Na podlagi 46. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je župan Mestne občine Slovenj Gradec dne 9. 11. 2009 sprejel

S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov za območje Mestne občine Slovenj Gradec.
Predmet sprememb in dopolnitev so:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list SRS, št. 17/87, in Uradni list RS, št. 21/90, 93/99 ter 89/09) in
– prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list SRS, št. 17/87 in 23/89, ter Uradni list RS, št. 93/99 ter 89/09).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov obsegajo ustrezne spremembe in dopolnitve:
– tekstualnega dela oziroma odloka;
– ustreznih tematskih kart kartografskega dela v merilu 1:25.000;
– kartografske dokumentacije k planu v merilu 1:5.000.
Pravno podlago za izvedbo postopka sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana predstavlja drugi odstavek 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07).

Mestna občina Slovenj Gradec je v letu 1999 zaključila postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za svoje območje s tem, ko je mestni svet na svoji seji v oktobru 1999 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 93 z dne 18. 11. 1999). V letu 2009 je občina sprejela tudi Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenj Gradec za območje Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2008, kjer je spremenila namensko rabo prostora za umestitev Termalnega centra v Slovenj Gradcu.
V navedenem aktu je določila ustrezno namensko rabo prostora, ki je zadovoljila potrebe po prostoru za takrat znane razvojne pobude in predvidene investicije.
Mestno naselje Slovenj Gradec je prometno, gospodarsko in kulturno središče ne le Slovenjgraške kotline, temveč širšega koroškega prostora z gorskim obrobjem Pohorja ter Karavank. Že danes velja za regionalno središče, zaradi svojih funkcij pa je zanimivo za bivanje in delo ter tako privlačno tudi za prebivalce. Omogočiti mu moramo površine za rast dejavnosti, ki so že v mestu (oziroma v industrijski coni) ali pa trkajo na mestna vrata. Predvsem pa lahko izrekamo dobrodošlico tistim dejavnostim, ki prebivalstvu ponujajo storitve in servise. Programske in funkcijske analize so pokazale, da je mesto Slovenj Gradec »vsrkalo« velik del aktivnosti, ki se odvijajo v prostoru regije, s tem predstavlja občinsko in regionalno središče. Na le nekaj odstotkih prostora MOSG živi skoraj polovica občanov mestne občine, dve tretjini vseh subjektov v občinskem prostoru ima sedeže v mestu, med njimi pa je več družbenih kot gospodarskih. Vse navedeno priča o pomembnosti mesta. Obstoječe dejavnosti delujejo kot magnet za stanovanjsko gradnjo, ta pa spet za seboj potegne raznovrstne dejavnosti, ne samo poslovne.
Slovenjgraška industrijska cona na severnem kraku mesta leži na območju več administrativnih naselij, zaradi funkcionalnih navezav pa je vključena v sklop mesta. Skoraj v celoti leži na desnem bregu reke Mislinje, le njen začetek v samem mestu je lociran obojestransko ob sotočju Mislinje in Suhodolnice in predstavlja nadaljevanje tako industrijskega programa Ozare kot poslovnih dejavnosti v spodnjem delu Legenskega naselja. Situacija med gorovjem Pohorja in Uršlje gore stisne širino industrijske cone na minimum, ta pa se potem proti severu med varovalnima pasovoma državne ceste in reke Mislinje ne more več prav veliko razširiti. Površine so bolj ali manj že zasedene, zato se cona tekoče opremlja za nove potrebe, prav tako pa potekajo razmišljanja po potrebni širitvi.
Način razvoja prometnih omrežij v Sloveniji je zapostavil gospodarsko vlogo Koroške, podcenjevanje prometnih obremenitev pa ni podprlo upravičene izgradnje sodobne prometne infrastrukture. Strategija prostorskega razvoja Slovenije določa, da se na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena naveže tudi cestna povezava čezmejnega pomena v smeri od Celja preko Velenja in Slovenj Gradca naprej proti Velikovcu z navezavo na omrežje mednarodnih daljinskih cestnih povezav. Šele pričakovana realizacija prometne povezave 3. razvojne osi bo tako storila korak naprej v izboljšavo prometnega omrežja in približala regijo državi in prestolnici.
Skozi mesto vodi državna cesta Velenje–Dravograd, od katere se odcepi bližnjica za Ravne na Koroškem, v pripravi pa je tudi nova hitra cesta kot glavna prometnica 3. razvojne osi. Z določitvijo trase nove hitre ceste se bo prometna situacija krepko spremenila. Obstoječa glavna cesta in obe obvozni cesti bodo določile okvir, na katerega bo navezana nova gradnja, še ne definirana, a najbolj verjetna trasa hitre ceste vzhodno od mesta bo z dvema priključkoma na mesto razbremenila notranji mestni promet. Kot prometnica sicer ne bo generirala razvoja vzdolž lastnega poteka, bodo pa zato toliko bolj poslovno zanimive površine ob priključkih – novih vhodih v mesto.
Težišče obstoječih obrtnih in proizvodnih dejavnosti je trenutno na zahodu in severu mesta. Razvoj industrije je z obstoječo mejo naselja omejen, saj novih površin praktično ni. Zadnja varianta hitre ceste po sredini pameške doline pa bi lahko »rešila« tudi ta problem, saj trasa ceste vzporedno z obstoječo državno cesto nakazuje izrabo vmesnega ozkega koridorja za širitev industrijske cone proti vzhodu. Ta je namreč stisnjena med glavno cesto in reko Mislinjo ter večidel že zasedena. Širitev površin za dejavnosti je možna vzhodno stran ceste, kjer so najboljša kmetijska zemljišča in v podaljšku obstoječe cone. Vizualno pa bo najbolj zanimiva okolica nove pentlje no bodočem severnem priključku mestne prometne mreže na hitro cesto z izkoristkom ravnine pod naseljem Troblje, kjer je bolj smiselno locirati poslovne dejavnosti in manj samo industrijo ali skladišča.
Utemeljenost nekdanje določitve severnega kraka mesta vzporedno s Pamečami za industrijsko cono se je dokazala s praktično že pozidanimi zemljišči. Mesto je na vseh straneh omejeno s težavnim reliefom ali kmetijskimi zemljišči. V strokovnih podlagah, ki so izdelane, je predlagana širitev industrijske dejavnosti v nadaljevanju cone proti občinski meji, več površin pa naj se pridobi še neposredno vzhodno od obstoječe cone, v pasu med glavno cesto in novo hitro cesto.
Ker je industrijska cona bolj ali manj pozidana, razvojnih potreb po zagotovitvi površin, ki bodo namenjene industrijski kot tudi poslovni dejavnosti s strani potencialnih investitorjev, ni mogoče uresničiti v okviru sprejetih odločitev o prostorskem razvoju občine in o namenski rabi prostora, pristopa občina k spremembam in dopolnitvam sprejetih planskih odločitev, v katerih bo:
– spremenila zasnovo namenske rabe prostora tako, da bo na sedanjih kmetijskih in gozdnih površinah omogočena izvedba širitve industrijske cone Slovenj Gradec;
– po potrebi spremenila tudi druge, na navedeno spremembo vezane odločitve o prostorskem razvoju občine.
Izgradnja industrijske cone, bo omogočila širitev že obstoječih dejavnosti, ki so v tem prostoru, kot tudi novim dejavnostim ne le industriji še posebej je pomemben razvoj storitvenih in servisnih dejavnosti. Posledično bo mesto s tem še dodatno pridobilo na svojem pomenu, odprla pa se bodo tudi nova delovna mesta.

Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov obsega površino cca 30 ha in je razvidna iz skice, ki je sestavni del sklepa.
Točno območje sprememb in dopolnitev bo definirano v dopolnjenem osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov.

Za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov se uporabijo razpoložljive strokovne rešitve in strokovne podlage, in sicer: Urbanistični načrt, Strokovne podlage umestitve 3. razvojne osi.
Po potrebi se izdelajo dodatne strokovne podlage, za katere se na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora v postopku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov ugotovi, da so pomembne in potrebne za kvalitetno pripravo akta.

Za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov se pridobijo smernice naslednjih nosilcev urejanja prostora:
– Ministrstvo za okolje in prostor: poselitev; okolje; raba in upravljanje z vodami; ohranjanje narave
– Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor: ohranjanje narave
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: kmetijstvo; gozdarstvo
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec: gozdarstvo
– Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor: varstvo kulturne dediščine
– Ministrstvo za promet: ceste; avtoceste; železnice; letališče
– Direkcija RS za ceste, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje in vzdrževanje cest, Območje Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
– Ministrstvo za obrambo: obramba; zaščita in reševanje
– Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana
– Elektro Slovenj Gradec; PE Slovenj Gradec, Francetova 12, 2380 Slovenj Gradec
– Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec, Partizanska 12, 2380 Slovenj Gradec
– Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska 5, 2380 Slovenj Gradec
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v postopku izdaje smernic sporoči tudi, ali je za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
V primeru, da se v postopku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov ugotovi, da morajo izdati smernice ali drugače sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem sklepu, se lahko v postopek vključi tudi druge subjekte oziroma organe in organizacije.
Od nosilcev urejanja prostora, od katerih se pridobijo smernice, se pridobijo tudi mnenja na predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov.

Za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov so predvideni naslednji roki:

+-------------------------------------------+------------------+
|Aktivnost                                  |Rok               |
+-------------------------------------------+------------------+
|Sklep župana                               |do 14. novembra   |
|                                           |2009              |
+-------------------------------------------+------------------+
|Priprava osnutka sprememb in dopolnitev    |Marec 2010        |
+-------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev smernic nosilcev urejanja       |Maj 2010          |
|prostora                                   |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Izdelava dopolnjenega osnutka akta         |Junij 2010        |
+-------------------------------------------+------------------+
|Po potrebi zagotovitev okoljskega poročila |Sočasno s pripravo|
|(OPOMBA: Te faze ni potrebno izvesti, če   |dopolnitev osnutka|
|ni potrebno izvesti postopka CPVO)         |sprememb in       |
|                                           |dopolnitev        |
+-------------------------------------------+------------------+
|Posredovanje dopolnjenega osnutka akta in  |Junij 2010        |
|okoljskega poročila ministru za okolje ter |                  |
|pridobitev obvestila ministrstva za        |                  |
|okolje, da je okoljsko poročilo kakovostno |                  |
|izdelano in v skladu s predpisi            |                  |
|(OPOMBA: Te faze ni potrebno izvesti,      |                  |
|če ni potrebno izvesti postopka CPVO)      |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Javna razgrnitev in javne obravnave        |Julij 2010        |
|dopolnjenega osnutka akta (in okoljskega   |                  |
|poročila)                                  |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Ureditev pripomb ter stališča do pripomb   |Avgust 2010       |
|in predlogov iz javne razgrnitve in        |                  |
|obravnav                                   |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Objava sprejetih stališč do pripomb in     |Avgust 2010       |
|predlogov iz javne razgrnitve              |                  |
|in obravnav                                |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Priprava predloga akta (in po potrebi      |Avgust 2010       |
|uskladitev okoljskega poročila)            |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Posredovanje predloga akta (in usklajenega |September 2010    |
|okoljskega poročila) MOP-u                 |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja       |Oktober 2010      |
|prostora (izvede MOP)                      |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Odločitev ministrstva za okolje            |November 2010     |
|o sprejemljivosti vplivov izvedbe akta     |                  |
|na okolje na podlagi četrtega odst. 51.    |                  |
|člena ZPNačrt                              |                  |
|(OPOMBA: Te faze ni potrebno izvesti,      |                  |
|če ni potrebno izvesti postopka CPVO)      |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Potrditev predloga akta s sklepom ministra |December 2010     |
|na podlagi petega odst. 51. člena ZPNačrt  |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|Sprejem predloga akta na občinskem svetu   |Januar 2011       |
+-------------------------------------------+------------------+
|Objava v uradnem glasilu                   |Januar 2011       |
+-------------------------------------------+------------------+

Pripravljavec sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov je Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ul. 5, 2380 Slovenj Gradec.
Pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov financira Mestna občina Slovenj Gradec iz proračuna za leto 2010.
Prostorski načrtovalec bo izbran v skladu s pravili, ki veljajo za javno naročanje.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.