Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2010 z dne 16. 2. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2010 z dne 16. 2. 2010

Kazalo

465. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Metlika, stran 1327.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08 in 79/09), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08 (21/08 – popr.) in 76/08 – ZIKS-1C, 108/09 in 109/09 Odl. US), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt in 41/08), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 22/94 in 90/07) ter 11. in 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09) je Občinski svet Občine Metlika na 24. redni seji dne 4. 2. 2010 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Metlika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Metlika (v nadaljevanju: občina).
2. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki obsega:
1. organizacijsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. objekte in naprave občine, izvajalca in uporabnikov,
3. pogoje za priključitev na javni vodovod,
4. meritve količin in obračun porabljene vode,
5. vire financiranja gospodarske javne službe,
6. oblikovanje cen storitev javne službe,
7. uporabo in varovanje javnega vodovoda in vodnih virov,
8. prekinitev dobave vode,
9. obveznosti uporabnikov,
10. odjem vode iz javnih hidrantov,
11. prevzem vodovodnih objektov za potrebe izvajanja javne službe,
12. nadzor nad izvajanjem javne službe,
13. kazenske določbe,
14. prehodne in končne določbe.
3. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi.
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
1. iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
2. je namen rabe vode proizvodnja pijač,
3. se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
4. se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5. se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
5. člen
(opredelitev pojmov)
Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe in je v lasti Občine Metlika.
4. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
5. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
6. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
7. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. Za sekundarni vodovod po tem odloku se šteje vse vodovodno omrežje v javni lasti, kljub temu, da je mogoče to omrežje šteti za vodovodni priključek po veljavnih predpisih. V sekundarni vodovod so vključeni tudi zunanji hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
8. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
9. Vodovodni priključek oziroma priključek stavbe je del vodovoda in je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, kolikor je vodomerno mesto zunanji jašek, sicer pa do prve zunanje stene objekta,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno-demontažnega kosa,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
10. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
11. Meja med vodovodnim priključkom in sekundarnim vodom se za novogradnje določi glede na morebitni javni interes, v projektnih pogojih oziroma soglasju.
12. Vodomerno mesto je zunanji jašek v lasti uporabnika, v katerem je vodomer, ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode. Vodomerno mesto mora biti zgrajeno na najkrajši možni razdalji od sekundarnega omrežja. Kolikor to ni mogoče, izvajalec določi način in mesto izvedbe vodomernega mesta.
13. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
14. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
15. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Izvajalec) je oseba, ki je v skladu s predpisom občine pridobila pravico izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo na njenem področju.
16. Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
17. Tehnični pravilnik je pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.
II. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
Oskrba z vodo na območju Občine Metlika se zagotavlja:
1. s storitvami javne službe,
2. kot lastna oskrba prebivalcev.
Izvajalec javne službe oskrbe z vodo v Občini Metlika je javno podjetje Komunala Metlika d.o.o., in sicer v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in posebno pogodbo o izvajanju javne službe.
7. člen
(obveznost občine)
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju občine, razen na območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
8. člen
(obseg storitev javne službe)
V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem območju Občine Metlika, kjer je zgrajen javni vodovod, zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
12. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
13. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
14. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
15. vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08);
16. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema.
9. člen
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki s pogodbenim razmerjem niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina prenaša na izvajalca javne službe so:
1. zagotavljanje strokovnih, tehničnih in organizacijskih podlag in predlogov v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
2. zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
3. zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostnih rab vode iz vodovoda;
4. zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
5. pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi.
10. člen
(kataster javnega vodovoda)
S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah, namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanjem katastra ureja pogodba.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Metlika in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA IN IZVAJALCA
11. člen
(objekti uporabnikov)
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto in katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam. Izvajalec javne službe mora vzdrževati vodovodni priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjati izvedbo in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod,
2. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodohrami za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
12. člen
(infrastrukturni objekti)
Objekti in naprave, s katerimi izvajalec opravlja javno službo, so:
1. Magistralno omrežje in naprave:
a) objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembne za oskrbo več občin ali regije,
b) tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
c) črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
2. Primarno vodovodno omrežje in naprave sestavljajo:
a) objekti in naprave, ki služijo za oskrbovanje vode dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
b) naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
c) vodohrami,
d) cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
e) cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
3. Sekundarno omrežje in naprave sestavljajo:
a) omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
b) omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),
c) omrežje za vzdrževanje javnih površin,
d) črpališča ali naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
e) naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
4. Vodovodni priključek, ki je spojna cev od primarnega ali sekundarnega vodovodnega omrežja do vodomernega jaška, vključno z vodomerom.
IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
13. člen
(priključitev na javni vodovod)
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izda lastnik infrastrukture oziroma njegov pooblaščeni izvajalec.
14. člen
(obveznost priključitve)
Na območju, kjer je zagotovljena javna služba oskrbe s pitno vodo, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
2. da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Poselitvena območja oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij. Dokler občina ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.
Izvajalec mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
15. člen
(dokumentacija vlog)
Uporabnik predloži naslednjo dokumentacijo:
1. k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
a) dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
b) idejno zasnovo,
c) situacijo obstoječega stanja,
d) situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
e) opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
f) strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
2. k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
a) projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve in s projektom za priključitev na javni vodovod,
b) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
c) služnostno pogodbo uporabnika z lastnikom ali lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti služnostno pogodbo,
d) izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
3. k soglasju za priključitev, novih in obstoječih objektov:
a) pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma dokaz o legalnosti gradnje (objekt zgrajen pred letom 1967),
b) katastrski načrt (načrt parcele),
c) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
d) načrt strojne (vodovodne) napeljave, s projektom za priključitev na javni vodovod,
e) soglasje za prekop cestišča oziroma javnih površin,
f) služnostno pogodbo uporabnika z lastnikom ali lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti služnostno pogodbo,
g) pogodbo o izvedbi in vzdrževanju vodovodnega priključka;
4. k soglasju za začasni priključek (gradbiščni priključek):
a) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
b) odločbo upravnega organa o začasnem objektu, ali GD za objekt, ki se gradi,
c) opis predvidene porabe vode,
d) soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasja lastnikov,
e) predviden datum odstranitve priključka.
Projektne pogoje izdaja izvajalec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
16. člen
(javna pooblastila)
Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k dopolnjenimi predlogi prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
Občina in izvajalec se s posebno pogodbo dogovorita o višini in načinu plačila storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena.
17. člen
(pridobitev soglasja za priključitev)
Izvajalec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo, ter če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
V primeru, da razmere (pretok, pritisk in podobno) ne dovoljujejo novih priključkov, je izvajalec dolžan obvestiti uporabnika o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
18. člen
(tehnični pogoji priključitve)
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora izvajalec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:
1. minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
3. traso, globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
4. profil in tip vodomera,
5. lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
6. posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih območjih za zajem pitne vode,
7. pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
8. mesto priključitve na objekte in naprave, za katere je odgovoren izvajalec,
9. pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa priključka.
19. člen
(soglasja izvajalca)
Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje izvajalca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
Uporabniki ali drugi investitorji, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca, ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z izvajalčevim nadzorom, in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec del sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
20. člen
(pravica priključitve)
Izvajalec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, in poravnal vse obveznosti, v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev.
Za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik.
21. člen
(stroški gradnje priključka)
Vodovodni priključek se izdela na stroške uporabnika na osnovi podpisane pogodbe, je del objekta in je last uporabnika.
22. člen
(pogodba o dobavi pitne vode)
Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod mora lastnik stavbe z izvajalcem skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov, ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine in drugih storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami. Z večjimi porabniki vode lahko izvajalec dogovori posebne pogoje glede dobave vode.
Če se dobava vode zagotavlja več-stanovanjski stavbi ali drugi stavbi z več posameznimi enotami in v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, se v pogodbi določi tudi delitev porabljene količine vode, ki pripada posamezni enoti v takšni stavbi.
23. člen
(vzdrževanje vodovodnega priključka)
Vodovodni priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje izvajalec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodovodnega priključka so zajeti v vzdrževalnini, ki se zaračuna ob ceni vode.
Vodovodni priključek se mora obnoviti:
1. če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
2. če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
3. če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
4. če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda;
5. iz drugih razlogov, ki so določeni s pogodbo o dobavi pitne vode.
Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti.
24. člen
(izvedba vodovodnega priključka)
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta, količino porabljene vode in tehnične zmožnosti vodovodnega sistema.
Če so na isti vodovodni priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo vodo po različnih tarifah, si morajo vgraditi ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
Vse novogradnje stanovanjskih objektov z več uporabniki (bloki) morajo imeti centralni jašek ali vodomerno nišo za več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
25. člen
(prenos lastništva priključka)
Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži izvajalcu, brezplačno prenese vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša.
Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.
26. člen
(uporaba vodovodnega priključka)
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo tako, da ne poslabša pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod, ali kako drugače ne vpliva na kakovost vode.
Uporabnik brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.
Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljena oseba.
Izvajalec javne službe izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
27. člen
(posegi v javni vodovod in priključke)
Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja izvajalec ali od izvajalca pooblaščen strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi izvajalec. Enako velja tudi pri gradnji novih vodovodnih priključkov.
Pri novi izvedbi, vzdrževanju in zamenjavi vodovodnih priključkov (do vključno ventila za vodomerom na strani uporabnika), ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, izvajalec izvaja montažna dela vključno z dobavo materiala. Navedena dela se izvajajo na stroške uporabnika po pogodbi.
V. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
28. člen
(vodomerni jašek)
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu s določili tehničnega pravilnika.
Vodomerni jašek se izvede izven objektov na zemljišču uporabnika, praviloma na parcelni meji med zemljiščem, na katerem stoji priključen objekt uporabnika, in med parcelo javne površine.
29. člen
(overovitev in vzdrževanje vodomerov)
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Izvajalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in menjavo.Vodomeri morajo biti plombirani.
Izvajalec mora menjati vodomer v skladu z zakonodajo. O menjavi sestavi zapisnik, ki ga podpiše uporabnik, ki prejme en izvod. Če uporabnik ob menjavi ni prisoten, mu je potrebno zapisnik poslati po pošti v roku 8 dni od menjave.
Stroški prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
30. člen
(odčitavanje vodomerov)
Količina porabljene vode se meri z odčitkom obračunskega vodomera v kubičnih metrih. Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec sklene posebno pogodbo o dobavi vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi z uporabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali je začasno vodomer v okvari.
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih izvajalec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če skleneta izvajalec javnega vodovoda in izvajalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
Izvajalec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno. V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja.
Uporabnik lahko tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera, vendar mora najmanj enkrat letno odčitek izvesti delavec izvajalca.
Pri večjih porabnikih lahko odčita izvajalec obračunski vodomer enkrat mesečno.
Ob popisih se kontrolira tudi stanje plomb na vodomerih. V primeru poškodbe plombe se le-ta prijavi ustreznemu inšpekcijskemu organu.
Ob rednih in izrednih menjavah vodomerov se opravi popis in poračun.
31. člen
(račun za porabljeno vodo)
Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v desetih dneh po prejemu računa ali položnice.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu v postavljenem roku, pa ni sporočil upravljavcu pisnega ugovora na obračun, ga izvajalec pisno opozori. Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko izvajalec prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v samem opominu opozorjen. Izvajalec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
32. člen
(količina obračunane vode)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali, da iz drugega vzroka ni mogoče odčitavati vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na podlagi povprečne porabe vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.
Če uporabnik odstrani ali poškoduje plombe izvajalca na vodomeru in se ugotovi nedovoljen način odjema vode, se uporabniku ob ugotovitvi porabe dodatno zaračuna še 50 m3 porabe vode in dejanski stroški ponovne nastavitve plombe, oziroma menjave vodomera.
33. člen
(interna delitev stroškov)
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznih uporabnikov ni obveznost izvajalca.
34. člen
(delitev porabe med gospodinjstvom in dejavnostjo)
V vseh novozgrajenih objektih v katerih je več stanovanjskih ali poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode.
V vseh novozgrajenih objektih, v katerih se poleg stanovanj nahajajo tudi poslovni prostori za opravljanje različnih gospodarskih oziroma negospodarskih dejavnosti, morajo le-ti imeti vgrajene ločene obračunske vodomere za odčitavanje porabljene vode.
V vseh ostalih objektih, v katerih se poleg stanovanj nahajajo tudi poslovni prostori za opravljanje različnih gospodarskih oziroma negospodarskih dejavnosti, in v katerih je izveden samo en priključek, se uporabniku zaračunava mesečna poraba vode za opravljanje dejavnosti kot razlika med celotno mesečno porabo po vodomeru in mesečno porabo stalno prijavljenih prebivalcev v višini 4,5 m3/osebo.
Meritev oziroma obračun vode po prejšnjem odstavku je možna le v objektih, ki so bili na omrežje javnega vodovoda priključeni do uveljavitve tega odloka. Vsi ostali objekti morajo biti zgrajeni tako, da ima vsak poslovni prostor svoj obračunski vodomer, kar je pogoj za izdajo soglasja za priključitev objekta na javni vodovod.
Izvajalec uskladi evidenco po prejšnjem odstavku tega člena na podlagi podatkov uporabnika v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.
35. člen
(ugovarjanje računu)
Uporabnik lahko sporoči izvajalcu pisne pripombe oziroma ugovor na izdan račun najkasneje v 10 dneh po prejemu računa. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila za nesporen del računa. Za zamudo plačila izvajalec obračuna zakonite zamudne obresti.
Izvajalec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.
36. člen
(odnos lastnika in najemnika priključka)
Izvajalec praviloma izstavlja račun za porabljeno vodo lastniku objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta. V slednjem primeru mora lastnik objekta pisno obvestiti izvajalca, da bo najemnik poravnaval račune za porabljeno vodo, ter o tem z izvajalcem skleniti pisni dogovor.
V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
37. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja javne službe so:
1. cena storitev javne službe,
2. proračun Občine Metlika,
3. drugi viri, določeni z zakonom ali odlokom občine.
VII. OBLIKOVANJE CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE
38. člen
(cena storitve javne službe)
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikuje, potrjuje in uveljavlja v skladu z zakonodajo.
VIII. UPORABA IN VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV
39. člen
(uporaba lastnega vodnega vira)
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
40. člen
(varovanje vodnih virov)
Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom ali uredbo o zaščiti vodnih virov na območju občine.
41. člen
(gradnja ob vodovodni infrastrukturi)
Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom. Izvajalec javne službe s soglasjem predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Na vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pismenim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.
42. člen
(poškodba vodovoda)
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
43. člen
(dostopnost do infrastrukture)
Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.
IX. PREKINITEV DOBAVE VODE
44. člen
(razlogi prekinitve dobave posameznim uporabnikom)
Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
2. če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
3. če je priključek na vodovod izveden brez mnenja izvajalca in soglasja občine,
4. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
5. če interni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir pitne vode, nista medsebojno ločeni,
6. če uporabnik brez mnenja izvajalca in soglasja lastnika dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno inštalacijo ali drugače nedovoljeno razširi svojo napeljavo,
7. če uporabnik onemogoča delavcu izvajalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij v skladu z določili tega odloka,
8. če uporabnik onemogoča delavcu izvajalca popravilo ali zamenjavo vodovodnega priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov,
9. če uporabnik onemogoči delavcu izvajalca odpravo napake na vodovodnem omrežju, ki je sicer v uporabnikovem zemljišču,
10. če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
11. če uporabnik brez soglasja izvajalca opravlja posege v objekte in naprave, ki so v upravljanju izvajalca,
12. če uporabnik, ki plačuje pavšalno porabo vode, odkloni vgradnjo vodomera,
13. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
14. če uporabnik kljub opozorilu izvajalca ne odpravi napak na interni inštalaciji,
15. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
16. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode.
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Izvajalec je dolžan opraviti ponovno priključitev v največ treh delovnih dneh po tem, ko uporabnik plača stroške prekinitve in ponovne priključitve.
45. člen
(način prekinitve dobave vode)
Priključek izvajalec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
46. člen
(splošna prekinitev dobave vode)
Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
1. za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na napeljavah oziroma objektih in napravah,
2. za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
3. v primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Izvajalec mora o času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz prvega odstavka tega člena pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno. V primeru krajših (do štirih ur) nepredvidenih prekinitev objava ni potrebna.
Izvajalec ne odgovarja za morebitno nastalo škodo, ki bi nastala pri uporabniku zaradi prekinitve dobave vode iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena.
Za čas, ko izvajalec ne ve za prekinitev dobave vode, se ne uporabljajo določbe drugega odstavka tega člena.
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene, kar so uporabniki dolžni upoštevati.
X. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
47. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:
1. pridobivanje soglasij izvajalca za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah,
2. redno vzdržujejo interno instalacijo ter interne hidrante in omogočajo stalen in nemoten dostop do vodomera in drugih javnih vodovodnih instalacij,
3. dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode,
4. nemudoma javljati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih, vodomerih in odjem vode iz hidrantov,
5. pisno obveščajo izvajalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
6. redno plačevati komunalne storitve na osnovi izdanih računov v plačilnem roku,
7. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar ima več uporabnikov obračun preko enega obračunskega vodomera, in sporočajo izvajalcu naslovnika in plačnika računov,
8. upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
9. pridobijo soglasje izvajalca za večja dela pri predelavi in popravilu interne inštalacije,
10. povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
11. uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo v napeljavi,
12. obnoviti dotrajani notranji del interne inštalacije,
13. opravljati druge obveznosti v skladu s tem odlokom.
48. člen
(obveznost drugih izvajalcev)
Če gradbinci, montažerji ali drugi izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture, si morajo pridobiti soglasje izvajalca.
Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, telekomunikacijskega, toplovodnega, plinovodnega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.
XI. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
49. člen
(uporaba javnih hidrantov)
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnostni in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja izvajalca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno pridobiti soglasje izvajalca in najkasneje v 24 urah obvestiti izvajalca vodovoda o odvzemu porabljene vode. V poročilu je treba navesti datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog odvzema.
Za gasilske vaje mora izvajalec vaj predhodno obvestiti izvajalca ter si pridobiti soglasje.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve ali sklenjene pogodbe.
Pri obračunu porabljene vode se uporablja tarifa za gospodarski odjem vode.
50. člen
(interni hidranti)
Hidrante, ki so vgrajeni na interni napeljavi uporabnika, predstavljajo uporabnikove instalacije in morajo imeti pretok vode registriran preko vodomera uporabnika. Priključitev internih hidrantov na javno omrežje brez vodomera ni dovoljena.
XII. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV ZA POTREBE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
51. člen
(pogodba o izvajanju javne službe)
Občina Metlika, kot lastnih infrastrukturnih objektov in izvajalec javne službe skleneta pogodbo o izvajanju, ki zajema tudi določila o uporabi infrastrukture. Osnovna pogodba o izvajanju javne službe se sklene že za leto 2010.
Občina mora po končani gradnji novih objektov prenesti objekte in naprave izvajalcu javne službe v roku treh mescev od pridobitve uporabnega dovoljenja.
Za prevzem objektov in naprav javnega vodovoda morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod oziroma objekt, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja),
2. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda oziroma objekta, ki se predaja in stroški v zvezi z prevzemom,
3. sprejet in ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda,
4. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki izvajalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
5. vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni,
6. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
8. prevzem mora potrditi organ upravljanja izvajalca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ investitorja.
Kolikor niso dani pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje lahko investitor v smislu preprečevanja gospodarske škode sklene pogodbo z izvajalcem o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar največ za dobo 2 let.
XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
52. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, izvajalec vodovodih objektov in naprav, ter pristojni upravni organ občinske uprave Občine Metlika.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne medobčinske in občinske inšpekcijske službe, delavci Komunale Metlika d.o.o. pa opravljajo strokovni nadzor.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
53. člen
(globe za izvajalca)
Z globo 600 evrov se kaznuje izvajalec javnega vodovoda:
1. če izvede priključitev brez predhodnega soglasja (13 člen),
2. če ne izvede priključitve najkasneje v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev (20. člen),
3. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (44. člen),
4. če ne izvaja prekinitve dobave vode v primerih, kot jih določa 44. člen,
5. če ne izpolnjuje obveznosti iz 8. člena odloka,
6. če ne obvesti uporabnikov, ki še niso priključeni na javni vodovod, da možnost in obveza priključitve obstaja (14. člen).
Z denarno kaznijo 200 evrov se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca vodovoda.
54. člen
(globe za uporabnike)
Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
1. ki se ne priključi na javni vodovod (14. člen),
2. ki gradi v nasprotju z 19. členom tega odloka,
3. ki uporablja vodovodni priključek v nasprotju s 26. členom odloka,
4. ki posega brez soglasja v javni vodovodni sistem (27. člen),
5. ki ne vzdržuje prostora za vodomer (28. člen),
6. ki nepooblaščeno posega v vodomer (32. člen),
7. če se oskrbuje iz javnega in lastnega vodnega vira v nasprotju z 39. členom tega odloka,
8. če gradi v nasprotju z določili 41. člena odloka,
9. če onemogoča dostop do objektov in naprav javnega vodovoda (43. člen),
10. če onemogoča dostop do vodomera zaradi odčitavanja ali menjave (3. točka 47. člena),
11. če ne dovoli zamenjave priključka (23. člen),
12. če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 49. členom.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 200 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik – fizična oseba.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki, ki so priključeni na vodovodno omrežje v nasprotju s tem odlokom, so dolžni urediti priključek v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Uporabniki, ki plačujejo pavšalno porabo vode so dolžni vgraditi vodomere v skladu s tem odlokom v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
56. člen
(tehnični pravilnik)
Izvajalec v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka predloži tehnični pravilnik za vodovod. Pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
Pri svojem delu so projektanti, izvajalci in izvajalec javnega vodovoda ter uporabniki dolžni dosledno izvajati določila Tehničnega pravilnika za vodovod.
Tehnični pravilnik o vodovodu in tarifni pravilnik sprejme Občinski svet Občine Metlika.
57. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 93/01 in 6/02).
58. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-00001/2010
Metlika, dne 4. februarja 2010
Županja
Občine Metlika
Renata Brunskole l.r.