Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 3. 11. 2009 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Mestne občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – Celjskega prostorskega plana (Uradni list SRS št. 40/86, 4/88 in Uradni list RS, št. 86/01) sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta »Lahovna - del«.
(2) Sestavni del odloka je projekt OPPN - Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta »Lahovna - del«, ki ga je pod številko 053/07 izdelal IUP d.o.o., Celje.

(1) Ta odlok določa območje podrobnega prostorskega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim prostorskim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Mestni Občini Celje.

Ureditveno območje zajema površine v delu naselja Zg. Hudinja severno od avtoceste, zahodno od mestne zbirne ceste Opekarniška–Prijateljeva–Lahovna in južno od javne poti JP 533 230 na Zg. Hudinji.
Območje sprememb in dopolnitev OPPN je zemljišče s parcelnimi številkami: 367, 368, 369, 369/2, 369/3, 369/4 in 369/5, vsa k. o. Sp. Hudinja.
Ureditveno območje meri 5.135 m2.

Obravnavano območje je namenjeno izključno poslovno-stanovanjski pozidavi ter izgradnji potrebne prometne in komunalne ureditve.
Na obravnavanem ureditvenem območju so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
– uporaba obstoječih prometnic za izvedbo dovoznih priključkov,
– ureditev nove servisne ceste,
– gradnja 5 poslovno-stanovanjskih objektov,
– dovoljena je mirna dejavnost, ki ne obremenjuje prekomerno okolja in sodi v pretežno stanovanjsko območje,
– ureditev dovoznih površin,
– ureditev zelenih površin,
– dograditev komunalne, energetske infrastrukture in omrežja zvez,
– izvedba korita Lahovniškega potoka.
Na predmetnem območju niso dovoljene deponije, parkirišča za tovornjake, zbiralnica odpadnih surovin, lakirnica in podobne ekološko sporne dejavnosti ter gradnja večstanovanjskih objektov oziroma objektov z več kot dvema stanovanjskima enotama.

Dostop do kompleksa poslovno-stanovanjskih objektov je iz smeri centra mesta mogoč po mestni zbirni cesti Opekarniška–Prijateljeva–Lahovna.

Za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje novih poslovno-stanovanjskih objektov veljajo naslednje usmeritve:
(1) Predlog zazidave:
– gabariti in oblikovanje načrtovanih objektov morajo biti usklajeni z obstoječimi objekti v naselju;
– predvidena je gradnja poslovno-stanovanjskih objektov v mejah v grafičnih prilogah opredeljene maksimalne gradbene linije;
– določen je odmik gradbene linije od meje parcele, prometnic, obstoječega in predvidenega magistralnega plinovoda energetskih vodov in vodotoka;
– členitev fasad je mogoča do maksimalne gradbene linije;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov, maksimalna višina od najnižje točke objekta do kote slemena je 10 m;
– v poslovnih delih objektov morajo biti urejeni dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja;
– strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov;
– pred izvajanjem del je za predvidene objekte potrebno pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
(2) Gabariti in pogoji za oblikovanje:
Tlorisni gabariti:
– oblika pravokotnika, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni;
– stavbni volumen, torej tlorisni in višinski gabarit, ne sme presegati maksimalne višine 10 m in presegati gradbene meje, opredeljene v grafičnih prilogah.
Etažnost:
– klet (kolikor dopuščajo geotehnične razmere), pritličje ali pritličje z etažo ali pritličje z mansardo;
– višinske kote objektov in zunanjih ureditev so predpisane v grafičnem delu.
Strehe:
– dovoljene so enokapnice ali dvokapnice z maksimalnim naklonom 30–35°.
Materiali in barve:
– naravni materiali: omet, les, steklo, beton;
– sodobni obložni materiali;
– fasade naj bodo zaključene z ovoji v naravnih, zemeljskih barvah;
– dodajanje enostavnih prefabriciranih betonskih elementov npr. balustrad, replik antičnih stebrov ipd. ni dovoljeno.
(3) Enostavni objekti:
– so dopustni v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08);
– odprte nadstrešnice in drugi objekti, ki služijo kot dopolnitev dejavnosti, morajo biti arhitektonsko usklajene z ostalimi objekti znotraj območja.
(4) Pozidanost parcele:
– maksimalno do 40% velikosti gradbene parcele ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne parcele (odmiki od parcelnih mej, prometnice, varovalni pas magistralne ceste).
(5) Napajanje in parkiranje:
– Ureditveno območje se bo napajalo z obstoječih kategoriziranih prometnic in predvidene servisne ceste.
Vsak objekt ima lahko le en dovozni priključek.
Vse parkirne površine za potrebe načrtovanih objektov bodo urejene znotraj mej gradbenih parcel.
(6) Utrjene in zelene površine:
– Znotraj ureditvenega območja so utrjene površine namenjene za izvedbo manipulacijskih površin, dovoza ter parkirnih površin.
– Nezazidani del gradbene parcele bo urejen kot zelenica. V največji možni meri je treba ohraniti obstoječo skupino dreves na južnem delu kompleksa. Zasaditev skupin dreves je predvidena na zelenicah ob parcelnih mejah.
Zaradi varovalnega pasu magistralnega plinovoda je zasaditev dreves omejena, zato bodo ostale zelenice zatravljene in zasajene s pokrovnim grmičevjem.
Razporeditev neformalni skupin dreves je razvidna iz grafičnih prilog.
(7) Parcela:
Parcela je določena v grafičnih prilogah in je opredeljena na osnovi obstoječih parcelnih mej ter načrtovane servisne ceste.
(8) Ograje:
Parcela je lahko omejena z ograjo. Le-ta je lahko lesena, kovinska, žičnata in zasajena z živico, izvedena pa je lahko delno tudi kot z zidanimi oziroma betonskimi elementi (samo temelji ograj, posamezni stebri).
Ograje ob prometnicah morajo biti od roba bankine – cestnega telesa odmaknjene 0,50 m. Ograja, ki je medsoseska in označuje potek meje, se lahko ob pisnem sporazumu lastnikov zemljišč gradi na parcelni meji.
Višina ograj ali živice ob prometnicah ne sme presegati 1,40 m, ob križiščih ne sme ovirati preglednosti, medsosedske ograje pa so ob soglasju mejašev lahko višje, vendar ne več kot 1,80 m.

+-----------------------------+--------------------------------+
|       Oznaka objekta        |     Velikost parcele v m2      |
+-----------------------------+--------------------------------+
|              1              |              1100              |
+-----------------------------+--------------------------------+
|              2              |              1022              |
+-----------------------------+--------------------------------+
|              3              |              700               |
+-----------------------------+--------------------------------+
|              4              |              725               |
+-----------------------------+--------------------------------+
|              5              |              1021              |
+-----------------------------+--------------------------------+

(1) Ceste:
Obravnavano območje se bo navezovalo na mestno zbirno cesto LZ 032810 (Opekarniška–Prijateljeva–Lahovna–Sp. Dobrova), ki poteka na vzhodni strani območja, in sicer v smeri jugovzhod-sever. Od omenjene ceste se odcepi servisna cesta, ki bo omogočala dostop in dovoz do objektov 1, 2 in 5. Servisna cesta širine 5.00 m z obojestransko bankino širine 0,50 m. Obrobničena bo z betonskimi robniki 15/25 cm.
Dovoz in dostop do objektov 3 in 4 bo omogočala obstoječa javna pot JP 533230, ki poteka na severni strani območja.
Za odvod vode z območja servisne ceste so predvideni požiralniki z LTŽ rešetko ali vtokom pod robnikom, ki se priključijo na meteorni kanal 1 v revizijskih jaških.
(2) Kanalizacijsko omrežje:
Na obravnavnem območju sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta »Lahovna - del« še ni zgrajene fekalne in meteorne kanalizacije.
Fekalne in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno.
Do javnega kanala št. 207063 v smeri skozi podvoz proti Lahovni je predvidena izgradnja javne fekalne kanalizacije in sicer kanal F1, za katerega je izdelan projekt PGD s št. 134/07, ki ga je izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o.. Prav tako je izdelan idejni projekt sekundarne kanalizacije v naselju Zg. Hudinja in Lahovna št. proj. 129/07.
Objekti št. 3, 4 in 5 se bodo priključili na fekalni kanal F1.1, ki je predviden v obstoječi cesti na severni strani območja. Za objekte 1 in 2 je predvidena izgradnja fekalnega kanala 1, ki bo potekal v predvideni servisni cesti in se v revizijskem jašku JF 5 priključil na omenjeni kanal F1, ki je predviden v vozišču obstoječe ceste v Lahovno.
Za odvod meteornih vod z obravnavanega območja je v trasi predvidene servisne ceste predviden meteorni kanal 1.
Meteorne vode s strehe objektov in povoznih površin ob objektih je potrebno ustrezno zadrževati in predvideti zmanjšanje odtoka padavinskih voda v meteorno kanalizacijo (predvidi se ponikovanje, prepustne povozne površine, zadrževalni bazeni …), ki morajo biti prikazane v projektu za posamezni objekt.
Glede ponikovanja je potrebno predhodno geomehansko poročilo iz katerega je razvidno, da je ponikanje padavinskih voda možno. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(3) Vodovodno omrežje:
Za oskrbo objektov s pitno vodo in požarno vodo, je potrebno zgraditi skupno vejo vodovoda, ki bo priključena na javni vodovod LŽ-N DN 100 mm. Trasa vodovoda je predvidena v servisni cesti. Vodomer za posamezni objekt se vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izolirani vodomerni jašek. Za zagotovitev požarne varnosti je na omrežju predviden nadzemni hidrant DN 80 mm.
(4) Plinovodno omrežje:
Preko ureditvenega območja poteka magistralni plinovod M2 in predvidena trasa plinovoda M2/1. Odmik objektov (skrajna točka gabarita objekta: napušči, temelji, balkon) mora biti najmanj 8,00 m od obstoječega plinovoda M2 in 10,00 m od načrtovanega plinovoda M2/1.
Na obravnavanem območju je zgrajeno nizkotlačno (p=0.1 bar) plinovodno omrežje v upravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in hišni priključni plinovodi. Objekti 3, 4, 5 bodo priključeni na plinovod PE63 v dovozni poti na severu.
Za potrebe napajanja objektov 1 in 2 je v servisni cesti predviden plinovod, ki se odcepi od obstoječega plinovoda PE63, ki poteka v cesti v Lahovno.
(5) Elektro omrežje:
Energija za napajanje objektov v območju ureditvenega načrta za predvideno gradnjo je na voljo na NN zbiralkah v TP Hudinja vas.
(6) Telefonsko omrežje:
Na obravnavanem območju ni javnega TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije in ni na razpolago novih TK kapacitet.
Za priključitev objektov na TK omrežje, so prikazane trase znotraj meje obravnave, in sicer samo informativno.

Ureditveno območje se nahaja izven območij pomembnejše kulturne dediščine, zato niso predvideni ukrepi za zaščito le-te.

V fazi pridobivanja dovoljenja za gradnjo je treba za objekte, za katere se pričakuje, da bi lahko prekomerno onesnaževali okolje, izdelati poročilo o vplivih na okolje.
(1) Hrup:
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Celje opredeljujejo obravnavano območje kot stavbno zemljišče namenjeno objektom s spremljajočimi dejavnosti. Razvrščeno je v III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), za katero veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne ravni hrupa 50 dBA.
Investitorji morajo zagotoviti, da pri svoji dejavnosti ne bodo presegali zakonsko dovoljene ravni hrupa.
Med gradnjo ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev za uporabo na prostem,
– vsa hrupna dela se izvajajo samo podnevi med 7. in 19. uro, upošteva se ustrezna izpostavljenost hrupu in kar najbolj omeji čas obratovanja hrupnih operacij, vključno z uporabo zvočnih signalov, po potrebi se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi.
(2) Zrak:
Kot energetski vir se uporabi zemeljski plin.
Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se čim bolj prepreči dodatno onesnaževanje zraka.
Zaradi prašenja v času gradnje je treba vozne makadamske površine v vetrovnem ali suhem vremenu redno močiti. Prav tako je treba preprečiti nekontroliran raznos materialov z gradbišča ter čistiti vozila pred vožnjo z gradbišča, sipek material pa pri transportu prekriti.
(3) Vode:
Ureditveno območje leži izven zavarovanih območij za pitno vodo in ni poplavno ogroženo.
Del nelegalno kanaliziranega Lahovniškega potoka je treba vzpostaviti v prvotno stanje – odprto strugo. (Hidrosvet – Hidrološko-hidravlična študija proj. št. 18/09).
Načrtovani ukrepi:
– ureditev struge Lahovniškega potoka,
– ureditev okolice v smislu zmanjševanja prehitrega odtoka,
– povrnitev kanaliziranega dela struge Lahovniškega potoka v prvotno stanje, morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje predvidenih objektov.
Javna servisna cesta bo od zgornjega roba brežine Lahovniškega potoka odmaknjena minimalno 3,00 m.
Vsi predvideni posegi v prostor (objekti, ograje, zadrževalniki, zunanja ureditev …) morajo biti skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in ZV-1A, št. 57/08) od meje vodnega zemljišča Lahovniškega potoka, to je od zgornjega roba brežine, odmaknjeni 5,00 m.
Komunalne odpadne vode bodo vodene preko javnega kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo.
Vse tehnološke odpadne vode, ki bi nastajale v času obratovanja predvidenih objektov, je treba pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do zakonsko predpisane stopnje za izpust v kanalizacijo.
Meteorne vode s strešin predvidenih objektov bodo preko peskolovov speljane v meteorno kanalizacijo.
Zadrževanje meteornih vod je načrtovano v cevnih zadrževalnikih, s ponikovanjem, prepustnimi povoznimi površinami ali zbiralnih bazenih v mejah gradbene parcele.
(4) Odpadki:
Predvideni objekti bodo vključeni v javni odvoz komunalnih odpadkov, ki velja za celotno območje. Zagotoviti je treba dodatni prostor za namestitev posod za odpadke skladno s soglasjem upravljavca.
Komunalni odpadki se bodo zbirali v posodah za odpadke, povzročitelji pa bodo zanje zagotavljali zakonsko predpisane obveznosti (ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov in predaja pooblaščeni zbiralcem). V grafičnih prilogah je določena lokacija za ekološki otok za zabojnike za sortirane odpadke.
(5) Varstvo narave, krajinskih značilnosti, plodne zemlje:
V mejah ureditvenega območja ni varovanih območij ali objektov naravne dediščine.
Za varstvo tal veljajo naslednji ukrepi:
– Površine, namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi.
– Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, ter uporabi za rekultivacijo razgaljenih ali manj kakovostnih tal.
– Z odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim ali gradbenim materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi predpisi.
– Pri gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je preprečiti tudi odtekanje voda na obdelovalne površine.

(1) Na ureditvenem območju ni obstoječih ali načrtovanih območij za obrambo in zaščito.
(2) Prostorski akt upošteva določila 60. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06) in 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) tako, da predvideva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi je zagotovljeno naslednje:
– Ureditveno območje ni poplavno, erozivno in plazovito ogroženo.
– Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS.
– Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
– Za dopolnilno zaščito prebivalcev in obiskovalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebna ojačitev prve plošče.
– Dostopi in dovozi omogočajo dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
– Odmiki med objekti (min. 10,00 m) in odmiki od parcelne meje (min. 4,00 m) ter protipožarne ločitve, ki jih je treba načrtovati, preprečujejo širjenje požara.
– Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti, ki je v skladu s smernicami upravljavca priključeno na javno vodovodno omrežje in je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov in Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah.
– Investitorji objektov, za katere je skladno s pravilnikom občine izdelana študija požarne varnosti pri pripravi projektne dokumentacije PGD, so dolžni pridobiti požarno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje k projektnim rešitvam Uprave RS za zaščito in reševanje.
(3) Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil in izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Odmiki med objekti preprečujejo širjenje požara (onemogočen preskok ognja z objekta na objekt). V mejah ureditvenega območja so zagotovljene delovne površine za intervencijska vozila.

(1) Tolerance za parcelacijo:
Prostorski izvedbeni načrt delno povzema obstoječo parcelacijo. Kot toleranca je dovoljena sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev.
– Dovoljeno je združevanje dveh parcel;
– na združeni parceli je dovoljena gradnja z enim dovoznim priključkom;
– v primeru združitve parcel postane nezazidljivo območje med sedanjima parcelama zazidljivo ob upoštevanju ostalih pogojev izvedbenega načrta; vendar se lahko na taki združeni parceli gradi objekt do tlorisnega gabarita maksimalno 12 x 18m;
– zaradi boljše zasnove objektov 1, 2 in 5 je ob soglasjih nosilcev urejanja prostora mogoča poleg želene pravokotne, tudi drugačna zasnova tlorisnega gabarita.
(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno tehnične dokumentacije, če to pogojujejo obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če postavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.
Z uporabo toleranc se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na okolje ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta omogočajo etapno izvajanje.
V prvi etapi je potrebna izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez po predhodni izravnavi terena in ureditvi platoja. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev.
Posamezna faza mora biti izvedena v celoti z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bo poslabšala stanja v prostoru. Komunalne, energetske, prometne ureditve, ki lahko vplivajo na varovanje okolja, morajo biti dokončno urejene s posamezno fazo gradnje. Vsi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti oziroma vodnogospodarske ureditve morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje predvidenih objektov.
Do pričetka izvajanja posamezne etape ostaja namembnost površin nespremenjena tako, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno rabo zemljišč in objektov ter načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno s prostorskim aktom.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim na Mestni občini Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.