna naselja v občini – Bistrica, Cegelnica, Gobovce, Malo Naklo, Okroglo, Polica, Strahinj, Zadraga, Žeje.
(2) a) Občinsko in lokalno središče:
Naselje se bo razvijalo kot sedež občine ter kulturno in trgovsko-storitveno središče in središče interesov in informacij. Za proizvodne in obrtno servisne dejavnosti bodo namenjene proste površine med regionalno cesto Kranj – Naklo in že pozidanim območjem blagovnega terminala Naklo.
(3) b) Oskrbna središča:
Za oskrbna središča je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno oskrbo, skupne prostore, gostinske obrate ter obratovalnice malega gospodarstva. V oskrbna središča bo usmerjen razvoj tistih specializiranih trgovin, ki zaradi svojih učinkov na prostor ne sodijo v občinsko središče, hkrati se s tem zagotovi boljša dostopnost do porabnika (npr. kmetijske trgovine, gradbeni material ...).
(4) c) Ostala ruralna naselja
V ostalih, ruralnih naseljih se bo težilo k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja ter revitalizaciji in prenovi vaških središč, le izjemoma širitvi naselij na kmetijske in gozdne površine.
14. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Območje je vpeto v slovenski avtocestni križ, v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Vzporedno z avtocesto poteka regionalna cestna povezava, ki povezuje območje s Kranjem, Tržičem in Radovljico.
(2) Območje je preko Kranja vezano na slovensko in s tem na mednarodno železniško omrežje.
(3) Območje občine je z avtocesto in regionalno cesto povezano z osrednjim državnim letališčem – Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (15–20 minutna dostopnost).
15. člen
(območja varstva narave)
(1) Med najbolj zanimivimi naravnimi znamenitostmi v Občini Naklo sta Udin Boršt, ki je največji strnjen gozd v Ljubljanski kotlini in Dobrava, konglomeratna terasa, znana po največjem številu vrtač med vsemi Dobravami ob Savi.
(2) Za spominski park Udin boršt kot celoto po odloku (Odlok o razglasitvi spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85) velja varstveni režim, ki zagotavlja ohranitev gozdne in kulturne krajine, lastnikom zemljišč pa omogoča gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi obdelovalnimi površinami. Gozdni rezervat Kriva jelka v Udin borštu je naravna vrednota državnega pomena.
(3) Z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) so določena ekološko pomembno območja:
– 25400 Sava od Radovljice do Kranja s sotočjem Tržiške Bistrice
– 28600 Dacarjevo brezno
– 27800 Žiganja vas.
(4) Reka Sava od Radovljice do Kranja s sotočjem je opredeljena kot ekološko pomembno območje. Obe reki sta pomembni nosilki vrstne pestrosti v sicer dokaj urbanizirani kmetijski krajini. Predvsem ima veliko naravovarstveno vrednost območje sotočja Save in Tržiške Bistrice (Nakelska Sava).
(5) Dacarjevo brezno nad Zg. Dupljami v bližini vasi Žiganja vas, je kraško brezno.
(6) Na območju občine se nahajajo naslednje naravne vrednote:
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|Ident.  |Ime                      |Zvrst               |Status|
|št.     |                         |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|785     |Arneševa luknja          |geomorfp, hidr      |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|992     |Mlinarjev studenec na    |hidr                |NVLP  |
|        |Okroglem                 |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|1878 V  |Udin boršt – osameli     |geomorf (geomorfp,  |NVDP  |
|        |kras                     |hidr, geol)         |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|2762 V  |Sava – od sotočja Save   |hidr, geomorf (zool,|NVDP  |
|        |Bohinjke in Save Dolinke |bot)                |      |
|        |navzdol do Črnuč         |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|3151    |Sava – Tržiška Bistrica  |geomorf, hidr, bot, |NVLP  |
|        |– sotočje                |zool                |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|3442    |Udin boršt – gozdni      |ekos                |NVLP  |
|        |rezervat Kriva jelka     |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|3444    |Arharjevo brezno         |geomorfp            |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|3480    |Velika Lebinica          |geomorfp            |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|3481    |Arneševa zijalka         |geomorfp            |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|3621    |Dupulnik                 |geomorfp, hidr      |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|3672    |Dacarjevo brezno         |geomorfp, zool      |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|4311    |Bistrica pri Naklem –    |geol, geomorf       |NVDP  |
|        |fosilna struga           |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|4927    |Gobovce – lehnjakovi     |hidr                |NVLP  |
|        |izviri                   |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|4937    |Lešnica – povirno        |hidr                |NVLP  |
|        |območje potoka           |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5088    |Dobrave – močvirja ob    |ekos                |NVLP  |
|        |Savi                     |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5090    |Jama na Okroglem         |geomorfp            |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5277    |Naklo – lipa             |drev                |NVLP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5278    |Podbrezje – lipa         |drev                |NVLP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5288    |Udin boršt – območje     |geomorf             |NVLP  |
|        |vrtač                    |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5299    |Mala Lebinica            |geomorfp            |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5308 V  |Nakelska suha dolina     |geomorf             |NVLP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5321 V  |Gradišče na Dobravi –    |geol, geomorf       |NVLP  |
|        |terasa                   |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5341    |Jama v Arhovem partu     |geomorfp            |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5378    |Kadunčev studenec        |geomorfp            |NVDP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5417    |Nacovka – terasa         |geomorf, geol       |NVLP  |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
|5475 V  |Tržiška Bistrica – od    |hidr, geomorf, geol |NVDP  |
|        |Pristave do izliva       |                    |      |
+--------+-------------------------+--------------------+------+
(7) Poleg naštetih naravnih vrednot so na območju še naravne vrednote – jame:
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|Ident.  |Ime jame                |Kratka oznaka         |Režim|
|št.     |                        |                      |     |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|41078   |Arhova jama             |Vodoravna jama        |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|41081   |Arneševa zjalka         |Jama s stalnim tokom  |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|40763   |Arneševa luknja         |Vodoravna jama        |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|41076   |Brezno v Kvikšovem partu|Jama z breznom in     |3    |
|        |                        |etažami, poševna jama |     |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|42404   |Ciganska jama           |Spodmol, kevdrc       |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|41075   |Dacarjevo brezno        |Brezno s stalnim      |2    |
|        |                        |tokom                 |     |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|40764   |Dopulnek                |Jama stalni izvir     |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|41077   |Jama v Arhovem partu    |Brezno                |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|46950   |Kačja jama nad Spodnjimi|Spodmol, kevdrc       |3    |
|        |Dupljami                |                      |     |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|44171   |Kadunčev studenec       |Jama stalni izvir     |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|40766   |Mala Lebenica           |Jama stalni izvir     |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|42878   |Partizanska jama pod    |Vodoravna jama        |3    |
|        |Okroglim                |                      |     |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
|40765   |Velika Lebenica         |Jama stalni izvir     |3    |
+--------+------------------------+----------------------+-----+
(8) Na območju občine so posebna varstvena območja:
– SI3000201 Nakelska Sava,
– SI3000284 Dacarjevo brezno – Žiganja vas.
16. člen
(območja varstva kulturne dediščine)
(1) Na območju občine je več ohranjenih objektov in območij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Na teh območjih niso dopustni posegi, ki bi spremenili lastnosti, vsebino in oblike dediščine ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. S prostorskim razvojem se bo omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije.
(2) Naklo kot naselje je suburbana aglomeracija brez naselbinskih posebnosti, vendar je ohranjenih še nekaj kvalitetnih objektov, kot je baročna župnijska cerkev sv. Petra in domačija »pri Bernard« (Voglarjeva ulica 5).
(3) V naselju Okroglo je podružnična cerkev sv. Marije Magdalene z romansko ladjo predelano v gotiki. V bližini cerkve je Zupanov gradič (Okroglo 8), na skalnatem robu nad Savo, grajen v klasicističnem stilu. Celoten kompleks gradiča je bil prenovljen v letih 1998–2001.
(4) V Podbrezjah je več ambientov in posameznih objektov kakovostne arhitekturne dediščine. Najbolj izpostavljena in prepoznavna je podružnična cerkev Žalostne matere božje, prej sv. Benedikta, ki stoji v Podtaboru na konglomeratni vzpetini in predstavlja izrazito krajinsko dominanto. Celotni kompleks sestavljajo protiturški tabor, Kalvarja s kapelicami in Križanjem ter kapela na mestu obrambnega stolpa. Obzidje je z ohranjenimi strelnimi linami. Kvaliteten ambient dopolnjuje Kalvarja s Križanjem: enajst zidanih kapelic v sklopu severnega dela obzidja in skupina treh križev, na katerih so leseni polihromirani kipi Jezusa in obeh razbojnikov.
(5) Župna cerkev sv. Jakova v Britofu je v osnovi gotska. Župnišče ob cerkvi je bilo zgrajeno v treh obdobjih. Skupaj s cerkvenima zvonikoma oblikuje značilno veduto naselja (gledano iz zahoda). Ambientalno zanimivi sta tudi vaški jedri Srednja vas in Dolenja vas.
(6) V Spodnjih Dupljah je dupljanski (Vojvodov) grad (Sp. Duplje 36), ki leži na ravnini sredi spodnjega dela vasi. Več hiš v naselju je etnoloških spomenikov.
(7) Župnijska cerkev sv. Vida stoji na ravnini, ob pokopališču, zamenjala pa je starejšo cerkev, ki je stala višje nad vasjo. Cerkev je baročna, zgrajena istočasno kot sosednje župnišče. Znamenje z Gosarjevimi freskami stoji na križišču poti v Sp. Dupljah.
(8) V Zgornjih Dupljah stoji podružnična cerkev sv. Mihaela pod Arhovim Gradiščem. Gotska cerkvica z Gosarjevimi freskami je prvič omenjena l. 1391. V naselju je še ohranjena kmečka hiša »pri Sitarju«.
(9) V Zadragi stoji domačija »Pri Jan« ali »Pavlinova domačija« (Zadraga 2), tip kmečkega dvorca iz 19. stoletja za strnjenim obzidjem, ki ga sestavljajo: klasicistična stanovanjska hiša, zidana kašča in gospodarsko poslopje ter kapelica iz 18. stoletja ob poti zunaj zidu.
(10) V Žejah, ob cesti je kmečka hiša »pri Peruč« (Žeje 3), ki predstavlja primer tipičnega gorenjskega kmečkega dvorca iz 18. stoletja (zidana, nadstropna, s prehodno vežo in dvokapno streho). Ohranjeni so baročni detajli: okna s kamnitimi okvirji s kovanimi mrežami.
(11) Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati enote kulturne dediščine vpisane v register nepremične kulturne dediščine, ki so prikazane v prikazu stanja prostora.
17. člen
(površinske vode)
(1) Na območju Občine Naklo sta vodotoka 1. reda Sava in Tržiška Bistrica, ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.
(2) Vodotoka Sava in Tržiška Bistrica sta vodotoka 1. reda, zato zunanja meja priobalnih zemljišč sega 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma 40 m izven območja naselij, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08 – ZV-1A).
(3) Na območju občine ni evidentiranih erozijskih žarišč globinske in bočne erozije. Na severozahodnem delu občine, na delu območja Spominskega parka Udin Boršt je evidentirano območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite, ki sega od naravovarstvenega rezervata Krive jelke na sever, čez občinsko mejo, v Občino Tržič.
(4) Na območju Občine Naklo so poplavna območja vzdolž vodotoka Tržiška Bistrica, vse do njenega izliva v reko Savo. Poplavna območja se nahajajo tudi ob Savi pri naselju Gobovce in površine ob Dupeljščici v Naklem. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za posege v poplavna območja je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
18. člen
(območja mineralnih surovin)
(1) Na območju Občine Naklo je pridobivalni prostor (Bistrica pri Naklem), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje proda. Skladno z obstoječimi dovoljenji je po koncu izkoriščanja predvidena sanacija območja, ki mora upoštevati tudi naravovarstvene smernice.
(2) Končna namembnost po opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin oziroma po sanaciji pridobivalnega prostora bo kmetijska, kot je bila pred odprtjem površinskega kopa.
19. člen
(odlagališča odpadkov)
(1) Zbiranje odpadkov (tedenski odvoz po gospodinjstvih in podjetjih) je v pristojnosti Komunale, javnega podjetja iz Kranja. Urejen je tudi sistem ločenega zbiranja odpadkov, urejeni so tudi nekateri ekološki otoki (Naklo).
(2) Na področju ravnanja z odpadki se bo:
– razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov,
– sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema ravnanja z odpadki,
– preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno saniralo.
20. člen
(območja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom)
Za naselja Naklo, Malo Naklo in Polica je izdelan urbanistični načrt, ki je podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanega središča. Območje je na severu omejeno z avtocesto, na vzhodu z občinsko mejo, na jugozahodu s traso Ceste na Okroglo, na zahodu pa vključuje še območje asfaltne baze.
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
21. člen
(razvoj infrastrukturnih omrežij)
(1) Infrastrukturna omrežja se bodo (z upoštevanjem varstvenih omejitev) razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost bo v bodoče dopolnjevana na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, ter izboljševana da bi se preprečilo onesnaževanje in zmanjševanje obremenitev vodotokov in drugih naravnih vrednot. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(2) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.
(3) Novogradnja ali posodabljanje obstoječe infrastrukture se izvaja na način, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in upoštevani pogoji nosilcev urejanja prostora.
(4) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gradnjo za celotno območje občine. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje.
22. člen
(prometna infrastruktura)
Državne ceste
(1) Na območju Občine Naklo potekajo odseki naslednjih državnih cest:
– avtocesta A2      ....................   Predor Karavanke–
                                           Vrba–Lesce–
                                           Črnivec
                                           – Podtabor–Kranj
                                           Z– Ljubljana
                                           (Šentvid)
– glavna cesta G2-  ....................   Ljubelj–Bistrica
101                                        pri Tržiču–
                                           Podtabor
– regionalne ceste
– R2-411            ....................   Naklo–Podtabor–
                                           Gobovce–Črnivec
– R3-636            ....................   Lipnica–Podnart–
                                           Gobovce–po cesti
                                           411
                                           –Podtabor.
(2) Območje je vpeto v tako imenovani slovenski avtocestni križ, v smeri Ljubljana–Predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Odsek, ki prečka območje je skoraj v celoti izgrajen, predvideno je dokončanje izgradnje na odseku Peračica–Podtabor od občinske meje do Podtabora ter izgradnja novega avtocestnega priključka Naklo. Z avtocesto je območje Občine Naklo navezano s priključkom na Polici, priključkom Podtabor in načrtovanim priključkom Naklo.
(3) Vzporedno z avtocesto poteka tudi regionalna cestna povezava, ki povezuje območje s Kranjem, Tržičem in Radovljico ter deli naselje Naklo na stanovanjski in poslovno industrijski del. Obstoječi priključki na regionalno cesto so neurejeni in v večini primerov tudi nevarni, ob cesti so neurejena parkirišča tovornih vozil.
(4) Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, glavne ceste 25 m in regionalne ceste 15 m.
Občinske ceste
(1) Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 29/98). Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom so razvrščene v podkategorijo zbirnih mestnih in zbirnih krajevnih cest (LZ). Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.
(2) V naseljih se, kjer se pokaže potrebno, zaradi večje varnosti pešcev, zgradi pločnike.
(3) V občini je zelo veliko prometa s tovornimi vozili, ki jih večkrat puščajo neorganizirano parkirane na različnih krajih. Potrebno je urediti parkirišča za tovorna vozila na Polici, pri Traminu in ob regionalni cesti nad gramoznico.
Kolesarske steze
Območje Občine Naklo je reliefno primerno za kolesarjenje. Območje prečka tudi nekaj kolesarskih smeri, ki naj bi povezale severno Gorenjsko s Kranjem in ostalimi deli države. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti stezo za kolesarski in traktorski promet ob cesti v smeri Polica–Bistrica–Podbrezje, s povezavami na Trnovec in proti Gobovcam ter na Zvirče. Enako vrsto kolesarsko-traktorske poti se vzpostavi ob cestah od Naklega proti Strahinju, Dupljah in Zadragi ter mimo Žej. Označijo in uredijo se kolesarske steze tudi skozi Udin boršt.
Železniški promet
(1) Na območju Občine Naklo poteka železniška proga Kranj–Naklo, in sicer do območja trgovine Merkur v Naklem.
(2) Opredeli se koridor za ponovno vzpostavitev trase opuščene regionalne železniške proge Naklo–Tržič kot nadaljevanje proge Kranj–Naklo. Za zgrajeno progo je določen:
– progovni pas – prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge,
– varovalni progovni pas – zemljiški pas na obeh straneh proge širok 200 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge.
23. člen
(elektronske komunikacije)
Telekomunikacijsko omrežje
(1) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije.
(2) V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.
(3) Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(4) Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Ni dopustno postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine.
(5) Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
24. člen
(energetika)
Električno omrežje
(1) Na območju Občine Naklo se nahajajo elektroenergetski objekti državnega pomena, to so RTP 400/110 kV Okroglo in RTP Naklo.
Na območju občine potekajo naslednji obstoječi daljnovodi:
– DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo,
– DV 2x110 kV Kleče–Okroglo,
– DV 2x110 kV Okroglo–Jeklarna,
– DV 2x110kV Okroglo–Moste,
– DV 1x110 kV Okroglo–Naklo,
– DV 2x110 kV Okroglo–Zlato polje,
– DV 2x110 kV vzankanje RTP Naklo,
– DV 2x110 kV vzankanje RTP Tržič,
– DV 1x110 kV Okroglo–Radovljica.
(2) Predvideni so koridorji za naslednje, predvidene daljnovode:
– DV 2x110 kV Okroglo Železniki
– DV 1x400 kV Okroglo–Udine.
(3) Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih.
(4) Na vodotokih se bodo lahko gradili novi energetski objekti, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda, narave in kulturne dediščine. Lahko se bodo uveljavljali tudi lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije.
Oskrba z elektriko se bo postopoma urejala podzemno v kabelski kanalizaciji, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
Plinovodno omrežje
(1) Preko območja občine potekajo naslednji plinovodi, ki so v upravljanju Geoplina d.o.o.:
– R 29; instalacija Britof–MRP Jesenice, premer 200 mm, tlak 50 bar,
– P 292; od R 29 v km 22+525–MRP Tržič, premer 100 mm, tlak 50 bar,
– P 29134; od P2913 v km 2+198–MRP Merkur Naklo, premer 200 mm, tlak 6 bar,
– P 29136; MRP Merkur Naklo–MP Asfaltna baza, premer 150 mm, tlak 1bar,
– P 29137; od P29134 v km+745–MRP Exoterm, premer 100 mm, tlak 6 bar,
– P 29138; od P 29136 v km 0+508–MP Živila, premer 100 mm, tlak 1 bar.
(2) Predvidena je gradnja prenosnega plinovoda M10 (Vodice–Rateče).
(3) Ostali plinovodi v sistemu široke potrošnje obratujejo pod tlakom 1 do 3 bar. Na območju naselja Naklo bo zgrajeno plinovodno omrežje v obsegu, ki bo zagotavljalo dolgoročno možnost oskrbe s plinom individualnih porabnikov, kakor tudi območij mešanih in proizvodnih dejavnosti.
(4) Pri umeščanju plinovoda je potrebno upoštevati vidik varstva kulturne dediščine.
(5) Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(6) V območjih, v katerih je izvedena plinovodna mreža široke potrošnje, je za vse gradnje objektov potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
25. člen
(komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)
Odvajanje in čiščenje odplak
(1) Načrtovanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz stanovanjskih, proizvodnih in območjih javne infrastrukture mora biti načrtovano v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09);
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01);
– Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08).
(2) Kanalizacijski sistem v občini še ni v celoti zgrajen, kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu pokriva Naklo, Cegelnico, dograjuje se kanalizacija v naseljih Strahinj, Spodnje in Zgornje Duplje, Okroglo in Polica. Glavni zbiralnik GZ-7 je priključen na centralno čistilno napravo Kranj.
(3) Potrebno je zgraditi ali dograditi kanalizacijske sisteme v ločenem sistemu odpadnih in meteornih voda v vseh naseljih, zlasti v Podbrezjah, Bistrici in Žejah. V Bistrici bo potrebno za odvajanje odpadnih voda iz Podbrezij zgraditi lokalno čistilno napravo ob Tržaški Bistrici ali prečrpališče, s katerim bi se odpadne vode prečrpavale v obstoječi sistem, ki je vezan na čistilno napravo Kranj. V naseljih Gobovce in Zadraga se zgradijo lokalne čistilne naprave.
(4) Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
– zagotovitev čiščenja odpadnih voda,
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,
– zagotovitev sočasne izgradnje kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve,
– ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložna naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin.
Vodni viri in oskrba s pitno vodo
(1) Na območju občine sta dva vodna vira, vrtini Duplje in Podtabor. Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na dva varstvena pasova:
– prvi varstveni pas z najstrožjim režimom zaščite,
– drugi varstveni pas s strogim režimom zaščite.
(2) Usmeritve za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so:
– varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
– dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,
– izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, prioritetno na odsekih, kjer so salonitni cevovodi,
– dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov.
(3) Obstoječi sistem vodovoda (da bo izpolnjeval pogoje zanesljive vodooskrbe) je potrebno rekonstruirati in povečati njegovo zmogljivost pred vsako nadaljnjo širitvijo območij naselij.
Varstvo okolja
(1) Vse naložbe bodo presojane s stališča vpliva na okolje. Projektna dokumentacija in investicijski programi, tako za novogradnje kot za rekonstrukcije, bodo vsebovale tehnično dokumentacijo o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaženje okolja, bodo obravnavane kot prednostne.
(2) Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije naselij in celotne občine. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo.
(3) Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanje primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja.
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
26. člen
(določitev naselij)
Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti in tiste površine izven teh meja, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so:
– Bistrica,
– Cegelnica,
– Gobovce,
– Okroglo,
– Podbrezje z deli naselja Podtabor, Britof, Srednja vas in Dolenja vas,
– Polica,
– Naklo,
– Malo Naklo,
– Spodnje Duplje,
– Strahinj,
– Zadraga,
– Zgornje Duplje,
– Žeje.
27. člen
(določitev območij posebnih dejavnosti)
Območja različnih dejavnosti, zelo oddaljenih od naselij, ki jih ni možno vključiti v obstoječa naselja se določijo kot območja posebnih dejavnosti. To so:
– razširjeno območje betonarne v gramoznici Gača, v katero se bo preselila asfaltna baza iz Naklega ter zgradila upravna stavba,
– tovarna za predelavo odpadkov in površine za skladiščenje lesa,
– območje izpostave avtocestne baze Hrušica v Podbrezjah in predvidena obrtna cona,
– območje Srednje biotehniške šole in pripadajočih objektov,
– območje RTP Okroglo.
28. člen
(določitev posebnih območij razpršene gradnje)
Območja razpršene gradnje, ki so sestavljena iz več stavb, s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti in turistične kmetije so opredeljene kot posebna območja razpršene gradnje. To so:
– območje predvidene preselitve kmetije jugovzhodno od Spodnjih Dupelj,
– območje kinološkega društva severno od avtoceste,
– območje ob avtocesti pri Malem Naklem,
– območje Zupanovega gradiča južno od Okroglega.
6. Okvirna območja razpršene poselitve
29. člen
(določitev okvirnih območij razpršene poselitve)
Okvirno območje razpršene poselitve obsega območje med naselji Podbrezje in Duplje, ki je posejano z zaselki ter okolica naselja Okroglo. Območje sestavljajo naslednji deli naselja ter zaselki:
– območje zahodno od Zgornjih Dupelj, ob cesti za Trnovec,
– turistična kmetija Trnovec,
– zaselek severno od Podtabora ob avtocestni deteljici,
– zaselek severozahodno od Podtabora,
– zaselek vzhodno od Okroglega,
– območje Starega mlina, južno od Okroglega ob reki Savi.
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine
7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
30. člen
(razvoj naselij)
(1) Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje bo zagotovljeno z:
– notranjim razvojem naselij,
– celovito prenovo naselij,
– širitvijo naselij.
(2) Notranji razvoj naselij bo dosežen z:
– usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij,
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč.
(3) Celovita prenova naselij bo izvajana z:
– prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda,
– ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi elementi,
– vsebinsko prenovo in uvajanjem dejavnosti, ki bi omogočile novo rabo obstoječe grajene strukture prostora,
– prenovo komunalne infrastrukture.
(4) Širitev naselij se usmerja:
– v lokalna in oskrbna središča,
– na slabša kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo,
– v zaključena območja, za katera se lahko zagotovi ustrezno opremljenost stavbnih zemljišč.
(5) Širitev ureditvenega območja je možna, če znotraj območja ni mogoče realizirati načrtovanega projekta. Možno je širjenje na površine, kjer bo doseženo zapolnjevanje in zaokroževanje roba naselja ter sanacija razpršene gradnje, ki omogočajo prilagajanje novih grajenih struktur lokalni topografiji, morfologiji in obstoječi infrastrukturni opremljenosti naselij ter omogočajo racionalno navezovanje na omrežje komunalne in prometne infrastrukture.
(6) Na vseh poselitvenih območjih se razvoj naselij zagotovi z:
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– ustvarjanjem nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora,
– ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij, ki bo upošteval dediščino in identiteto naselja in prostora ter ne bo vnašal v območje neznačilnih arhitekturnih elementov,
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– dvigom komunalnega standarda,
– učinkovitimi komunikacijskimi zvezami.
31. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi strateške usmeritve za razvoj dejavnosti (sekundarnih, terciarnih in kvartarnih) v naseljih:
– enote malega gospodarstva se bodo usmerjale predvsem v območja za obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti,
– manjše obrate se bo lahko odpiralo v ostalih območjih naselij, da bo zagotovljena prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bodo zagotovljene predvsem z boljšo ureditvijo in prenovo centra naselja Naklo in vaških jeder ostalih naselij,
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora ter na tej osnovi tudi dopolnilne dejavnosti, vezane na te dve funkciji (turizem, drobno gospodarstvo),
– dejavnost turizma se bo razvijala predvsem v območjih, kjer naravne danosti to dopuščajo.
32. člen
(sanacija in prenova v območjih razpršene gradnje)
(1) Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor bo sanirana s funkcijskim in morfološkim zgoščevanjem, zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
(2) V vseh območjih razpršene gradnje se:
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in vzpodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov,
– obnavlja, prenavlja ali spreminja raba obstoječih objektov,
– odstranjuje objekte in gradi nove na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov,
– gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.
(3) Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske zveze in če je v skladu z varstvenimi usmeritvami.
(4) Pri vseh posegih na območjih razpršene gradnje bo potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve podeželja.
(5) Obstoječi pridobivalni prostor površinskega kopa ob obratu cementnih izdelkov Cegram se opredeli kot območje, na katerem je obvezna sanacija.
33. člen
(ohranjanje poselitve)
Poselitev se bo ohranjala z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč.
34. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Oblikovanje naselij na urbaniziranem podeželju naj bo usmerjeno v varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje identitete naravne krajine:
a) vzpostavljanje prepoznavne podobe naselij:
– varujejo in dopolnjujejo se zavarovana območja, območja skupne identitete ter urbanistično in ambientalno kakovostna območja,
– varujejo se pomembne prvine identitete naravne krajine,
– varujejo in vzpostavljajo se prostorske členitve in presledki med morfološko raznolikimi deli naselja,
– novogradnje naj povzemajo bistvene elemente avtohtonega stavbarstva, in sicer: naklon kritine ter razmerje med streho in fasado, priporočljivo je povzemanje značilnih stavbnih členov ter položaja objekta glede na sosednjega (gruča ali niz),
– varujejo in vzpostavljajo se grajene in naravne prostorske dominante ter smeri pogledov nanje,
b) prilagajanje preureditve in širitve naselja obstoječim kakovostnim prostorskim strukturam:
– nove zazidave se prilagajajo geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij, smerem in konfiguraciji zidave, v ureditve nove zidave se vključuje naravna krajina,
c) zmanjševaje prevelikih razlik v stavbnem tkivu:
– vzpostavljanje zazidave manjših enot istovrstnih tipov oziroma izenačenega merila,
– dodajanje novih dominant k obstoječim na točkah zgostitve in na vozliščih cestnega omrežja.
(2) Naselja na urbaniziranem podeželju so območja priseljevanja in koncentracije urbanih dejavnosti, hkrati pa še ohranjajo kmetijsko funkcijo. Usmeritve za urejanje so naslednje:
– prostorski razvoj naj bo uravnotežen med izgrajevanjem, zapolnjevanjem, sanacijo in prenovo ter širjenjem na nove površine. Intenzivnost širjenja in prostorskega razvoja ni povezana s stopnjo centralnosti naselja,
– v centralnih naseljih naj se še naprej koncentrirajo urbane funkcije, v preostalih naseljih pa predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti,
– urejanje naselij naj poteka v kontekstu vzpostavljanja in sooblikovanja kulturne krajine,
– vaška jedra naj se ohranjajo in funkcijsko dopolnjujejo z novimi centralnimi dejavnostmi.
(3) Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje v naseljih na urbaniziranem podeželju so:
– razmeščanje površin za gradnjo prostostoječih stanovanjskih hiš na območjih, ki ne kazijo krajinske in naselbinske podobe in jih je možno komunalno opremiti,
– usmerjanje stanovanjske gradnje na površine, primerne za zgoščevanje, zapolnjevanje in zaokroževanje obstoječe grajene strukture,
– izboljševanje bivalnega okolja in stanovanjskega standarda v stanovanjskih območjih,
– vključevanje naravne krajine v obstoječa in nova stanovanjska območja,
– funkcijska in oblikovna sanacija obstoječih stanovanjskih površin, predvsem razpršene gradnje.
(4) Priporočena tipologija stavb v naseljih: prostostoječe hiše, vrstne hiše, dvojčki, večstanovanjske hiše, vila bloki.
(5) Pri načtrovanju objektov na območju vaških jeder se upošteva arhitekturne značilnosti starejših objektov:
– razmestitev objektov je odvisna od tipa naselja, ker se v območju prepleta tip gručastega in obcestnega tipa, razpršena gradnja pa je redka;
– naklon strehe se giblje v razponu od 36° do 45°, pogosto se pojavljajo čopi, kritina je sestavljena iz majhnih strešnikov, od sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve;
– razmerje med ostenjem stranske fasade in streho je ca. 1–1.5:1;
– značilni stavbni členi: pojavljajo se likovno poudarjeni elementi oblikovani v ometu.
(6) Urejanje prometa v naseljih naj sledi naslednjim usmeritvam:
– vzpostavljanje funkcionalnega prometnega omrežja, v katerem bo zagotovljena varnost udeležencev, odpravljanje ozkih grl, funkcionalna klasifikacija in Iočevanje tranzitnega, zbirnega in internega prometa,
– središča naselij naj se razbremenijo motornega, predvsem mirujočega prometa,
– oblikovanje prometnic naj se prilagaja morfologiji bližnje okolice, prometnice naj imajo več elementov bivalnega standarda (drevoredi in zazelenitve, kolesarske poti, počivališča, klopi za posedanje),
– ob vseh objektih in posegih v območju naj se določijo površine za mirujoči promet in manipulativne površine, da ne bi prihajalo do dodatnih obremenitev okolice z vozili.
35. člen
(določitev območij za katera se bo izvajala celovita prenova)
V območja celovite prenove, kjer se prenavlja grajena struktura, javni prostori ter dediščina, sta zajeti degradirani območji. Celovita prenova bo potrebna za:
– Naklo – ureditev degradiranih površin ob železniški postaji,
– Naklo – ureditev stanovanjskih površin v sedanji asfaltni bazi.
7.2 Usmeritve za razvoj v krajini
36. člen
(razvoj v krajini)
(1) Krajina se ne ustvarja na novo, temveč se zaradi umikanja rab, umeščanja novih rab ali posodabljanja obstoječih dejavnosti preureja, obnavlja in redefinira prostorska razmerja v njej.
(2) Spremembam v krajinskih razmerjih so najbolj podvržena območja stika poselitve s kulturno krajino, kjer so potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja ter ohranjanja krajine.
(3) Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območjih se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dopolnilne dejavnosti turizma, gostinstva, oskrbe in storitve.
37. člen
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
Kmetijstvo
(1) Vseh kmetijskih površin v Občini Naklo je 874,31 ha, od tega je 738,37 ha najboljših kmetijskih površin (K1) in 135,95 ha drugih kmetijskih površin (K2).
(2) Pri izdelavi tega OPN je spremenjena raba nekaterih zemljišč:
– iz stavbnega zemljišča je vrnjeno v najboljša kmetijska zemljišča 3,99 ha zemljišča,
– iz stavbnega je vrnjeno v druga kmetijska zemljišča 0,5 ha zemljišča,
– iz najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbno zemljišče 10,05 ha zemljišča,
– iz drugih kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbno zemljišče 2,9 ha,
– iz gozdnih zemljišč je spremenjeno v druga kmetijska zemljišča 1,4 ha.
(3) V občini je 175 kmetijskih gospodarstev.
(4) Intenzivno in tržno konkurenčno kmetijstvo naj se razvija na ravninskih predelih, kjer naj bi se izvajale tudi vse oblike agrarnih operacij ob upoštevanju ekoloških in kulturnovarstvenih kriterijev, ob upoštevanju potreb športa, rekreacije in turizma (kolesarske poti, jahalne steze, sprehajalne poti idr.).
(5) Omogoči se selitev celih kmetij na kmetijska zemljišča na robovih naselij z ustreznimi pogoji, v izvedbenih prostorskih dokumentih.
(6) Ustrezni pogoji omogočajo razvoj ribištva.
(7) Kmetijstvo naj zadrži funkcijo ohranjanja kulturne krajine (kombinacija z gozdarstvom, kmečkim turizmom, gospodarjenje hkrati z nekmečko zaposlitvijo). V urbanih zgostitvenih predelih se kmetijstvo razvija tudi v obliki intenzivne pridelave na manjših površinah (mešane kmetije). Podpreti je treba tudi prizadevanja da se, ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika, preide na tako imenovane sonaravne postopke.
(8) Kmetijstvo je treba opredeliti:
– kot razvojno-gospodarsko dejavnost, ki ima določene zahteve po prostoru in stanju naravnih virov,
– z upoštevanjem njegovega naraščajočega družbenega pomena, ki se kaže tudi v varstvu krajine.
(9) Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
Gozdarstvo
(1) Gozdarstvo je, čeprav gospodarsko pomembna dejavnost, malo opazna. Je tudi dejavnost, ki je hkrati prijazna do naravnih sestavin krajine.
(2) Gozd je naravno najbolj ohranjen del krajine, ki ima na posameznih zemljiščih predvsem varstveno vlogo. Zemljišča ščiti pred erozijo, ustvarja kakovostnejše življenjske razmere za naravne biološke vrste, posebej v povezavi s površinskimi vodami in mokrišči. Načrtovanje gozdnih cest mora upoštevati tudi dostopnost v hudournike in potrebna dela v povirjih.
(3) Primestni gozdovi in gozdovi v prvem varstvenem pasu zavarovanih virov pitne vode se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.
(4) Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim prostorom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne krajine, zlasti v naslednjih krajinskih enotah:
– izpostavljeni robovi teras (Udin Boršt, Dobrave), Iogi ob Tržiški Bistrici in ob Savi,
– gozdni ostanki v kmetijski krajini ter v podjetniških conah in gozdno obrobje večjih naselij.
(5) V gozdovih je prepovedana vsaka sočasna raba gozda, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
(6) Zelo je pomembna ohranitev deleža gozdnih ostankov v kmetijski in primestni krajini.
(7) V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo Ie izjemoma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(8) V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati Ie travne in vodne površine ter speljati gozdno cesto.
(9) V kmetijski in primestni krajini krčitve gozdov niso dopustne; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih kompleksov gozdov ob predhodnem osnovanju nadomestnih gozdnih površin v prizadeti krajini.
(10) V gozdovih je dopustna rekreacija, ki ne zahteva posebnih objektov in naprav.
(11) Posegi zunaj gozda niso dovoljeni, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali delovanje objekta negativno vplivala na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(12) Pri presoji posegov v gozdni prostor ima javni interes prednost pred zasebnim.
(13) Postavitev bivalnih in pomožnih ali drugih enostavnih objektov v gozdnem prostoru ni dopustna. Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih objektov, ki neposredno služijo gospodarjenju z gozdom:
– če gospodarjenja z gozdom ni mogoče izvajati drugače ali bi bil drugačen način gospodarjenja nesorazmerno dražji;
– če postavitev takšnih objektov ne poslabšuje možnosti uresničevanja funkcij gozda.
Vode
(1) Ena od funkcij upravljanja z vodami je preskrba prebivalstva z vodo, druge funkcije zadevajo upravljanje z vodnim režimom voda, kar je povezano z gospodarjenjem z vodami in varovanjem ljudi in premoženja pred hudournim delovanjem voda ter skrb da ne bi druge dejavnosti v prostoru poslabšale vodnega režima in kakovost površinskih in talnih voda.
(2) Za obvodni prostor je značilna velika biološka pestrost, ki praviloma ustvarja pestra krajinska prizorišča kot pomembno prvino krajinskega prostora.
(3) Zaradi zaščite vodnih virov pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi in hranili, ki se jih uporablja v kmetijstvu, je v krajini treba ločevati vodni in kmetijski prostor z npr. obsežnimi vegetacijskimi pasovi.
(4) Z usmeritvami za varstvo vodnih virov, vodnega in obvodnega prostora ter zadovoljivo oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo se bo:
– nove posege v prostor načrtovalo na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih, poplavnih, erozijskih in drugih nestabilnih območij ter upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
– zavarovalo in varovalo vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemali kot pitna voda ter varovali zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
– zagotavljalo racionalno rabo vode ter omogočilo ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevalo ali preusmerjalo gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujalo varčevanje v individualni porabi,
– pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima upoštevala naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima,
– usmerjalo v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske zveze,
– saniralo degradirana in ogrožena območja,
– zagotavljalo možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
– sodelovalo v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin.
Turizem in rekreacija
(1) Območje občine do sedaj ni bilo turistično usmerjeno. Turizem se razvija z upoštevanjem naslednjih ukrepov:
– dopolnitev turistične ponudbe na obstoječih stavbnih površinah,
– kmetije bi lahko ponujale posebne programe otroških počitnic,
– ostala ponudba na kmetijah (konjereja, predelava mleka, med, biološko pridelana hrana) in možnost rekreacije (poleti pohodništvo, pozimi tek na smučeh),
– zaradi prisotnosti voda v prostoru se razvija športni ribolov na reki Savi, Tržiški Bistrici in ribnikih pri Žejah.
(2) Za realizacijo teh ukrepov bo treba upoštevati naslednje usmeritve:
– ohranjanje naravnih vrednosti in kulturne dediščine,
– oblikovanje, izgradnja in prenova objektov namenjenih turizmu, ki povečuje in ne degradira obstoječih kakovosti prostora,
– oblikovanje in spodbujanje trajnostnih oblik turizma in rekreacije v občini, z razvojem tistih segmentov turistične ponudbe, ki doprinese k ohranjanju poselitve in kulturne krajine,
– naravne in kulturne vrednote se vključijo v turistično ponudbo z upoštevanjem njihove občutljivosti,
– kvalitetno naravno in kulturno ohranjena območja se varuje in vzdržuje,
– degradirana območja se sanira.
(3) Pri vseh dejavnostih urejanja krajine, ki prostor gospodarsko izkoriščajo, mora obstajati skrb za ohranjanje turistične privlačnosti krajine.
Mineralne surovine
(1) Izhodišče za izkoriščanje mora biti predvsem racionalno, strokovno in okolju prijazno ravnanje z mineralnimi surovinami, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter čim večji samooskrbi pri izkoriščanju mineralnih surovin za gradbeništvo in kamnarstvo.
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(3) Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov in rudarsko zakonodajo.
38. člen
(območja potencialnih naravnih in drugih nesreč)
(1) Na skrajnem severozahodnem delu občine, na delu območja Spominskega parka Udin Boršt je evidentirano območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite.
(2) Na območju Občine Naklo se nahajajo poplavna območja vzdolž vodotoka Tržaška Bistrica, ob Savi pri naselju Gobovce in površine ob Dupeljščici v Naklem. Na teh območjih morajo biti posegi načrtovani v skladu z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(3) Skladno z načrtom zaščite in reševanja so na območju Občine Naklo določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč: Gasilski dom Naklo, Gasilski dom Duplje, Gasilski dom Podbrezje, Gasilski dom Žeje;
– zbirna mesta za reševalne ekipe: Občina Naklo, osnovna šola Duplje, Gasilski dom Podbrezje;
– heliodrom: igrišče ob Osnovni šoli Naklo;
– pokopališča: Naklo, Spodnje Duplje, Podbrezje;
– deponija ruševin: gramoznica Bistrica;
– sanitetna sprejemališča: Osnovna šola Naklo, Gasilski dom Duplje, igrišče ob Osnovni šoli Naklo;
– zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: gramoznica Naklo;
– zbirna mesta za materialno pomoč: Gasilski dom Naklo;
– zbirna mesta tuje pomoči: prostori občinske uprave.
7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
39. člen
(območja stavbnih zemljišč)
(1) Pri razporejanju dejavnosti in namenske rabe prostora na območju stavbnih zemljišč izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij večine naselij v občini so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti. Pri občinskem središču Naklo in pridruženih mu naseljih Malo Naklo in Pivka pa so dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom koncepta podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju.
(2) Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom.
(3) Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagajati nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu.
(4) Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab.
40. člen
(območja kmetijskih zemljišč)
(1) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje površine najboljših kmetijskih zemljišč in površine drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Izogibati se je treba preoblikovanju drobno strukturirane kmetijske krajine v obsežne monokulturne kmetijske površine brez členitvenih prvin, ki so ustvarjale značilno krajinsko sliko teh območij v preteklih stoletij, npr. obvodna zarast, drevesne in grmovne živice, posamična drevesa, izmenjava kultur na površinah z drobno parcelno strukturo in podobno.
41. člen
(območja gozdnih zemljišč)
Na podlagi opredeljenih funkcij gozdov so določene osnovne kategorije gozdov. Te so:
– večnamenski gozdovi,
– gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni,
– gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni,
– varovalni gozdovi.
42. člen
(območja vodnih zemljišč)
(1) Območja vodnih zemljišč tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodna zemljišča stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
(2) Vodna zemljišča so tudi območja pregrad, jezov in ostalih vodnih objektov.
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj naselja najmanj 40 m, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(4) Vodotoka 1. reda na območju Občine Naklo sta Sava in Tržiška Bistrica, vsi ostali vodotoki pa sodijo med vodotoke 2. reda.
(5) Območje občine je del ribiških okolišev Radovljica, Kranj in Tržič, v katerih izvajalci ribiškega upravljanja z namenom zagotavljanja in ohranjanja ugodnega stanja in trajnostne rabe rib, načrtujejo parametre ribiškega upravljanja in varovanja.
43. člen
(območja drugih zemljišč)
Namenska raba zemljišč območij mineralnih surovin se določi na osnovi možnosti izkoriščanja mineralnih surovin na teh zemljiščih ter racionalnosti izrabe, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin. Opredeliti je treba tudi obvezno sanacijo po končanem izkoriščanju ter bodočo namensko rabo, kar bodo podrobneje urejali OPPN, ki jih je potrebno sprejeti za namen izkoriščanja mineralnih surovin.
III. IZVEDBENI DEL
1. Splošne določbe
44. člen
(namen)
Izvedbeni del OPN določa po posameznih enotah urejanja: območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja za katere se pripravi OPPN.
45. člen
(vsebina)
(1) Izvedbeni del OPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del:
– splošne določbe,
– območja namenske rabe prostora,
– prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt,
– posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(3) Grafični del:
– pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
– pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji gospodarske javne infrastrukture,
– prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi javne gospodarske infrastrukture.
(4) Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:10 000.
2. Območja namenske rabe prostora
46. člen
(enote urejanja prostora)
Celotno območje Občine Naklo je razdeljeno na enote urejanja prostora, ki so določene na temelju skupnih značilnosti prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora:
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|   Enota  |  Naziv območja  |    Podrobnejša    |Predvideni in|
| urejanja |                 |   namenska raba   |  obstoječi  |
| prostora |                 |                   |    OPPN     |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|BI 1      |Bistrica         |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|BI 2      |Bistrica         |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|BI 3      |Bistrica         |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|BI 4      |Gramoznica       |LN                 |             |
|          |Jurčkovo polje   |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|CE 1      |Cegelnica        |SS, SK, K1         |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|GO 1      |Gobovce          |SK, O              |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|GO 2      |Gobovce - polje  |K1, K2, G, VC      |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 1      |Naklo - center   |CU                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 2      |Naklo            |SS, SK, ZK, CU, ZS,|             |
|          |                 |PC, K1             |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 3      |Vrtec in         |SS                 |predvideni   |
|          |stanovanja       |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 4      |Naklo – ob       |SS                 |predvideni   |
|          |avtocesti        |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 5      |Malo Naklo -     |CU                 |             |
|          |šola             |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 6      |Pivka            |SK                 |predvideni   |
|          |                 |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 7      |Ob krožišču      |SS                 |predvideni   |
|          |                 |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 8      |Asfaltna baza    |SS                 |predvideni   |
|          |                 |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 9      |Podreber         |SS                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 10     |Pri železniški   |CU                 |predvideni   |
|          |postaji          |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 11     |Blagovni         |IG                 |             |
|          |terminal         |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|NA 12     |Rezervat Naklo   |IG                 |predvideni   |
|          |                 |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|OK 1      |Okroglo          |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|OK 2      |RTP Okroglo      |E                  |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|OK 3      |Zupanova vila    |CU, ZP             |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 1      |Podbrezje -      |SK, SS, IK, ZK     |             |
|          |Podtabor         |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 2      |Podtabor         |SS                 |OLN SE7/6-   |
|          |                 |                   |Podtabor     |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 3      |Podbrezje -      |SS                 |             |
|          |Britof           |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 4      |Podtabor -       |BT                 |             |
|          |turizem          |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 5      |Podtabor -       |IG                 |predvideni   |
|          |gospodarska cona |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 6      |Podtabor -       |PO                 |LN za        |
|          |avtocestna baza  |                   |avtocesto    |
|          |                 |                   |Podtabor–    |
|          |                 |                   |Naklo        |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 7      |Podbrezje -      |SS                 |predvideni   |
|          |Britof-jug       |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 8      |Podbrezje -      |G, K1, K2, A, PC,  |             |
|          |okolica          |VC                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 9      |Podbrezje -      |SK, K2             |             |
|          |Spodnja vas      |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 10     |Spodnja vas -    |SK                 |predvideni   |
|          |vzhod            |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 11     |Spodnja vas -    |SS                 |predvideni   |
|          |sever            |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 12     |Spodnja vas –    |LN, SS             |             |
|          |Kavčič           |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 13     |Cegram           |IG                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PO 14     |Podbrezje –      |SK                 |             |
|          |Srednja vas      |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PL 1      |Polica           |SK, SS, ZS, K1, CU,|             |
|          |                 |G                  |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PL 2      |LPKF             |IG                 |OLN 5/15a -  |
|          |                 |                   |LPKF         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PL 3      |Pod Polico       |IG                 |predvideni   |
|          |                 |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PL 4      |Polica - Ob      |PO                 |predvideni   |
|          |cesti            |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|SD 1      |Spodnje Duplje   |SS, SK             |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|SD 2      |Duplje - šola    |CU                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|SD 3      |Spodnje Duplje   |SK, ZK             |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|SD 5      |Spodnje Duplje - |SK, IK             |             |
|          |kmetija          |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ST 1      |Nogometno        |BC                 |             |
|          |igrišče          |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ST 2      |Strahinj –       |SS, SK             |             |
|          |center           |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ST 3      |Strahinj         |SS, K1, SK         |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ST 4      |Strahinj         |SS                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ST 5      |Biotehniška šola |CU                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ZA 1      |Zadraga          |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ZA 2      |Zadraga          |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ZD 1      |Zgornje Duplje   |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ZD 2      |Zgornje Duplje   |SS                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ZD 3      |Zgornje Duplje   |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ZD 4      |Rastlinjaki,     |IK, SK             |             |
|          |kmetija          |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ŽE 1      |Žeje             |SK, G              |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ŽE 2      |Ribniki          |ZS, VC             |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|ŽE 3      |Kmetija          |SK                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|UB        |Udin boršt       |G, K1, K2, PC, VC  |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PG 1      |Cestno podjetje  |IG                 |predvideni   |
|          |- Gača           |                   |OPPN         |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PG 2      |Podbreška gmajna |G, PC, K1, K2, VC  |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|PG 3      |Tovarna za       |O                  |predvideni   |
|          |predelavo        |                   |OPPN         |
|          |odpadkov         |                   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|SP        |Strahinjsko      |K1, K2, G, A, PC,  |             |
|          |polje            |VC                 |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|DO        |Dobrave          |G, K1, K2, VC      |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
|KP        |Kranjsko polje   |K1, K2, A, VC, G   |             |
+----------+-----------------+-------------------+-------------+
47. člen
(namenska raba prostora)
OPN za območje Občine Naklo določa osnovno in podrobnejšo namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena v poglavju skupnih določb oziroma, za specifične primere, tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
48. člen
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe)
(1) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnost in namensko rabo prostora iz strateškega dela OPN so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin.
(2) Območja namenske rabe prostora in območja podrobnejše namenske rabe imajo v OPN naslednji pomen:
NAMENSKA RABA NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH
S – območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:
SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi;
SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin);
SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju;
C – območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju;
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;
I – območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim;
IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim;
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali reji živali;
B – posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno;
BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev;
BC – športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam;
Z – območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja;
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu rekreaciji in športom na prostem;
ZP – parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju;
ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle;
P – območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa;
PC – površine cest;
PŽ – površine železnic;
PO – ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa;
E – območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike;
O – območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki;
A – površine razpršene poselitve, kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij;
█ – razpršena gradnja, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K – območja kmetijskih zemljišč;
K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč;
K2 – površine drugih kmetijskih zemljišč;
NAMENSKA RABA NA OBMOČJU GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G – območja gozdov, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določene kot gozd;
NAMENSKA RABA NA OBMOČJU VODNIH ZEMLJIŠČ
V – območja vodnih zemljišč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda;
VC – površine celinskih vod;
NAMENSKA RABA NA OBMOČJU DRUGIH ZEMLJIŠČ
L – območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin;
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora;
3. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora
49. člen
(1) Splošni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja in površine po namenu, razen če v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in ureditve morajo biti v skladu s podrobno namensko rabo območja in prostorskimi izvedbenimi pogoji za umestitev in oblikovanje. Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine morajo biti gradnje in ureditve tudi v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo in za varstvo okolja.
3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
50. člen
(vrste dopustnih posegov na celotnem območju prostorskega načrta)
(1) Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN so dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe zakonito zgrajene objekte – vzdrževalna dela in rekonstrukcije;
– odstranitve objektov, razen objektov kulturne dediščine;
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so skladne s podrobno namensko rabo, razen za objekte kmetijstva in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov;
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve gospodarske javne in prometne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov;
– ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– postavitev spominskih obeležij;
– postavitev začasnih objektov za prireditve, začasnih parkirišč;
– postavitev objektov za oglaševanje, ob predhodni pridobitvi soglasja občine.
(2) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki je varovano po predpisih o kulturni dediščini niso dopustne, razen če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora upoštevati usmeritve navedene v kulturnovarstvenem soglasju.
(3) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem.
(4) Nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene. Spremembe namembnosti pomožnih objektov v stanovanjske, počitniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene.
(5) Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves razen sanitarne sečnje.
51. člen
(vrste dopustnih posegov na območjih stavbnih zemljišč)
(1) V vseh območjih stavbnih zemljišč, če zanje ni predvidena izdelava OPPN so poleg posegov določenih v 50. členu tega odloka dopustne še:
– novogradnje objektov, razen na parkovnih površinah, zelenih površinah in površinah igrišč;
– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov;
– postavitev ograj;
– ureditev javnih površin;
– gradnje in ureditve za rekreacijo.
(2) Na stanovanjskih površinah SS so dopustne še:
– gradnje novih stanovanjskih stavb, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, garažnih stavb in stavb za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov;
– gradnje novih stanovanjskih, nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje dopolnilne dejavnosti kmetij le, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov, razen pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (izjema so obstoječe kmetije) in objektov namenjenih skladiščenju.
(3) Na stanovanjskih površinah za posebne namene SB so še dopustne:
– gradnje novih stanovanjskih stavb za posebne namene in spremljevalnih objektov (domovi za ostarele, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe).
(4) Na površinah podeželskega naselja SK so dopustne še:
– gradnje novih stanovanjskih, nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje dopolnilne dejavnosti kmetij, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, drugih stavb za storitvene dejavnosti, proizvodno obrtnih dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov;
– gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov.
V območjih, kjer prevladuje kmetijstvo, niso dovoljene gradnje stanovanjskih stavb, ki niso vezane na funkcijo kmetije in ovirajo nadaljnji razvoj kmetije.
(5) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU so dopustni še:
– gradnje stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb ter stavb namenjenih izobraževanju, otroškemu varstvu in znanstveno-raziskovalnemu delu ter spremljajočih objektov in naprav, stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, stavb namenjenih javni upravi, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev, knjižnic ter spremljajočih objektov, stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, gasilskih objektov in kmetij;
– gradnje in postavitve športnih igrišč;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, pomožnih kmetijskih objektov, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, ograj ter spominskih obeležij.
(6) Na območjih gospodarskih con IG so dopustni še:
– gradnje stavb namenjenih proizvodnji, obrti, skladiščenju, trgovini, servisom, gradbeni proizvodnji, parkiriščem in spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (upravni prostori, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi);
– gradnja in postavitev začasnih objektov.
(7) Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK so dopustni še:
– gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti);
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe;
– gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov.
(8) Na površinah za turizem BT so dopustni še:
– gradnje stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije s spremljajočimi dejavnostmi gostinstva, trgovine in storitev;
– postavitev začasnih in vadbenih objektov.
(9) Na površinah za športne centre BC so dopustni še:
– gradnje športnih dvoran in športnih igrišč ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (tribune, garderobe,sanitarije, pisarne, tehnični objekti, gostinstvo in storitvena obrt za šport in rekreacijo);
– postavitev začasnih (razen objektov za skladiščenje) in vadbenih objektov.
(10) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS so dopustne še:
– gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije in podobno, vzdrževanje športnih in rekreacijskih površin in podobno);
– ureditev rekreacijskih in športnih površin;
– postavitev začasnih objektov (razen objektov za skladiščenje) in vadbenih objektov.
(11) Na površinah parkov ZP so dopustni še:
– ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih javnih površin s sprehajalnimi potmi in drugimi objekti vrtne arhitekture ter postavitve spominskih obeležij.
(12) Na površinah pokopališč ZK so dopustni še:
– gradnje in širitve pokopališč in gradnje pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti;
– gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.
(13) Na površinah cest PC in železnic PŽ so dopustni še:
– gradnje in ureditve v skladu z namensko rabo območja.
(14) Na ostalih prometnih površinah PO so dopustni še:
– gradnja in ureditev površin mirujočega prometa, objektov in površin za vzdrževanje prometne infrastrukture, terminali (postaje), bencinski servisi in spremljajoči objekti prometne infrastrukture;
– gradnja in postavitev začasnih objektov.
(15) Na območjih energetske infrastrukture E so dopustni še:
– gradnja in ureditev objektov in naprav energetske infrastrukture;
– gradnja in postavitev začasnih objektov.
(16) Na območjih okoljske infrastrukture O so dopustne še:
– gradnja in ureditev objektov in naprav s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki;
– gradnja in postavitev začasnih objektov.
(17) Na območjih razpršene poselitve A so dopustni še:
– gradnje stanovanjskih stavb, stavb za potrebe kmetijstva, trgovine, proizvodnje, storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov.
(18) Na območjih razpršene gradnje so dopustne dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov, novogradnje niso dovoljene.
52. člen
(vrste dopustnih posegov na kmetijska, gozdna in vodna zemljišča)
Poleg posegov, določenih v 50. členu tega odloka, so na površinah zunaj območja stavbnih zemljišč dovoljeni še naslednji posegi:
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi;
– urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;
– ureditve za rekreacijo, tako da se ohranja kmetijska oziroma gozdna funkcija zemljišča;
– postavitev čebelnjakov v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze Slovenije;
– ureditve za lov in ribolov, tako da se ohranja kmetijska oziroma gozdna funkcija zemljišča.
53. člen
(vrste dopustnih posegov na kmetijskih zemljiščih)
(1) Na površinah kmetijskih zemljišč K1 in K2 so dovoljeni še naslednji posegi:
– kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;
– sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– postavitev obor;
– postavitev ograj za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije;
– gradnje pomožnih kmetijskih objektov (kozolci, kmečke lope, rastlinjaki, silosi, skednji, seniki, gnojišča, zbiralniki gnojnice, vodni zbiralniki, betonska korita za zbiranje vode, poljska pot, gozdna cesta, obore za rejo divjadi) ob predhodni predložitvi mnenja kmetijske svetovalne službe.
(2) Gradnja dvojnih kozolcev oziroma toplerjev ni dopustna.
(3) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine je pred načrtovanjem postavitve pomožnega objekta potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(4) Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
54. člen
(vrste dopustnih posegov na gozdnih zemljiščih)
(1) Na območju gozdov G so dovoljeni še naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– gradnje žag in deponij lesa;
– gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice);
– sanitarne sečnje;
– krčitve gozdov za kmetijske namene do površine 0.5 ha, če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov; pred izvedbo krčitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(2) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
(3) Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja naravne dediščine, na vodovarstvenih območij ali območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
(4) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
(5) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
(6) Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(7) Posegi v gozd so dopustni, če ne ogrožajo, razvrednotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda; strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni zavod za gozdove.
(8) Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, pred katerim je priporočljivo predhodno preveriti možnost posega v gozdni prostor.
55. člen
(vrste dopustnih posegov na zemljiščih varovalnih gozdov)
(1) V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni.
(2) Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.
(3) Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospodarskega značaja, ampak imajo po svoji legi tudi varovalno funkcijo.
(4) Varovalni gozdovi so razglašeni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07 in 29/09). Za posege v varovalne gozdove je predhodno potrebno pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
56. člen
(vrste dopustnih posegov na zemljiščih gozdov s posebnim namenom)
(1) V območjih gozdov s posebnim namenom so posegi v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov.
(2) V še ne razglašenih gozdovih je zaradi ekološke in socialne funkcije potrebno ohranjati gozdno rabo, posegi pa so dovoljeni le v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
(3) Od gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, so razglašeni gozdovi v prvem varstvenem pasu virov pitne vode po Odloku o varstvu virov pitne vode na območju Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/02) in za Podbrezje z odločbo Skupščine Občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18-175/66).
(4) Za gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, so razglašeni gozdovi v gozdnem rezervatu Udin boršt z Odlokom o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20-229/85).
57. člen
(vrste dopustnih posegov na vodnih zemljiščih)
(1) Na površinah celinskih vod VC so dovoljeni še naslednji posegi:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo;
– gradnja objektov grajenega javnega dobra;
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Varstveno območje vodotokov Save in Tržiške Bistrice obsegata vodno in priobalno zemljišče v širini 15 m od zgornjega roba brežine oziroma najmanj 40 m zunaj naselja. Ostali vodotoki, potoki, hudourniki in suhe hudourniške struge imajo širino priobalnega zemljišča 5 m od zgornjega roba brežine. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena gradnja objektov, razen peš poti in kolesarskih stez ter objektov iz primerov, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08 – ZV-1A).
(3) Pri ureditvah in gradnjah na vodnem in priobalnem zemljišču naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljene:
– dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh.
(5) Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov oziroma ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese je potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.
58. člen
(vrste dopustnih posegov na drugih zemljiščih)
Poleg posegov, določenih v 50. členu tega odloka, so na površinah nadzemnega pridobivalnega prostora LN so dovoljeni še naslednji posegi:
– izkoriščanje mineralnih surovin;
– gradnja objektov in naprav za potrebe izkoriščanja in obdelave mineralnih surovin;
– po pridobitvi dovoljenja za opustitev izkoriščanja izvajanje dokončne sanacije okolja in odpravljanje posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del;
– postavitev enostavnih objektov za potrebe sanacije.
59. člen
(prepletanje dopustnih dejavnosti)
V območjih z oznako S, C in I so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. V območjih z oznako SS:
– obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
2. V območjih SK in IK:
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– kmetijske dejavnosti, vendar mora na območju kulturne dediščine projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj pripraviti strokovno oceno vplivov na okolje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
3. V območjih CU:
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– kmetijske dejavnosti, hlev do 40 glav živine (samo v enoti NA1),
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
60. člen
(odmiki od parcelnih meja)
(1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele. Lega stavbe mora slediti legi stavb v območju urejanja, na pobočjih mora biti daljša stranica vzporedna s plastnicami.
(2) Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna stanovanjska stavba od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom, vendar ne manj kot 2,5 m, za oba primera pa velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik.
(3) V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji, kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna.
(4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
61. člen
(vaška jedra)
(1) V območjih ohranjenih vaških jeder in v podobnih območjih je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno novo ali stavbo, ki se jo gradi na mestu odstranjenega objekta, praviloma locirati na mejo, ob pogoju da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
(2) Območja na katerih se izvajajo ukrepi iz tega člena so Območje CU v enoti urejanja prostora NA 1 in območja z oznakami SK v starih jedrih naslednjih enot urejanja prostora: OK 1, PO 1, PO 9, PO 14, SD 3, ST 2, ZD 1 in ŽE 1.
62. člen
(ograje)
Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje zemljiških parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
63. člen
(odmik od ceste)
(1) Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.
(2) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.
64. člen
(bližina gozda)
Kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd je zaradi neoviranega gospodarjenja z gozdom obvezen soglasjedajalec v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja tudi pristojna gozdnogospodarska organizacija.
3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
65. člen
(velikost objektov)
(1) Pri določanju velikosti stavb je treba poleg predpisanih dopustnih velikosti za posamezne vrste stavb upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oziroma posameznih skupin stavb, tako da nove stavbe po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov, razen če funkcija in tehnologija objekta zahtevajo drugačne gabarite.
(2) Velikost posameznega obstoječega objekta lahko presega pogoje za posamezno območje, če ima objekt tako velikost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Povečanje gabaritov takega objekta, ki presegajo pogoje za to območje, ni dopustno.
(3) V območjih naselbinske kulturne dediščine večstanovanjska gradnja ni dopustna.
(4) Spremljajoči objekti na površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS, ne smejo presegati 50 m² neto tlorisne površine.
66. člen
(tlorisni in višinski gabariti)
(1) Stanovanjske površine SS:
– Tlorisni gabarit vseh stavb mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,2, tloris je lahko tudi lomljen, s prizidavami se ne sme porušiti predpisanega razmerja.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemur je kolenčni zid visok največ 100 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.
(2) Stanovanjske površine za posebne objekte SB:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+2+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 50 cm nad terenom.
(3) Površine podeželskega naselja SK:
– Tlorisni gabarit vseh stavb, razen kmetijskih mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, tloris je lahko tudi lomljen, s prizidavami se ne sme porušiti predpisanega razmerja.
– Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju 1:1,6, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,4.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 50 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 50 cm ali (K)+P+M, kjer je kolenčni zid visok do 100 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.
(4) Osrednja območja centralnih dejavnosti CU:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. V vaškem jedru morajo tlorisni gabariti stavb slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v vaškem jedru, razmerje stavb 1:1,4.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M.
(5) Gospodarske cone IG:
– Tlorisna zasnova stavb mora upoštevati funkciji območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve.
– Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+2+M, oziroma ne sme presegati višine 30,0 m.
(6) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK:
– Za vse stavbe, razen za rastlinjake in steklenjake veljajo pogoji kot za površine podeželskega naselja SK.
– Za proizvodne kmetijske objekte mora biti tlorisni gabarit prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višina proizvodnih kmetijskih objektov je lahko največ 9 m.
(7) Površine za turizem BT:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabarit je lahko največ (K)+P+1+M in ne sme biti vedutno izpostavljen.
(8) Športni centri BC:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati gabarita najvišjega objekta v okolici.
(9) Površine razpršene poselitve A in razpršena gradnja:
– Tlorisni in višinski gabariti se povzamejo po pogojih za območje podeželskega naselja SK.
67. člen
(zmogljivost objektov)
V vseh območjih, v katerih se lahko gradijo stanovanjske stavbe velja, da so lahko v novo zgrajeni stanovanjski stavbi največ 4 stanovanja, v primeru rekonstrukcije, adaptacije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti pa lahko tudi več.
68. člen
(faktor zazidanosti)
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji. Določen je za istovrstne površine in znaša največ:
– stanovanjske površine SS     ...................      0.35
– površine podeželskega        ...................      0.40
naselja SK
– gospodarske cone IG          ...................      0.50
– površine z objekti za        ...................      0.50
kmetijsko
proizvodnjo IK
– površine za turizem BT       ...................      0.30
– športni centri BC            ...................     0.35.
(2) Za območja CU, v katerih je velik delež nestanovanjskih stavb ter območja stavb za posebne namene SB se faktor zazidanosti določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno dejavnost, če so za njo predpisani, za ostale parcele namenjene gradnji pa je faktor zazidanosti 0.45.
(3) V območjih kulturne dediščine faktorji zazidanosti iz prvega odstavka tega člena niso zavezujoči.
69. člen
(delež odprtih bivalnih površin)
(1) Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Določene so za istovrstne površine in znaša:
– stanovanjske površine SS     ...................       25%
– površine podeželskega        ...................       30%
naselja SK
– gospodarske cone IG          ...................       10%
– površine za turizem BT       ...................      30%.
(2) Pri stavbah splošnega družbenega pomena v območjih CU ter pri stavbah za posebne namene SB se delež odprtih bivalnih površin določi s projektom zunanje ureditve pripadajočega zemljišča v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje, za ostale parcele v teh območjih namenjene gradnji pa naj bo delež odprtih bivalnih površin 30%.
3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
70. člen
(oblikovanje streh)
(1) Strehe na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za kmetijsko proizvodnjo in površinah gospodarskih con, morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, nad lomljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu, v razponu od 36° do 45°, razen pri samostojnih nadstreških, ki imajo lahko položnejši naklon oziroma minimalni naklon (ravna streha) ali zaobljen profil (razen v območjih SK). Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
(2) Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majhnih strešnikov. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena. Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste kritine niso dopustne. Pri načrtovanju je treba spoštovati tradicionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki v obliki stolpov niso dopustni.
(3) Strehe na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih imajo lahko drugačen naklon od predpisanega. Na teh objektih je bakrena pločevina kot kritina dopustna.
(4) Naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja oziroma tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene.
(5) Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino in ne smejo biti višji od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove in pri ureditvi terase.
(6) Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le v obliki strešnih oken.
(7) Ravna streha je dopustna nad delom objekta v primeru ureditve terase in nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti, ali večinoma vkopan, razen v vaških jedrih in v vplivnih območjih kulturne dediščine.
(8) Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten na nestanovanjskih objektih:
– v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ki je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta,
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.
(9) Na površinah IK, pri novogradnjah večjih hlevov in ostalih objektih za kmetijsko proizvodnjo, je zaradi funkcionalnih zahtev naklon strešin lahko od 15° do 45°.
(10) Na površinah gospodarskih con IG naklon strešin je lahko drugačen od naklona in oblik streh v sosednjih ureditvenih enotah. Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.
71. člen
(arhitektonsko oblikovanje stavb)
(1) Na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za gospodarske cone IG veljajo splošni pogoji za arhitektonsko oblikovanje stavb, navedeni v tem členu.
(2) Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Nove stavbe morajo biti prilagojene stavbam in ureditvam v okolici.
(3) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture.
(4) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
(5) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
(6) Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno položene deske.
(7) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
(8) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
(9) Na površinah podeželskega naselja SK se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah značilne arhitekture ter upoštevati še:
– Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov se mora podrediti oblikovnim kvalitetam krajevno značilne arhitekture.
– Dopustna je gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na mestu odstranjenega objekta, na parcelni meji pod pogojem, da po višini ne presega višine prvotnega objekta ter da ima ustrezno urejene strešne odtoke in snegolove.
– Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesnem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
– Barva in materiali fasade se morajo zgledovati po tradicionalnih primerih in ne smejo izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki.
– Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh.
– Te določbe veljajo tudi za gradnjo na površinah razpršene poselitve A in razpršeno gradnjo.
(10) Na površinah gospodarskih con IG se arhitektonsko oblikovanje stavb prilagodi namembnosti in funkciji stavbe.
72. člen
(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)
(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta ter s sosednjimi objekti v naselju ali gruči.
(3) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.
73. člen
(odstranitev objekta)
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
74. člen
(pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)
(1) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorje in odvečni material ter urediti okolico.
(2) Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat (pridobiti gradbeno dovoljenje), z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.
75. člen
(oblikovne poteze)
(1) Pri lokacijah novih gradenj je potrebno lego objektov na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strehe in smer slemena prilagoditi značilnostim enote urejanja prostora.
(2) V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali njihovo vrednost v prostoru.
(3) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. V varovanih gozdnih robovih in živicah je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
(4) Varovane ježe teras je treba ohraniti in niso dopustni posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti terena in vegetacije.
76. člen
(tipologija objektov)
Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:
V območjih SS:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne hiše, atrijske vrstne hiše;
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji;
– tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše z tri ali več stanovanji;
– stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje.
V območjih SK:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile, vrstne hiše;
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij;
– tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše z tri ali več stanovanji;
– stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje.
V območjih CU:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile;
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij;
– tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše z tri ali več stanovanji;
– stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje.
V območju A:
– enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše;
– dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše.
Ostali tipi zazidave v posameznih območjih, so vezani na namensko rabo in funkcijo objekta.
77. člen
(pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur)
(1) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je treba upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni enoti urejanja prostora in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam.
(2) Gradnje in ureditve se morajo prilagajati morfološkim značilnostim naselja ali dela naselja, predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli,
– gradbene črte in odmika od sosednjih objektov,
– gradbene mase,
– višine objektov,
– naklona streh in smeri slemena,
– orientacije objektov.
78. člen
(oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoža.
(2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez robov z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za osebe s posebnimi potrebami, s poglobljenimi robniki ob prehodih za pešce. Površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni.
(3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče površine.
(5) Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja.
79. člen
(pogoji za oblikovanje urbane opreme)
(1) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m nad pohodno površino.
(2) Spominska obeležja in turistične oznake morajo biti locirani tako, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, da ne motijo ambienta, da ne zastirajo značilnih pogledov in da ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem.
80. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike vegetacije. Odvajanje padavinskih odpadnih vod se uredi preko lovilcev olj. Parkirišča, ki po površini presegajo 500 m², je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(2) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na zemljiški parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Parkirišča morajo biti ob objektu ali za njim kadar to dopuščajo prostorske možnosti, zlasti ob objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Če ni zadosti prostora za parkirišča na lastnem zemljišču je treba urediti parkirišče pogodbeno na drugem zemljišču.
(3) Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločeni od cestnega sveta.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarjami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.
(6) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom.
(7) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– enostanovanjske stavbe    2 PM
– dvostanovanjske stavbe    4 PM
– dvojček                   4 PM
– večstanovanjske stavbe    2 PM / stanovanje + 1 PM / 10
                            stanovanj
– počitniške hiše           1 PM
– domovi za ostarele        1 PM / 5 postelj
– vrtci, šole               2 PM / oddelek + 1 PM / 2
                            zaposlena
– športna igrišča           1 PM / 250 m2 površine igrišč
– zdravstveni domovi        1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30
                            m2
– prireditveni prostori     1 PM / 5 sedežev
– cerkve                    1 PM / 20 sedežev
– trgovine                  1 PM / 30 m2 koristne prodajne
                            površine oziroma 2PM + 1 PM / 2
                            zaposlena
– gostilne                  1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2
                            zaposlena
– gostilne s prenočišči     1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev
– obrtni in industrijski    1 PM / 50 m2 neto površine ali 1
objekti                     PM / 2 zaposlena
– skladišča                 1 PM /100 m2 neto površine ali 1
                            PM / 2 zaposlena
– poslovni prostori s       1 PM / 30 m2 neto površine
strankami
– poslovni prostori brez    1 PM / 2 zaposlena
strank
– pokopališča               1 PM / 30 grobov.
(8) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru da je PM manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(9) Pri določanju PM večstanovanjskih objektov, je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(10) Na zemljiških parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirišč k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža odprtih bivalnih površin.
(11) Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljavca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
(12) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
81. člen
(pogoji za oblikovanje pomožnih objektov – nezahtevnih in enostavnih)
(1) Pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na pripadajočem zemljišču osnovnega objekta. Pomožni objekti v zaselkih in na osamljenih kmetijah, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo.
(2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Pomožni prostostoječi objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 36° do 45°, razen pri nadstreških, ki imajo lahko položnejši naklon oziroma minimalni naklon (ravna streha). Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo imeti streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streha nad njim mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha oziroma kot vzporedna streha.
(3) Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
(4) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja ali njuno neposredno bližino.
(5) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe in na objekte kulturne dediščine.
(6) Posamični pomožni komunalni objekti in naprave (trafopostaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki) morajo biti postavljeni nevpadljivo, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod površino.
(7) Vrtne lope morajo biti lesene; streha je lahko šotorasta, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih.
(8) Postavitev kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
(9) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
82. člen
(pogoji za postavitev in oblikovanje ograj in opornih zidov)
(1) Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Naj se uporabljajo žive meje, žičnate ali lesene ograje. Oblikovanje ograj ob javnih površinah v vaških jedrih in vaških naseljih se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (kamen, omet, les).
(2) Ograje v območju križišč in prometnih priključkov ne smejo biti višje od 0.8 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste, sicer pa ne smejo presegati višine 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot igriščne, protihrupne ali zaščitne ograje. Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
(3) Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti zemljišču za nameravano gradnjo in ne proti cesti.
(4) Protihrupne ograje morajo biti v naseljih oblikovane kot del krajevne opreme (ne kot protihrupna ograja na avtocesti), morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti kovinske ali obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.
(5) Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno, razen v primeru fizičnega varovanja.
(6) Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
(7) Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
(8) Ureditve rekreacijskih površin izven območij naselij morajo biti izvedene praviloma brez ograj, dopustne so lesene ograje za omejitev prehoda na kmetijska ali gozdna zemljišča ter omejitev prometa.
83. člen
(pogoji za postavitev in oblikovanje začasnih objektov)
(1) Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij.
(2) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v neposredni bližini objektov varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma naravnih vrednot, izjemoma se dovoli v času trajanja prireditev.
(3) Postavitve začasnih objektov za prireditve so dopustne v enoti urejanja prostora, v katerem poteka prireditev, in v enotah urejanja prostora, ki nanj neposredno mejijo.
(4) Postavitve morajo biti skladne s programom prireditve. Skladnost s programom prireditve ugotavlja pristojna občinska služba.
84. člen
(odstopanja)
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto v okolju kot novo kvaliteto v prostoru, ali doseči večjo razpoznavnost območja, opozoriti na drugo dejavnost, oziroma kadar ima namen prilagoditve okolju. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Odstopanja je potrebno posebej obrazložiti in utemeljiti v vodilni mapi PGD, z njimi pa mora soglašati občinska urbanistična služba.
85. člen
(oblikovanje površin zunaj naselij)
(1) Pri regulacijah in melioracijah je treba upoštevati ohranjanje naravnih značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohranjati prvotni potek vodotoka (meandri) in vegetacijsko strukturo ali ponovno vzpostaviti avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
(2) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago.
(3) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje praviloma uporabljati samonikle vrste.
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti ter ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
(5) Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnovesje na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(6) Ureditve smučišč so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah, na podlagi strokovne ocene vplivov na okolje.
(7) Dopustno je odvzemati mivko, pesek, prod in kamen iz naravnih vodotokov, iz vodnih in obvodnih zemljišč:
– če je dokazan večji dotok plavin od transportne sposobnosti vodotoka;
– če obstaja stalna težnja dviganja gladine zaradi zaprojevanja;
– če zaprojevanje ogroža vodnogospodarske objekte in naprave;
– če je ogrožen dotok vode v podtalnico;
– če je potrebno poglobiti dno zaradi plovbe ali boljšega dotoka vode.
(8) Novogradnje objektov, na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so dopustne na vizualno neizpostavljenih legah. Novi objekti ne smejo preprečevati dostopa in prevoza do gozda ali kmetijskih površin po dosedanjih poteh oziroma je potrebno omogočiti nadomestno prometnico.
3.5. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
86. člen
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)
(1) Parcela namenjena gradnji, je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt. Velikost mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami. Velikost se določa glede na:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirišča, utrjene in zelene površine);
– določen faktor zazidanosti (FZ), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež odprtih bivalnih površin;
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.
(2) Za kmetije in kmetijske objekte (SK, IK) se velikost parcele za nameravano gradnjo določi ob upoštevanju velikosti in usmeritvi kmetije, potrebi po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), legi in medsebojni razporeditvi objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov.
(3) Pri stavbah za posebne namene (SB), stavbah v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) in stavbah v območjih gospodarskih con (IG) se velikost parcele za nameravano gradnjo določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
(4) Obstoječim stavbam se določa parcela za nameravano gradnjo na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža odprtih bivalnih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(5) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na parceli za nameravano gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču za več objektov skupaj.
(6) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine ni možno razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve pomožnih objektov za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.
(7) Kriteriji za parcelacijo minimalnih parcel za nameravano gradnjo so:
– samostoječe enostanovanjske stavbe              min. 400 m2
– samostoječe dvostanovanjske stavbe              min. 400 m2
– dvostanovanjske stavbe – dvojček                min. 500 m2
– samostoječe atrijske stavbe                     min. 400 m2
– enostanovanjske stavbe v nizu za vsako         min. 200 m2.
enoto
(8) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel za gradnjo je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več parcel za nameravano gradnjo. Vse tako nastale parcele morajo imeti zagotovljen dovoz in dostop.
(9) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
3.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
87. člen
(pogoji za komunalo urejanje)
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda oziroma možnost izgradnje greznice. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
(2) V novo načrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
(3) Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. Vodi in naprave morajo biti vkopani v tla. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se vzpostavi v prvotno stanje.
(4) Komunalne in energetske ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, morajo ustrezati obrambno-zaščitnim zahtevam in biti v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
(5) Nadzemni komunalni in energetski objekti in naprave (trafopostaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani, naklon strehe mora biti prilagojen sosednjim objektom. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
(6) Prednostno je potrebno padavinske vode ponikati, če te možnosti ni se odvajajo v vodotoke.
(7) V območjih rezervatov in varstvenih pasov obstoječega infrastrukturnega omrežja in naprav, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi, tako da se posegi izvajajo pod pogoji predpisov in pogojev upravljavcev infrastrukture. V rezervatih planiranih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dopustna gradnja novih objektov in naprav.
88. člen
(pogoji glede oskrbe s pitno vodo)
(1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Priključek uporabnika ne sme biti daljši od 80 m. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje.
(2) V območjih razpršene gradnje, objektov ne bo možno priključiti na javno vodovodno omrežje, razen v primeru, da v bližini že poteka obstoječi vodovod. Investitorji teh objektov si zagotovijo drug vir pitne vode. Na območjih razpršene gradnje upravljavec ne zagotavlja količin vode, ki so potrebne za požarno varnost.
(3) Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov. Uporabniki tehnološke vode in avtopralnice s sistemom prečiščevanja že uporabljene vode, morajo imeti zaprte vodovodne sisteme.
(4) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
(5) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/02).
(6) Graditve objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovi ustrezna oskrba z vodo.
(7) V varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, ki v primeru vodovoda znaša 3 m, merjeno od osi vodovoda, je obvezna pridobitev soglasja upravljavca. Hišni vodovodni priključki nimajo varovalnega pasu.
89. člen
(pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda)
(1) Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in fekalne kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in fekalna kanalizacija).
(2) Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami. Fekalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
(3) Naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE.
(4) V obravnavanem območju morajo biti vsi objekti priključeni na zgrajeno omrežje fekalne kanalizacije pod pogoji upravljavca javne kanalizacije.
(5) Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti, pri tem je potrebno zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin z ustreznim zadrževanjem (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ...). Padavinske vode s streh objektov se, preko peskolovov, padavinske vode iz utrjenih površin (parkirišč) pa preko lovilcev olj in peskolovov, spelje v ponikovalnice ali vodotoke.
(7) Predvideti je treba načine odvajanja padavinskih, padavinskih odpadnih in zalednih voda tako, da se pri načrtovanju odvajanja padavinskih voda v odvodnike izhaja iz analize odtočnih razmer, ki mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je potrebno vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje.
(8) Pri načrtovanju komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti vodotoka glede na predvideno odvajanje odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnih zemljiščih oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(9) Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje.
(10) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
(11) Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 67/2 – ZV-1, 98/07).
(12) V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavinskih voda določen s posameznimi zakoni, pravilniki in akti o zavarovanju.
90. člen
(pogoji glede ravnanja in odlaganja odpadkov)
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke.
(3) Odjemna mesta s kontejnerji in zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližino trgovin ali parkirnih površin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji. Zbirna mesta morajo biti dostopna vozilom za odvoz.
(4) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
(5) Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
(6) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. Predelava gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin.
(7) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
(8) Izkopana zemljina, jalovina ter gradbeni material se lahko odložijo tudi kam drugam v okolje, za kaj mora biti pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor.
91. člen
(pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro)
(1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti.
(2) Prometne površine je, glede na namen, potrebno obdelati oziroma tlakovati različno.
(3) Pri gradnji in urejanju novih prometnih površin je treba upoštevati:
– Minimalna širina občinskih cest oziroma ulic je 4 m.
– Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
– Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, kolikor ima na zaključku urejeno ustrezno obračališče.
– Ob gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževalnih delih na cesti je potrebno istočasno izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov in napeljav, če so ti objekti potrebni prenove.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.
– Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, ob prehodih za pešce morajo imeti poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh se lahko izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč se naj kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
– Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.
– Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano.
– V naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine, niso dopustne odstranitve teh objektov.
– Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
– Trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
– Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
– Zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa na obstoječih in predvidenih cestah, stabilnost cest in njihovi interesi, preglednost na območju cest in cestnih priključkov.
(4) Pri gradnji in urejanju dovozov in priključkov je treba upoštevati:
– Vsak objekt na zaključeni zemljiški parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.
– Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.
– Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.
– Iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
– Dovoz do posamezne zemljiške parcele je v primeru, če drugače ni mogoče, dopustno urediti tudi preko kmetijskih zemljišč. Širina dovoza ne sme presegati 3 m.
– Meteorne in odpadne vode iz objektov in zemljiških parcel objektov ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(5) Glede varovalnih pasov cest je treba upoštevati:
– Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas v katerem je raba prostora omejena.
– Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
– avtoceste                                              40 m
– hitre ceste                                            35 m
– glavne ceste                                           25 m
– regionalne ceste                                       15 m
– državne kolesarske poti                                5 m.
– Varovalni pas občinske ceste je širok:
– lokalna cesta                                           8 m
– javna pot                                               6 m
– pot za kolesarjenje                                    3 m.
– Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je potrebno v varovalnem pasu ceste pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca.
– Načrtovanim in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene, dokler se gradnja oziroma rekonstrukcija ceste ne izvede. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Rezervati posameznih cest so:
– državne ceste (glavne in regionalne)                  40 m
– lokalne ceste                                        30 m.
92. člen
(pogoji glede gradnje in ureditve kolesarskih poti)
(1) Kolesarski pas poteka ob vozišču, od ostalega vozišča je ločen z vzdolžno neprekinjeno črto.
(2) Kolesarska steza poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko ločena od vozišča. Poteka tudi ob hodniku za pešce.
(3) Kolesarska pot poteka neodvisno od ostale cestne mreže in je s predpisano signalizacijo označena kot javna cesta, ki je namenjena izključno vožnji kolesarjev.
(4) Izven naselja se uredijo, v odvisnosti od prostorskih možnosti in hitrosti ter gostote prometa, kolesarski pas ali kolesarska pot, v naselju pa kolesarski pas ali kolesarska steza. Minimalna širina za vožnjo enega kolesa je 1 m.
93. člen
(pogoji glede železniškega prometa)
Zunaj območja občine, ob jugozahodni meji, poteka obstoječa železniška proga Ljubljana–Jesenice–državna meja, po območju občine pa industrijski tir do Naklega, ki bo dograjen v primestno progo do Tržiča. Potrebno je upoštevati naslednje smernice:
– za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno,
– za vsak objekt lociran v 200 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji,
– predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8 m od osi obstoječega tira,
– objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k minimalni oddaljenosti od osi skrajnega tira.
94. člen
(pogoji glede varnosti v zračnem prometu)
(1) Del območja, ob vzhodni meji občine, se dotika polkrog s polmerom 10 km od referenčne točke letališča (območje Police). Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila povezana z ovirami za zračni promet po 110. členu Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 – ZGO-1, 114/02, 31/05, 39/05, 49/06 – ZMetD). Med ovire za zračni promet tako štejejo:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča,
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na napravah ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(2) Referenčna točka letališča je na nadmorski višini 388,0 m.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
95. člen
(pogoji glede oskrbe z električno energijo)
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(2) Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
(3) Pri grajenih in prostorskih ureditvah je potrebno, za določen napetostni nivo, upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:
– kablovod 20 kV             8 m (2x4 m od osi kablovoda)
– daljnovod 10, 20 kV        20 m (2x10 m od osi daljnovoda)
– daljnovod 35 kV            30 m (2x15 m od osi daljnovoda)
– daljnovod 110 kV           30 m (2x15 m od osi daljnovoda)
– daljnovod 440 kV           50 m (2x25 m od osi
                             daljnovoda).
(4) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo in pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(5) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetskega polja, ki so določene v Uredbi o elektro magnetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(7) Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri prenovah in rekonstrukcijah prostostoječih vodov, se jih izvede v kabelski izvedbi.
(8) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kvalitetnih in varovanih pogledov.
(9) Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov, na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednje napetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.
(10) Javna razsvetljava na cestah, ulicah in drugih javnih površinah se izvaja z nizkimi oziroma visokimi uličnimi svetilkami, ki s svojo močjo in usmerjenostjo svetlobe ne onesnažujejo okolja. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Za osvetljevanje javnih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice. Svetilke naj bodo neprodušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(11) Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje in zatrepe, tako da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
(12) Celice za fotovoltaične elektrarne je dopustno postavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Fotovoltaične elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na, za to primernih, stavbnih zemljiščih.
(13) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti soglasje gospodarske javne službe za prenos električne energije.
96. člen
(pogoji za gradnjo in ureditev malih hidroelektrarn)
(1) Urejanje MHE je mogoče v okviru obstoječih mlinov in žag. Nove MHE je možno umeščati v prostor šele po sprejetju podrobnejšega načrta upravljanja z vodotoki na območju Občine Naklo. Male hidroelektrarne v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah.
(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom. Dopustne so obnove starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.
(3) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo, po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če se strojnica nahaja v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih in investicijskih del. Streha na strojnici mora biti simetrična dvokapnica z naklonom od 36° do 45°.
97. člen
(pogoji glede oskrbe s plinom)
(1) Za plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar je določen nadzorovani pas v širini 100 m na vsako stran plinovoda. V nadzorovanem pasu je potrebno upoštevati določila pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02) ter za vsak poseg v tem pasu pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
(2) Za gradnjo in kasnejše posege v varnostnem pasu nizkotlačnih plinovodov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02). Varstveni pas za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov pa 2 m na vsako stran osi plinovoda. Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(3) Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.
(4) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda.
98. člen
(pogoji glede navezovanja na telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez)
(1) Novo telekomunikacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: TK) in druga telekomunikacijska kabelska omrežja naj se izvedejo z zemeljskimi kabli.
(2) Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede v zaščitnih ceveh.
(3) Pri določanju odmikov stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
(4) Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati na vizualno manj izpostavljenih in ne-dominantnih lokacijah, prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov na naravne ali ustvarjene kakovostne dominante ter na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi. V urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi). Na območja naravne dediščine in na ekološko pomembnih območjih se te naprave postavlja le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Praviloma se s temi napravami posega na območja in objekte kulturne dediščine le izjemoma, potrebno pa jih je umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(5) Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot TK omrežje.
(6) Vire elektromagnetnega sevanja in bazne postaje je treba v prostor locirati tako, da glede na najbližje stanovanjske objekte vplivi niso čezmerni.
99. člen
(obstoječa in predvidena omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture, na katera se morajo posamezna območja obvezno priključiti, in obveznosti, ki izhajajo iz tega)
(1) Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječo oziroma novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
(2) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(3) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih voda.
100. člen
(način možne oskrbe objektov, kolikor izgradnja gospodarske javne infrastrukture ali javnega dobra ni predvidena)
(1) V območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, v posameznem območju, je dovoljeno graditi le septične jame ali male biološke čistilne naprave, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno čistilno napravo za odpadne vode.
3.7. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
101. člen
(pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina je prikazana v prikazu stanja prostora.
(2) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo, pri gradnji in drugih posegih v prostor, prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(6) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(7) Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tudi dodatni varstveni režimi.
(8) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(9) Varstveni režim za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(10) Varstveni režim v območjih kulturne krajine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(11) Varstveni režim v območjih vrtnoarhitekturne dediščine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(12) Varstveni režim za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(13) Varstveni režim v vplivnem območju kulturne dediščine:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(14) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču:
– ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline,
– izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale odločbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvedejo arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitev gradbenega dovoljenja),
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
(15) Ob enotah in območjih kulturne dediščine ter v vplivnih območjih kulturne dediščine ni dovoljeno postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov z izjemo nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe obstoječe stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja, če to ne krni prostorskih kvalitet kulturne dediščine.
(16) V smeri vedut (iz komunikacijskih poti na kulturno dediščino) ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev ali drugih enostavnih objektov, ki bi zmanjševali prostorski pomen kulturne dediščine.
(17) Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi naročnik izdelave OPPN oziroma investitor.
(18) Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Ohranja se celovitost kulturne dediščine tako, da se ustrezno umešča objekte ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega stanja kulturne dediščine je obvezno ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.
102. člen
(pogoji glede ohranjanja narave)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedene v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za OPN Občine Naklo« (ZRVN, OE Kranj, marec 2008), ki se hranijo na sedežu Občine Naklo.
(2) Za gradnjo objekta na zavarovanih območjih narave, območjih Natura 2000 in naravnih vrednot je, skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 96/04), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
(3) Ob vodotokih se ohranjajo poplavne in razlivne površine ter obvodni pas vegetacije. Vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja se gradijo le za namen varstva pred poplavami in erozijami in to z naravnimi materiali, ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinamiko vodotoka. Ohranja se vzdolžna razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, prodišča ipd. Prodišča se rabijo v količini, da se naravna dinamika vodotoka ne spreminja, brez večjih posegov v brežine in v času, ko ptice ne gnezdijo.
(4) Na območjih botaničnih naravnih vrednot se ohranja obstoječa raba, kultura in ekološki pogoji, ki omogočajo obstoj naravne vrednote.
(5) Ohranjajo se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki, poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske vrste. V čim večji meri se ohranijo gozdni robove, tradicionalni visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini, omejki (drevesne živice) in grmišča.
(6) Gozdne ceste ne smejo biti trasirane preko naravnih vrednot in območij, pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in ne smejo biti asfaltirane.
(7) Agromelioracije se izvajajo tako, da bistveno ne spreminjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebnosti. Hidromelioracije se ne izvajajo.
(8) Gradnja na robu konglomeratnih teras ni dopustna.
(9) Del gramoznice Bistrica, kjer je ohranjena fosilna struga pleistocenske reke Save se ne zasipa.
(10) Pri izvedbi posegov v območju Spominskega parka Udin boršt je potrebno izvesti ukrepe za sanacijo degradiranih površin robnega območja Spominskega parka (vzpostavitev zelenih meja, sanacija golosekov, obnova gozdnega roba ...). Zasipanje vrtač v območju Udin boršta z odpadki in drugim materialom ni dopustno.
(11) Na posebnih varovanih območjih (območjih Natura 2000) se upoštevajo usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih ali živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov.
(12) Posebna varstvena območja se ohranijo skladno z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04).
(13) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, sta naslednji posebni varstveni območji:
– Dacarjevo brezno – Žiganja vas, št. SI3000284,
– Nakelska Sava, št. SI3000201.
103. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Gradnja in prostorske ureditve so možne v vseh območjih, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
(2) Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
(3) Za objekte in naprave, ki povzročajo emisije snovi ali energije v okolje (emisije v zrak, odpadne vode, hrup, elektromagnetno sevanje) je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če to ni potrebno, pa je treba za zmanjšanje obremenjevanja okolja izdelati strokovno oceno.
104. člen
(varstvo zraka)
(1) Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, biomasa ...),
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,
– obvezno priključiti vse večje uporabnike na zgrajeno plinovodno omrežje,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka,
– postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi.
(2) Emisije hladiv v okolje iz hladilnih naprav je treba zmanjševati z gradnjo tesnih naprav in nadzorovanim vzdrževanjem hladilnih naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, zaradi preprečevanja izpuščanja ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov.
105. člen
(varstvo tal)
(1) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
106. člen
(varstvo voda in priobalnega zemljišča)
(1) Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju.
(2) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(3) Za posege v vodovarstvena območja, vodne in obvodne ekosisteme je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo to področje ter akte o zavarovanju.
(4) Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovati omejitev pri izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Pred vsakim posegom ali spremembo dejavnosti na območju varstvenih pasov je treba pridobiti predhodno strokovno mnenje hidrogeološke službe.
(5) Gradnje objektov ali naprav, ki so namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, in gradnja objektov za katere je v skladu s predpisi s področja varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter gradnje objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so v vodovarstvenih območjih prepovedane.
(6) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode ali odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(7) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
(8) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(9) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija.
(10) Pri urejanju objektov in naprav, kot so male hidroelektrarne, mlini, žage in ribogojnice, mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(11) Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlinja. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov.
(12) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
(13) Odvečni odkopni material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah.
(14) Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(15) Za rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, je treba pred posegi pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(16) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti:
– ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov,
– objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod,
– ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin,
– preprečuje se onesnaženost voda,
– odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali,
– prepovedano je odlaganje odpadkov v vode, začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda,
– prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih, tako da se posegi ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib, v tem času je prepovedan tudi odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča.
107. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
(2) Pri načrtovanju vseh posegov je potrebno upoštevati pogoje za:
– varstvo pred požarom,
– zagotovitev virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– varen umik pri požaru za ljudi, živali in premoženja,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(3) Objekti morajo biti projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti.
(4) Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) je občina v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0.2.
108. člen
(poplavna območja)
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Za posege v poplavna območja je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
109. člen
(erozijska območja)
(1) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(2) Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, potrebno predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine, če je ta potrebna.
110. člen
(požarno ogrožena območja)
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana z objekti s povečano možnostjo nastanka požara.
3.8. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
111. člen
(osončenje)
Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. V strnjenih vaških jedrih upoštevanje tega pogoja ni obvezno.
112. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– gospodarske cone (IG), kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC, DP), območja lokalnih cest (LC), območja železniških prog (PZ) in območja železniških postaj.
(3) Na območju krajine se za vsa območja določa IV. stopnja varstva pred hrupom, razen izjem določenih v uredbi.
(4) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kaj je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.
(5) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom.
(6) Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane mejne ravni niso presežene, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
(7) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
(8) Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
(9) V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih k PGD projektu posreduje upravljavec avtoceste.
(10) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
113. člen
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam)
(1) Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2) Javne površine (ceste, pločniki) naj se izvedejo brez robov, da bodo lahko premostljive za funkcionalno ovirane osebe.
3.9. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
114. člen
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN)
(1) Na območjih, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe zakonito zgrajene stavbe so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov ter gradnje na lokaciji odstranjenega objekta,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov, razen objektov namenjenih skladiščenju, ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN-ja, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostor,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in so skladni s predvidenimi ureditvami.
4. Območja, za katera se pripravi OPPN
115. člen
(območja urejanja z OPPN-jem)
(1) V sklopu priprave OPPN mora pripravljavec pridobiti podrobnejše smernice, v katerih bodo določene konkretne usmeritve in pogoji.
(2) Pred načrtovanjem (ali sočasno) pozidave ali drugih ureditev, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, je potrebno pridobiti idejni načrt komunalne infrastrukture za celotno območje urejanja.
(3) Za območja z gostejšo pozidavo (nad 40 stanovanjskih enot na ha oziroma pri gradnji večstanovanjskih stavb nad 1000 m² neto) se predvidi skupno ogrevanje.
(4) S tem odlokom so predvideni naslednji OPPN:
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|  Enota  |   Naziv   | Površina | Podrobn. |Usmeritve za izdelavo |
| urejanja|  območja  |    m2    | namenska |         OPPN         |
| prostora|           |          |   raba   |                      |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|NA 3     |Vrtec in   |19.074    |SS        |V območju se lahko    |
|         |stanovanja |          |          |gradi:                |
|         |           |          |          |– vrtec z vsemi       |
|         |           |          |          |propadajočimi         |
|         |           |          |          |površinami,           |
|         |           |          |          |– enostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše, vile, vrstne    |
|         |           |          |          |hiše, atrijske vrstne |
|         |           |          |          |hiše;                 |
|         |           |          |          |– dvostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše ali vrstne hiše  |
|         |           |          |          |v katerih se nahajata |
|         |           |          |          |dve stanovanji;       |
|         |           |          |          |– stanovanjsko-       |
|         |           |          |          |poslovna stavba, ki   |
|         |           |          |          |mora imeti več kot    |
|         |           |          |          |polovico prostora     |
|         |           |          |          |namenjenega za        |
|         |           |          |          |stanovanje,           |
|         |           |          |          |– spremljajoče stavbe |
|         |           |          |          |splošnega družbenega  |
|         |           |          |          |pomena, gostinske     |
|         |           |          |          |stave, upravne in     |
|         |           |          |          |pisarniške stavbe,    |
|         |           |          |          |trgovske in druge     |
|         |           |          |          |stavbe za storitvene  |
|         |           |          |          |dejavnosti, garažne   |
|         |           |          |          |stavbe in stavbe za   |
|         |           |          |          |proizvodno obrt,      |
|         |           |          |          |ki prekomerno ne      |
|         |           |          |          |obremenjujejo okolja. |
|         |           |          |          |Maksimalni dopustni   |
|         |           |          |          |gabarit stavb je (K   |
|         |           |          |          |)+P+1+M. Dopustna     |
|         |           |          |          |izraba prostora:      |
|         |           |          |          |faktor zazidanosti na |
|         |           |          |          |območju cele enote je |
|         |           |          |          |lahko največ 0.35.    |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|NA 4     |Naklo – ob |9.886     |SS        |V območju se lahko    |
|         |avtocesti  |          |          |gradi:                |
|         |           |          |          |– enostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše, vile, vrstne    |
|         |           |          |          |hiše, atrijske vrstne |
|         |           |          |          |hiše;                 |
|         |           |          |          |– dvostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše ali vrstne hiše  |
|         |           |          |          |v katerih se nahajata |
+---------+-----------+----------+----------+dve stanovanji;       |
|NA7      |Ob krožišču|18.203    |SS        |– stanovanjsko-       |
|         |           |          |          |poslovna stavba, ki   |
|         |           |          |          |mora imeti več kot    |
|         |           |          |          |polovico prostora     |
|         |           |          |          |namenjenega za        |
|         |           |          |          |stanovanje;           |
|         |           |          |          |– spremljajoče stavbe |
+---------+-----------+----------+----------+splošnega družbenega  |
|PO 7     |Podbrezje -|5.298     |SS        |pomena, gostinske     |
|         |Britof-jug |          |          |stave, upravne in     |
|         |           |          |          |pisarniške stavbe,    |
|         |           |          |          |trgovske in druge     |
|         |           |          |          |stavbe za storitvene  |
|         |           |          |          |dejavnosti, garažne   |
|         |           |          |          |stavbe in stavbe za   |
|         |           |          |          |proizvodno obrt, ki   |
|         |           |          |          |prekomerno ne         |
|         |           |          |          |obremenjujejo okolja. |
|         |           |          |          |Maksimalni dopustni   |
+---------+-----------+----------+----------+gabarit stavb je (K   |
|PO 11    |Spodnja vas|4.431     |SS        |)+P+1+M. Dopustna     |
|         |- sever    |          |          |izraba prostora:      |
|         |           |          |          |faktor zazidanosti na |
|         |           |          |          |območju cele enote je |
|         |           |          |          |lahko največ 0.35.    |
|         |           |          |          |V območju PO 7 se     |
|         |           |          |          |javne površine        |
|         |           |          |          |osvetlijo tako, da bo |
|         |           |          |          |negativni vpliv       |
|         |           |          |          |osvetljevanja čim     |
|         |           |          |          |manjši.               |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|NA 6     |Pivka      |24.955    |SK        |V območju se lahko    |
|         |           |          |          |gradi:                |
|         |           |          |          |– enostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše, kmečke hiše in  |
|         |           |          |          |druge podeželske      |
|         |           |          |          |hiše, vile, vrstne    |
|         |           |          |          |hiše;                 |
|         |           |          |          |– dvostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše ali vrstne hiše  |
|         |           |          |          |v katerih se nahajata |
|         |           |          |          |dve stanovanji,       |
|         |           |          |          |dvostanovanjske       |
|         |           |          |          |stavbe kmetij;        |
|         |           |          |          |– tri in              |
|         |           |          |          |večstanovanjske       |
|         |           |          |          |stavbe: druge         |
|         |           |          |          |stanovanjske hiše s   |
|         |           |          |          |tri ali več           |
|         |           |          |          |stanovanji;           |
|         |           |          |          |– stanovanjsko-       |
|         |           |          |          |poslovna stavba, ki   |
|         |           |          |          |mora imeti več kot    |
|         |           |          |          |polovico prostora     |
|         |           |          |          |namenjenega za        |
|         |           |          |          |stanovanje;           |
|         |           |          |          |– nestanovanjske      |
|         |           |          |          |kmetijske stavbe za   |
|         |           |          |          |opravljanje kmetijske |
|         |           |          |          |dejavnosti in         |
|         |           |          |          |dopolnilne dejavnosti |
|         |           |          |          |kmetij, večnamenske   |
|         |           |          |          |stavbe (stanovanja,   |
|         |           |          |          |storitve, trgovina),  |
|         |           |          |          |spremljajoče stavbe   |
|         |           |          |          |splošnega družbenega  |
|         |           |          |          |pomena, gostinske     |
|         |           |          |          |stavbe, upravne in    |
|         |           |          |          |pisarniške stavbe,    |
|         |           |          |          |trgovske, druge       |
|         |           |          |          |stavbe za storitvene  |
|         |           |          |          |dejavnost ter         |
|         |           |          |          |proizvodno obrtne     |
|         |           |          |          |dejavnosti, ki        |
|         |           |          |          |prekomerno ne         |
|         |           |          |          |obremenjujejo okolja. |
|         |           |          |          |Maksimalni dopustni   |
|         |           |          |          |gabarit stavb je (K   |
|         |           |          |          |)+P+1+M. Dopustna     |
|         |           |          |          |izraba prostora:      |
|         |           |          |          |faktor zazidanosti na |
|         |           |          |          |območju cele enote je |
|         |           |          |          |lahko največ 0.40.    |
|         |           |          |          |Pred sprejemom OPPN   |
|         |           |          |          |je potrebno preveriti |
|         |           |          |          |območje z             |
|         |           |          |          |nedestruktivnim       |
|         |           |          |          |arheološkim           |
|         |           |          |          |pregledom, na meji z  |
|         |           |          |          |arheološkim območjem  |
|         |           |          |          |ter na delu, ki sega  |
|         |           |          |          |v arheološko območje. |
|         |           |          |          |Zemeljska dela so     |
|         |           |          |          |možna pod arheološkim |
|         |           |          |          |nadzorom, ki v        |
|         |           |          |          |primeru najdb preide  |
|         |           |          |          |v zaščitna            |
|         |           |          |          |izkopavanja.          |
|         |           |          |          |Zemeljska dele je     |
|         |           |          |          |treba izvajati tako,  |
|         |           |          |          |da ne bodo ogroženi   |
|         |           |          |          |eventualni arheološki |
|         |           |          |          |predmeti.             |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|NA 8     |Asfaltna   |70.084    |SS        |Za območje se         |
|         |baza       |          |          |predvideva celovita   |
|         |           |          |          |prenova, odstrani se  |
|         |           |          |          |asfaltna baza in      |
|         |           |          |          |sanira območje bivše  |
|         |           |          |          |gramoznice.           |
|         |           |          |          |V območju se lahko    |
|         |           |          |          |gradi:                |
|         |           |          |          |– enostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše, vile, vrstne    |
|         |           |          |          |hiše, atrijske vrstne |
|         |           |          |          |hiše;                 |
|         |           |          |          |– dvostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše ali vrstne hiše  |
|         |           |          |          |v katerih se nahajata |
|         |           |          |          |dve stanovanji;       |
|         |           |          |          |– tri in              |
|         |           |          |          |večstanovanjske       |
|         |           |          |          |stavbe: druge         |
|         |           |          |          |stanovanjske hiše s   |
|         |           |          |          |tri ali več           |
|         |           |          |          |stanovanji;           |
|         |           |          |          |– stanovanjsko-       |
|         |           |          |          |poslovna stavba, ki   |
|         |           |          |          |mora imeti več kot    |
|         |           |          |          |polovico prostora     |
|         |           |          |          |namenjenega za        |
|         |           |          |          |stanovanje;           |
|         |           |          |          |– spremljajoče stavbe |
|         |           |          |          |splošnega družbenega  |
|         |           |          |          |pomena, gostinske     |
|         |           |          |          |stave, upravne in     |
|         |           |          |          |pisarniške stavbe,    |
|         |           |          |          |trgovske in druge     |
|         |           |          |          |stavbe za storitvene  |
|         |           |          |          |dejavnosti, garažne   |
|         |           |          |          |stavbe in stavbe za   |
|         |           |          |          |proizvodno obrt, ki   |
|         |           |          |          |prekomerno ne         |
|         |           |          |          |obremenjujejo okolja. |
|         |           |          |          |Maksimalni dopustni   |
|         |           |          |          |gabarit stavb je (K   |
|         |           |          |          |)+P+2+M. Dopustna     |
|         |           |          |          |izraba prostora:      |
|         |           |          |          |faktor zazidanosti na |
|         |           |          |          |območju cele enote je |
|         |           |          |          |lahko največ 0.40.    |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|NA10     |Pri        |33.875    |CU        |Za območje se         |
|         |železniški |          |          |predvideva celovita   |
|         |postaji    |          |          |prenova, uredi se ga  |
|         |           |          |          |tako, da bo služilo   |
|         |           |          |          |centru naselja        |
|         |           |          |          |(parkovna ureditev,   |
|         |           |          |          |parkirišča, manjši    |
|         |           |          |          |muzej ali druga javna |
|         |           |          |          |funkcija v bivši      |
|         |           |          |          |železniški postaji,   |
|         |           |          |          |trgovine gostinski    |
|         |           |          |          |lokali). Oblikovanje  |
|         |           |          |          |in gabariti se        |
|         |           |          |          |podredijo potrebam in |
|         |           |          |          |so lahko svobodni.    |
|         |           |          |          |Dopustna izraba       |
|         |           |          |          |prostora: absolutna   |
|         |           |          |          |površina odprtih      |
|         |           |          |          |zelenih ali drugih    |
|         |           |          |          |površin (parki, trgi) |
|         |           |          |          |mora biti vsaj 50%.   |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|NA 12    |Rezervat   |130.789   |IG        |V območju se lahko    |
|         |Naklo      |          |          |gradi:                |
|         |           |          |          |– gradnje stavb       |
|         |           |          |          |namenjenih            |
|         |           |          |          |proizvodnji, obrti,   |
|         |           |          |          |skladiščenju,         |
|         |           |          |          |trgovini, servisom,   |
|         |           |          |          |gradbeni proizvodnji, |
|         |           |          |          |parkiriščem in        |
|         |           |          |          |spremljajočih         |
|         |           |          |          |objektov, ki služijo  |
|         |           |          |          |tej dejavnosti        |
|         |           |          |          |(upravne stavbe,      |
|         |           |          |          |okrepčevalnice,       |
|         |           |          |          |prometni terminali,   |
|         |           |          |          |bencinski servisi).   |
|         |           |          |          |Oblikovanje in        |
|         |           |          |          |gabariti se podredijo |
|         |           |          |          |potrebam tehnološkega |
|         |           |          |          |procesa. Maksimalni   |
|         |           |          |          |dopustni gabarit      |
|         |           |          |          |stavb je (K)+P+2+M    |
|         |           |          |          |oziroma K+P+3 (ravna  |
|         |           |          |          |streha), razen v      |
|         |           |          |          |območju Podtabor –    |
|         |           |          |          |gospodarska cona,     |
+---------+-----------+----------+----------+kjer je lahko (K      |
|PO 5     |Podtabor - |35.355    |IG        |)+P+1+M oziroma       |
|         |gospodarska|          |          |maksimalna višina     |
|         |cona       |          |          |stavb 9 m (do višine  |
|         |           |          |          |dreves – strehe ne    |
|         |           |          |          |smejo gledati iz      |
|         |           |          |          |gozda). Dopustna      |
|         |           |          |          |izraba prostora:      |
|         |           |          |          |faktor zazidanosti na |
|         |           |          |          |območju cele enote je |
|         |           |          |          |lahko največ biti     |
|         |           |          |          |0.50.                 |
|         |           |          |          |Da gospodarska cona   |
|         |           |          |          |na Podtaboru ne bi    |
|         |           |          |          |imela v vizuelnem     |
|         |           |          |          |stiku z območjem      |
|         |           |          |          |prostorske dominante  |
|         |           |          |          |cerkve Žalostne       |
|         |           |          |          |matere božje          |
|         |           |          |          |negativen vpliv ter   |
|         |           |          |          |da se ohrani značilen |
|         |           |          |          |stik med kmetijskimi  |
|         |           |          |          |površinami in gozdom, |
|         |           |          |          |kot okvir prostorske  |
|         |           |          |          |dominante, je         |
|         |           |          |          |potrebno ohranjati in |
|         |           |          |          |dosaditi              |
|         |           |          |          |visokodebelno         |
|         |           |          |          |vegetacijo na         |
|         |           |          |          |celotnem vzhodnem     |
|         |           |          |          |robu ob cesti v       |
|         |           |          |          |zadostni širini da se |
|         |           |          |          |doseže gosto          |
|         |           |          |          |barijero. Na delih,   |
|         |           |          |          |kjer gozdne           |
|         |           |          |          |vegetacije ni, jo je  |
+---------+-----------+----------+----------+potrebno zasaditi, in |
|PL 3     |Pod Polico |163.550   |IG        |sicer avtohtono       |
|         |           |          |          |drevesno in grmovno   |
|         |           |          |          |vegetacijo.           |
|         |           |          |          |Brežine bivše         |
|         |           |          |          |gramoznice v območju  |
|         |           |          |          |PL3 – Pod polico se   |
|         |           |          |          |sanira, tako da se s  |
|         |           |          |          |nasutjem vzpostavi    |
|         |           |          |          |varovalni pas proti   |
|         |           |          |          |okolnim območjem,     |
|         |           |          |          |ozeleni brežine ter   |
|         |           |          |          |po potrebi postavi    |
|         |           |          |          |zaščitne ograje. Na   |
|         |           |          |          |meji s stanovanjskim  |
|         |           |          |          |območjem se, po       |
|         |           |          |          |potrebi, postavi      |
|         |           |          |          |protihrupna ograja    |
|         |           |          |          |oziroma nasip.        |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|PO 10    |Spodnja vas|20.754    |SK        |V območju se lahko    |
|         |- vzhod    |          |          |gradi:                |
|         |           |          |          |– enostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše, kmečke hiše in  |
|         |           |          |          |druge podeželske      |
|         |           |          |          |hiše, vile, vrstne    |
|         |           |          |          |hiše;                 |
|         |           |          |          |– dvostanovanjske     |
|         |           |          |          |stavbe: samostoječe   |
|         |           |          |          |hiše ali vrstne hiše  |
|         |           |          |          |v katerih se nahajata |
|         |           |          |          |dve stanovanji,       |
|         |           |          |          |dvostanovanjske       |
|         |           |          |          |stavbe kmetij;        |
|         |           |          |          |– stanovanjsko-       |
|         |           |          |          |poslovna stavba, ki   |
|         |           |          |          |mora imeti več kot    |
|         |           |          |          |polovico prostora     |
|         |           |          |          |namenjenega za        |
|         |           |          |          |stanovanje;           |
|         |           |          |          |– nestanovanjske      |
|         |           |          |          |kmetijske stavbe za   |
|         |           |          |          |opravljanje kmetijske |
|         |           |          |          |dejavnosti in         |
|         |           |          |          |dopolnilne dejavnosti |
|         |           |          |          |kmetij, večnamenske   |
|         |           |          |          |stavbe (stanovanja,   |
|         |           |          |          |storitve, trgovina),  |
|         |           |          |          |spremljajoče stavbe   |
|         |           |          |          |splošnega družbenega  |
|         |           |          |          |pomena, gostinske     |
|         |           |          |          |stavbe, upravne in    |
|         |           |          |          |pisarniške stavbe,    |
|         |           |          |          |trgovske, druge       |
|         |           |          |          |stavbe za storitvene  |
|         |           |          |          |dejavnost ter         |
|         |           |          |          |proizvodno obrtne     |
|         |           |          |          |dejavnosti, ki        |
|         |           |          |          |prekomerno ne         |
|         |           |          |          |obremenjujejo okolja. |
|         |           |          |          |Maksimalni dopustni   |
|         |           |          |          |gabarit stavb je (K   |
|         |           |          |          |)+P+1+M. Dopustna     |
|         |           |          |          |izraba prostora:      |
|         |           |          |          |faktor zazidanosti na |
|         |           |          |          |območju cele enote je |
|         |           |          |          |lahko največ 0.40.    |
|         |           |          |          |Ohrani naj se drevesa |
|         |           |          |          |na južni in zahodni   |
|         |           |          |          |strani kot zeleni pas |
|         |           |          |          |med vaškim jedrom in  |
|         |           |          |          |podeželskim naseljem. |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|PL 4     |Polica - Ob|20.397    |PO        |Uredijo se parkirišča |
|         |cesti      |          |          |za tovorna in osebna  |
|         |           |          |          |vozila, avtopralnico  |
|         |           |          |          |in bencinski servis s |
|         |           |          |          |spremljajočimi        |
|         |           |          |          |objekti ter trgovina  |
|         |           |          |          |z avtomobili.         |
|         |           |          |          |Oblikovanje in        |
|         |           |          |          |gabariti se podredijo |
|         |           |          |          |potrebam tehnološkega |
|         |           |          |          |procesa.              |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|PG 1     |Cestno     |63.849    |IG        |V območju bo, ob      |
|         |podjetje - |          |          |obstoječi betonarni   |
|         |Gača       |          |          |in separaciji,        |
|         |           |          |          |zgrajena asfaltna     |
|         |           |          |          |baza, upravna         |
|         |           |          |          |zgradba, mehanična    |
|         |           |          |          |delavnica,            |
|         |           |          |          |transformatorska      |
|         |           |          |          |postaja in ostali     |
|         |           |          |          |objekti potrebni v    |
|         |           |          |          |tehnološkem procesu.  |
|         |           |          |          |Oblikovanje in        |
|         |           |          |          |gabariti se podredijo |
|         |           |          |          |potrebam tehnološkega |
|         |           |          |          |procesa.              |
|         |           |          |          |Brežino potoka        |
|         |           |          |          |Lešnica in njen       |
|         |           |          |          |zgornji rob je        |
|         |           |          |          |potrebno sanirati in  |
|         |           |          |          |stabilizirati ter     |
|         |           |          |          |preprečiti            |
|         |           |          |          |onesnaževanje z       |
|         |           |          |          |vodami ki se stekajo  |
|         |           |          |          |iz separacije in      |
|         |           |          |          |drugih obratov, tako  |
|         |           |          |          |da se uredi zbiranje  |
|         |           |          |          |odpadnih vod. Vsi     |
|         |           |          |          |posegi se morajo      |
|         |           |          |          |odmakniti 25 m od     |
|         |           |          |          |roba terase Lešnice.  |
|         |           |          |          |Zazidava in ureditve  |
|         |           |          |          |ne smejo segati do    |
|         |           |          |          |ceste, potrebno je    |
|         |           |          |          |ohranjati gozdni rob. |
|         |           |          |          |Dostop z gozdne ceste |
|         |           |          |          |naj se uredi iz ceste |
|         |           |          |          |vzhodno od območja    |
|         |           |          |          |ali iz ceste južno od |
|         |           |          |          |območja, vendar ne    |
|         |           |          |          |mimo kapelice. Okoli  |
|         |           |          |          |kapelice je treba     |
|         |           |          |          |zagotoviti 7 m zeleni |
|         |           |          |          |pas.                  |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
|PG 3     |Tovarna za |51.000    |O         |V območju bo tovarna  |
|         |predelavo  |          |          |za predelavo odpadkov |
|         |odpadkov   |          |          |in površine za        |
|         |           |          |          |skladiščenje lesa.    |
|         |           |          |          |Oblikovanje in        |
|         |           |          |          |gabariti se podredijo |
|         |           |          |          |potrebam tehnološkega |
|         |           |          |          |procesa.              |
+---------+-----------+----------+----------+----------------------+
5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
116. člen
Enota urejanja prostora GO 1 – Gobovce
(1) Stavbna masa mora biti orientirana v smeri sever - jug ali vzporedno s cesto.
(2) Na zemljišču parc. št. 913/5 in 913/6 k.o. Podbrezje se v času gradnje in v času obratovanja ne posega na območje naravne vrednote. Na območju posega naj se v čim večji možni meri ohrani posamezna sadna drevesa.
(3) Na zemljišču parc. št. 924/11 k.o. Podbrezje je potrebno ohraniti grmovni pas in posamezna drevesa, predvsem na južnem delu območja (neravninski del).
117. člen
Enota urejanja prostora NA 2 – Naklo
(1) Na zemljiščih, pozidanih z dvojčki in vrstnimi hišami novogradnje in nadzidave niso dovoljene.
(2) Na zemljišču parc. št. 550 in 504/1, k.o. Strahinj ter 325, k.o. Naklo je dopustna postavitev reklamno-informacijskega panoja. Reklamno-informacijski pano ob avtocesti (giga pano) naj bo zasnovan kot zaslon, stoječ na eni nogi, jeklene konstrukcije. Reklamno-informacijski panoji ne smejo biti postavljeni v varovalni pas avtoceste.
(3) Na zemljišču parc. št. 142/1, 142/3, 142/8, 142/10, 173/2 in 142/6, k.o. Naklo je potrebno ohraniti pas grmovne in drevesne vegetacije na zahodnem robu območja, na zemljišču parc. št. 141/1 in 141/5, k.o. Naklo pa na vzhodnem robu območja.
(4) Na zemljišču parc. št. 265, 264, 246, 247, 248, vse k.o. Naklo, je potrebno ohraniti visokodebelni sadovnjak in gozdni rob.
(5) Na meji zemljišč proti pokopališču naj se vzpostavi zeleni pas, ki naj bo dovolj širok in visok, da bo ločil pokopališče od naselja.
118. člen
Enota urejanja prostora NA 9 – Podreber
Zemljišča parc štev. 197/1 in 198/1, k.o. Naklo se namenijo gradnji poslovno proizvodnega objekta.
119. člen
Enota urejanja prostora PO 1 – Podbrezje – Podtabor
(1) V cerkvi Žalostna Mati božja v Podbrezjah je poletno zatočišče netopirjev. Vsa dela na omenjenem objektu naj se izvedejo v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, OE Kranj. Objekt naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši.
(2) Gradnja na zemljišču parc. št. 1201/4, k.o. Podbrezje naj se arhitekturno in prostorsko umesti v prostor skladno z gabariti in tipologijo okoliških objektov.
(3) Na zemljišče parc. št. 1348, k.o. Podbrezje se kmetija lahko širi le s postavitvijo pomožnih kmetijskih objektov.
120. člen
Enota urejanja prostora PO 2 – Podtabor
Na vzhodni strani naj se vzpostavi zeleni pas, ki naj bo dovolj širok in visok, da loči območje med stanovanjskim naseljem in Taborom. Območje naj se omeji tako, da ne bo segalo v območje kulturne dediščine.
121. člen
Enota urejanja prostora PO 3 – Podbrezje – Britof
(1) V osnovni šoli Franceta Prešerna Naklo, podružnica Podbrezje v Podbrezjah je poletno zatočišče netopirjev. Vsa dela na omenjenem objektu naj se izvedejo v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, OE Kranj. Objekt naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši.
(2) Zemljišče parc. št. 1100/1, 1100/3, 1100/4 in 1100/5, k.o. Podbrezje nameni za posamezne stanovanjske hiše, ki naj se arhitekturno in prostorsko umestijo v prostor skladno z gabariti in tipologijo okoliških objektov.
122. člen
Enota urejanja prostora PO 4 – Podtabor turizem
Parkirišče v območju naj se oblikuje skladno z okoljem (kmetijske površine) in naj ne bo asfaltirano. Parkirne površine naj se deli na manjše površine, ki naj se jih deli z zasaditvijo grmovja ali dreves.
123. člen
Enota urejanja prostora PO 6 – Podtabor avtocestna baza
(1) V območju je potrebno ohranjati gozdnato območje izven že degradiranih površin (avtocestna baza).
(2) Ohranja naj se pas gozdnih dreves ob cesti Tržič–Podbrezje, zato da se ohranja bariera med obrtnimi in industrijskimi conami ter stanovanjskim območjem ter tako zmanjša vpliv hrupa teh območij na stanovanjske objekte. Na delih, kjer gozdne vegetacije ni, jo je potrebno zasaditi.
124. člen
Enota urejanja prostora PO 9 – Podbrezje - Spodnja vas
V Podbrezjah - Spodnja vas je potrebno ohranjati gradbeno linijo objektov ob trgu, in razmerje fasad, ki gledajo na trg.
125. člen
Enota urejanja prostora PO 8 – Podbrezje okolica
Na zemljiščih parc. štev. 1443, 1444 in 145, k.o. Podbrezje se ohranja drevesni živici na robu parcele. Na območju posega je potrebno ohraniti pas drevesne in grmovne vegetacije na zahodnem robu območja (ob cesti).
126. člen
Enota urejanja prostora PO 14 – Podbrezje - Srednja vas
Na vzhodni strani ceste v Podbrezje - Srednji vasi je potrebno ohraniti gradbeno linijo objektov.
127. člen
Enota urejanja prostora PL 1 – Polica
Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CU je dopustna izgradnja parkirišča za tovorna vozila s servisnim in upravnim objektom.
128. člen
Enota urejanja prostora PL 3 – Pod Polico
(1) Na zemljiščih parc. štev. 147/2 in 146/6, k.o. Pivka je pred izdelavo podrobnega načrta dopustna gradnja poslovno-proizvodnega objekta. Projektna rešitev mora upoštevati rezervat predvidene občinske ceste na zahodni strani.
(2) Do priprave podrobnega načrta je dopustna dozidava obstoječega objekta delavnice betonskih izdelkov za potrebe posodobitve železokrivnice in ureditev zunanje deponije za skladiščenje betonsko-jeklenih izdelkov z mostnimi dvigali. Dozidani del objekta delavnice betonskih izdelkov se mora oblikovno prilagoditi obstoječemu objektu z enotno oblikovanimi arhitekturnimi elementi (višina, naklon strehe, kritina, fasada ...).
(3) Na zemljišču parc. št. 177/1, 176/3, 176/1, 175/1, 417/6 in 418/1, vse k.o. Pivka je dopustna gradnja poslovne stavbe pred pripravo in sprejemom OPPN. Pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, je investitor dolžan pridobiti požarno soglasje k projektiranim rešitvam poslovne stavbe. Poslovna stavba na zemljišču parc. št. 177/1, 176/3, 176/1, 175/1, 417/6 in 418/1, vse k.o. Pivka se mora oblikovno prilagoditi sosednjim objektom, streha na objektu naj bo dvokapnica, maksimalna višina stavbe pa (K)+P+2+M.
(4) Brežine bivše gramoznice se sanira, tako da se s nasutjem vzpostavi varovalni pas proti okolnim območjem, ozeleni brežine ter po potrebi postavi zaščitne ograje. Na meji s stanovanjskim območjem se, po potrebi, postavi protihrupna ograja oziroma nasip.
129. člen
Enota urejanja prostora SD 3 – Spodnje Duplje
(1) V cerkvi sv. Vida v Spodnjih Dupljah, je poletno zatočišče netopirjev. Vsa dela na omenjenem objektu naj se izvedejo v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, OE Kranj. Objekt naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši.
(2) Na zemljišču parc. št. 27/1 k.o. Duplje so posamezna drevesa, ki jih je potrebno zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti ohraniti. Gradnja naj se arhitekturno in prostorsko umesti v prostor skladno z gabariti in tipologijo okoliških objektov.
130. člen
Enote urejanja prostora SD 5 – Spodnje Duplje – kmetija, ZD 4 – Rastlinjaki, kmetija, in ŽE 3 – Kmetija
(1) V omenjena območja je predvidena preselitev kmetij. Pri preselitvi kmetij na nove površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.
(2) Na zemljiščih parc. št. 476/1 in 479/1, k.o. Duplje se ohranja drevesna vegetacija na terasi ter pas gozdne vegetacije na skrajnem zahodnem delu območja in posamezna drevesa na jugovzhodnem delu območja.
(3) Na zemljišču parc. št. 979, k.o. Duplje se zaradi vedute na cerkev objekti locirajo na severovzhodnem delu zemljišča, oblikovanje pa naj bo skladno z vaško tipologijo. Potrebno je načrtovati tudi visokodebelno vegetacijo po parcelni meji.
(4) Na območju posega (poseg na zahodu), na zemljiščih parc. št. 29/1, 74 in 91, k.o. Žeje, je potrebno ohraniti čim več posameznih večjih dreves.
131. člen
Enota urejanja prostora ST 1 – Nogometno igrišče
(1) Ureditve za šport in rekreacijo morajo biti načrtovane tako, da so parkirni prostori predvideni dovolj daleč od enote dediščine EŠD 5157 Strahinj – Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda, ter da razen sanitarij in garderobe znotraj območja enote kulturne dediščine EŠD 5146 Udin boršt – Spominski park Udin boršt ni načrtovanih objektov.
(2) Gozdni rob, ki bo zaradi širitve poselitve za namen športa in rekreacije na prostem poškodovan, je potrebno zasaditi s primerno vegetacijo tako, da bo poškodba čim prej sanirana z novo zarastjo.
132. člen
Enota urejanja prostora ST 3 – Strahinj
Na zemljiščih parc. št. 218/1 in 11/2, k.o. Strahinj se ohranjajo mejice. Potrebno je ohraniti drevesno živico, in sicer pas visokih dreves na območju posega.
133. člen
Enota urejanja prostora ST 4 – Strahinj
Na zemljišču parc. št. 140/3, k.o. Strahinj je potrebno ohraniti drevo.
134. člen
Enota urejanja prostora ST 5 – Biotehniška šola
Stavbe v območju morajo po horizontalnih in vertikalnih gabaritih slediti krajinskemu oblikovanju ježe pod teraso Nacovka. Poseg v gozd in na teraso ni dopusten.
135. člen
Enota urejanja prostora ZA2 – Zadraga
Na območju posega, na parc. štev. 301, k.o. Duplje, se lahko uporablja le okolju prijazne svetilke (delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti enak 0%, svetilka mora imeti poudarjen rumeni in rdeči spekter svetlobe, ki ne vsebuje UV spektra, svetilka mora biti nepredušno zaprta, tako da se žuželke ne morejo ujeti vanjo) in vgraditi tudi senzorje za samodejni vklop in izklop svetil. Stanovanjsko hišo naj se arhitekturno in prostorsko umesti v prostor ob domačiji in skladno z njenimi gabariti in tipologijo.
136. člen
Enota urejanja prostora ŽE 2 – Ribniki
(1) Ribogojnico je treba opremiti z ustrezno hidravlično dimenzioniranimi zadrževalniki, čez katere se spušča voda iz ribogojnice v površinske vode v primeru čiščenj in dezinfekcij bazenov ter v času hranjenja rib.
(2) Na območju posega je potrebno ohraniti vso obrežno vegetacijo ob Mlinščici in Tržiški Bistrici ter vso drevesno vegetacijo na vzhodnem delu območja posega.
(3) Na območje strme brežine oziroma konglomeratne ježe na tem delu ni dovoljeno posegati.
137. člen
Enota urejanja prostora SP – Strahinjsko polje
(1) Na zemljiščih parc. št. 373 in 322, k.o. Naklo, v območju najboljših kmetijskih zemljišč, je dopustna postavitev reklamno-informacijskega panoja. Reklamno-informacijski pano ob avtocesti (giga pano) naj bo zasnovan kot zaslon, stoječ na eni nogi, jeklene konstrukcije. Reklamno-informacijski pano ne sme biti postavljen v varovalni pas avtoceste.
(2) Na zemljiščih parc. št. 765/1, 760/2 in 760, k.o. Duplje se ohranjajo mejice.
(3) Na zemljišču parc. št. 30, k.o. Duplje se ohranja visokodebelni sadovnjak.
138. člen
Enota urejanja prostora KP – Kranjsko polje
(1) Ohranja se obrežna vegetacija in naravna struga reke Save.
(2) Mora biti omogočen prost dostop do gozda mimo ali skozi območje A oziroma objektov na zemljiščih parc. št. 62, 63 in 131/74, k.o. Okroglo. Vsa infrastruktura za objekte se uredi po trasi dostopne ceste, tako da se ne posega v izvire nad objekti in v reko Savo ter njene strme ježe nad objekti in v ohranjen obrečni gozd. Na območju je potrebno ohraniti obrežno vegetacijo in naravno strugo reke Save. Stanovanjska objekta je potrebno ustrezno komunalno opremiti.
139. člen
Enota urejanja prostora NA 8 – Asfaltna baza
(1) Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni posegi ki omogočajo vzdrževanje obstoječih objektov in gradnjo pomožnih objektov nujnih za delovanje obrata do njegove ukinitve. Niso dopustni posegi, ki bi širili proizvodnjo na tej lokaciji.
(2) Pred izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna dela na sanaciji območja z zasipavanjem in utrjevanjem terena.
140. člen
Enota urejanja prostora NA 10 – Pri železniški postaji
Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni posegi ki omogočajo vzdrževanje obstoječih objektov.
IV. KONČNE DOLOČBE
141. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih dokumentov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 23/04, 20/09-sklep),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88, 38/96, 5/97, 23/98, 31/01, 11/02, 37/02, 23/04, 30/04 – popr., 34/05 in Uradni list RS, št. 70/94, 35/95, 34/08),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrave (Uradni list RS, št. 74/94, 34/08, 34/08 – popr., 42/08 – popr., Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/97, 23/98, 11/02, 37/02, 23/04, 30/04 – popr., 34/05).
142. člen
(vpogled)
OPN Naklo je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Naklo in UE Kranj.
143. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpektorat.
144. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0015/2007-115/2010
Naklo, dne 4. februarja 2010
Župan
Občine Naklo
Janez Štular l.r.