Uradni list

Številka 90
Uradni list RS, št. 90/2009 z dne 10. 11. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 90/2009 z dne 10. 11. 2009

Kazalo

3947. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Nova Gorica, stran 12087.

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 17/08, 21/08), v skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) ter na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02, in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 22. oktobra 2009 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Nova Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na celotnem območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju: občina) ter zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine, tako da določa:
I. Splošne določbe
II. Izvajanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo
III. Objekti in naprave lastnika in uporabnikov
IV. Gradnja vodovodnega priključka in priključitev na javni vodovod
V. Merjenje porabe pitne vode
VI. Obračun porabe pitne vode
VII. Prekinitve dobave pitne vode
VIII. Odjem vode iz hidrantov
IX. Pravice in obveznosti upravljavca in uporabnikov
X. Gradnja vodovodnega omrežja
XI. Varovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav
XII. Financiranje oskrbe s pitno vodo
XIII. Nadzor
XIV. Kazenske določbe
XV. Prehodne in končne določbe.
2. člen
(pojmi)
Lastnik javnih vodovodov v Mestni občini Nova Gorica je občina.
Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik). Uporabnik je lahko lastnik ali solastnik objekta, najemnik objekta ali drug uporabnik.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: izvajalec) je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo. Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti in je odgovoren za kakovostno izvajanje javne službe.
Upravljavec javnega vodovoda je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je občinska gospodarska javna infrastruktura.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Priključek stavbe na sekundarni vodovod (v nadaljevanju: vodovodni priključek) je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in obračunskim vodomerom in je v lasti uporabnika. Sestavljen je iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom,
– ventila za vodomerom,
– vodovodnega jaška.
Interno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med ventilom za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode.
Obračunski vodomer je naprava, s katero se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
Interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga izvajalec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun, razen v primeru, če skleneta izvajalec in upravljavec objekta o tem posebno pogodbo.
Vzdrževalnina je nadomestilo za stroške rednih pregledov, obnove in popravil vodovodnega priključka ter popravil, zamenjave, overjanja in rednih pregledov obračunskega vodomera in ventilov pred in za vodomerom ter vodenja predpisanih evidenc o opremi in trasah priključkov.
Ostali pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), v nadaljevanju: pravilnik.
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI OSKRBE S PITNO VODO
3. člen
(obseg storitev javne službe)
V okviru storitev javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) mora upravljavec javnega vodovoda zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pod enakimi pogoji,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode zaradi obračuna storitev javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod in vzdrževanje delov teh priključkov, ki niso daljši od 50 m,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, skladno s predpisi,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode, skladno z veljavno zakonodajo,
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira,
– monitoring količine iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– spremljanje stanja vodnih izgub,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov, v skladu s predpisi,
– vodenje evidenc v skladu s pravilnikom,
– izdajanje projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– ostale storitve v skladu s pravilnikom.
4. člen
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
– ostale storitve v skladu s pravilnikom.
5. člen
(oskrbovalna območja)
Oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda: Ajševica, Banjšice, Bate, Branik, Brdo, Budihni, Čepovan, Dornberk, Draga, Gradišče nad Prvačino, Grgar, Grgarske Ravne, Kromberk, Lazna, Loke, Lokovec, Lokve, Nemci, Nova Gorica, Osek, Ozeljan, Potok pri Dornberku, Preserje, Pristava, Prvačina, Ravnica, Rožna Dolina, Saksid, Spodnja Branica, Steske, Šempas, Šmaver, Šmihel, Tabor, Trnovo, Vitovlje, Voglarji, Zalošče, Solkan, Podgozd.
Oskrbovalna območja z vodovodnimi povezavami so označena na temeljni topografski karti, ki je dosegljiva na spletni strani izvajalca.
6. člen
(način izvajanja javne službe)
Javna služba oskrbe s pitno vodo se po tem odloku izvaja na način kot je določen v Odloku o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Nova Gorica.
7. člen
(način izbora upravljavcev vodovoda)
Občina izbere izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo na način, kot je določen v Odloku o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Nova Gorica.
Občina potrdi za upravljavca zasebnega vodovoda pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
8. člen
(tehnični pravilnik)
Izvajalec pripravi Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavnimi predpisi. Tehnični pravilnik sprejme mestni svet.
Tehnični pravilnik podrobneje določa:
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo, upravljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja,
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v tehničnem pravilniku ter
– navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe.
9. člen
(kataster javnega vodovoda)
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost in skladno z določili predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE LASTNIKA IN UPORABNIKOV
10. člen
(objekti in naprave v lasti občine)
Objekti in naprave v lasti občine so javni vodovodi in drugi objekti in naprave. Izvajalec upravlja s temi objekti na osnovi ustrezne pogodbe.
Javni vodovod praviloma poteka po javnem dobrem oziroma po zemljišču v lasti občine. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti izvajalec v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javnega vodovoda, zgrajene po uveljavitvi tega odloka.
Drugi objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena so:
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja, naprave za obdelavo pitne vode,
– vodohrani in razbremenilniki,
– javno hidrantno omrežje,
– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na omrežju,
– funkcionalna zemljišča, namenjena normalni rabi objekta.
11. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, ki so last uporabnikov so:
– vodovodni priključek,
– vodomerni jašek ali niša,
– interno (hišno) vodovodno omrežje,
– objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidrant, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
IV. GRADNJA VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
12. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
Na območju, kjer je javni vodovod že zgrajen, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem izvajalca.
13. člen
(smernice, mnenja, projektni pogoji, soglasja)
Izvajalec je pooblaščen za izdajo:
– smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
– mnenj k predlogom prostorskih aktov,
– projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam,
– soglasij k priključitvi obstoječih stavb na vodovodno omrežje,
– soglasij za začasni priključek,
– soglasij za ukinitev priključka,
– soglasij k posegom v prostor.
Izvajalec izdaja smernice in mnenja ter projektne pogoje in soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Vsebina vloge za pridobitev listin iz prvega odstavka tega člena je podrobneje določena v tehničnem pravilniku.
14. člen
(gradnja vodovodnega priključka)
Vodovodni priključek z vodomernim jaškom zgradi uporabnik na lastne stroške. Pred začetkom gradnje vodovodnega priključka si mora uporabnik od izvajalca pridobiti soglasje za priključitev. Za pridobitev soglasja, mora vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v tehničnem pravilniku.
Če uporabnik ne poveri gradnje vodovodnega priključka izvajalcu, mora njegovo gradnjo nadzirati pooblaščeni predstavnik izvajalca. Stroške nadzora zaračuna izvajalec uporabniku na podlagi cenika storitev, ki ga na predlog izvajalca sprejme mestni svet.
V primeru gradnje vodovodnega priključka po javnem dobrem ali po zemljiščih drugih lastnikov, mora uporabnik predložiti dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi o graditvi objektov.
15. člen
(pogoji priključitve na javni vodovod)
Izvajalec izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor/uporabnik objekta predložil popolno vlogo za soglasje in
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna.
Izvajalec je dolžen izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 15 dneh od prejema popolnega zahtevka. V primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna, mora izvajalec uporabnika za priključitev v enakem roku seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
16. člen
(priključitev na javni vodovod)
Izvajalec je dolžen izvesti priključitev in na javni vodovod najkasneje v 15 dneh ko je uporabnik izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil soglasje za priključitev,
– izpolnil pogoje soglasja,
– zgradil prostor za obračunski vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnim pravilnikom,
– vgrajeni obračunski vodomer ustreza strokovno-tehničnim standardom iz veljavnih predpisov,
– sklenil z izvajalcem pogodbo o dobavi pitne vode.
17. člen
(pogodba o dobavi pitne vode)
Pogodbo o dobavi pitne vode skleneta izvajalec in uporabnik pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod. Pogodbo o dobavi pitne vode sklenejo z izvajalcem tudi uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod.
S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine, stroškov vzdrževanja priključka ter morebitnih drugih storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami.
18. člen
(način priključitve)
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa ima lahko en objekt več priključkov, glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno inštalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja izvajalca.
19. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje računa za porabljeno vodo v objektu.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznih uporabnikov ni obveznost izvajalca.
V vseh objektih, v katerih je več stanovanjskih ali poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje vode, ki ustreza zahtevam tehničnega pravilnika.
20. člen
(začasna priključitev na javni vodovod)
Izvajalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev in izvede začasni priključek v roku 15 dni, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. Izvedbo začasnega priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Tudi v primerih začasne priključitve na javni vodovod morajo uporabniki skleniti pogodbo o dobavi pitne vode.
21. člen
(spremembe na priključkih in odjava priključka)
Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega dela priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati vlogo za odjavo priključka izvajalcu v pisni obliki. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov. Izvedbo prekinitve priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika.
Izvajalec je dolžen obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni od nastale spremembe, izvajalcu sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan prenosa lastništva.
V. MERJENJE PORABE PITNE VODE
22. člen
(merjenje količin porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 z odčitkom obračunskega vodomera.
Izvajalec je dolžen pri uporabniku odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec, obvezno pa ob spremembi cene, tehnični spremembi priključka ali zamenjavi vodomera.
23. člen
(namestitev obračunskega vodomera)
Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi izvajalec samostojno, vendar v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in določili Tehničnega pravilnika.
Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril.
Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, mora zgraditi uporabnik tako, da sta vedno dostopna izvajalcu.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
24. člen
(stroški obračunskega vodomera)
Stroški nabave in vgradnje prvega obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika.
Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera se krijejo iz zbranih sredstev vzdrževalnine.
25. člen
(interni vodomeri)
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode.
Izvajalec teh vodomerov ne vzdržuje in jih tudi ne uporablja za obračun vode, razen v primeru, če skleneta izvajalec in uporabnik o tem posebno pogodbo.
26. člen
(preverjanje točnosti vodomerov)
Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
27. člen
(okvare na priključkih in vodomerih)
Vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru mora uporabnik prijaviti pristojni službi za prijavo okvar izvajalca. Okvaro mora izvajalec odpraviti najkasneje v roku 15 dni. Ta rok se lahko podaljša, če mora izvajalec pridobiti zakonsko potrebna soglasja. Stroški odprave napake se krijejo iz sredstev vzdrževalnine.
Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara vroče vode, mehanskih poškodb), nosi stroške popravila uporabnik.
Izvajalec je dolžen pri vsaki odstranitvi (zamenjavi) vodomera seznaniti uporabnika z odčitanim stanjem.
VI. OBRAČUN PORABE PITNE VODE
28. člen
(cena oskrbe s pitno vodo)
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je skladno z državnimi predpisi sestavljena iz:
– vodarine,
– omrežnine,
– stroškov vodnih povračil,
ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
Vodarina pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava na podlagi odčitka porabe na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju.
Omrežnina pokriva letne stroške javne infrastrukture in se uporabnikom praviloma obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov.
Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunavajo mesečno.
29. člen
(vzdrževalnina)
Vzdrževalnina je fiksni mesečni prispevek uporabnika za pokritje stroškov popravil, obnove in rednih pregledov vodovodnih priključkov ter popravil, zamenjav, overjanja in rednih pregledov obračunskih vodomerov in ventilov pred in za vodomerom ter vodenja predpisanih evidenc o opremi in trasah priključkov.
Višino vzdrževalnine sprejme mestni svet občine na osnovi kalkulacij izvajalca.
Sredstva pridobljena iz vzdrževalnine mora izvajalec voditi ločeno. Za porabo teh sredstev mora izvajalec vsako leto pripraviti načrt predvidenih menjav vodomerov in obnov vodovodnih priključkov. O realizaciji porabe je izvajalec dolžan poročati v letnem poročilu.
30. člen
(posebni primeri obračuna)
V primeru, da izvajalec in uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega merjenega obračunskega obdobja.
V primeru, ko vodovodni priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, v primeru porabe pitne vode v večstanovanjskih stavbah; pri nedovoljenih odvzemih pitne vode in v drugih primerih se pri obračunu upoštevajo določila državnih predpisov.
31. člen
(plačevanje računov)
Uporabniki plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Izvajalec izstavlja račune praviloma mesečno. Na računu morajo biti ločeno izkazani zneski za omrežnino, vodarino, vzdrževalnino in druge dajatve določene z zakoni.
Uporabnik je dolžen račun poravnati v roku, navedenem na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je izvajalec dolžen opomniti. V opominu mora izvajalec določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, izvajalec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani uporabnika.
32. člen
(ugovor)
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Ugovor ne zadrži plačila. Izvajalec je dolžen na pisni ugovor uporabnika odpraviti napako oziroma pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
VII. PREKINITVE DOBAVE PITNE VODE
33. člen
(vzdrževalna in investicijska dela)
Izvajalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode najkasneje 24 ur pred prekinitvijo obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način (npr. oglasna deska krajevne skupnosti) in na spletni strani izvajalca javne službe.
V primerih nepredvidenih okvar ima izvajalec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj po prekinitvi uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru prekinitve dobave vode nad 24 ur mora izvajalec zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo, skladno s predpisi.
V primeru nedovoljenega izpusta odpadnih vod ali nedopustnega ravnanja z odpadki, ki bi ogrozilo vire ali distribucijo pitne vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, mora izvajalec prekiniti dobavo pitne vode in postopati v skladu s prejšnjim odstavkom.
34. člen
(izredne razmere)
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije, okvare in podobno ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa v čim krajšem času obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja o trajanju in kraju motenj vodooskrbe in jim posredovati ustrezna priporočila oziroma navodila ter postopati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
35. člen
(ostale prekinitve dobave vode)
Izvajalec ima pravico na stroške uporabnika prekiniti dobavo vode tudi v naslednjih primerih:
1. če stanje interne (hišne) napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu;
2. če je priključitev na vodovodno omrežje izvedena brez soglasja izvajalca;
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom;
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo;
5. če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi ali odstranitvi vodomera;
6. če uporabnik onemogoči delavcu izvajalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka;
7. če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju z vodo.
O prekinitvi dobave vode mora izvajalec obvestiti uporabnike najkasneje 48 ur pred prekinitvijo, razen v primeru 1. točke prejšnjega odstavka, ko predhodno obvestilo ni potrebno.
Dobava vode je prekinjena do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora pred ponovnim priklopom plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve na javni vodovod ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode.
Izvajalec je dolžen uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve.
36. člen
(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika)
Na pisno zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika, je izvajalec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške začasne prekinitve in ponovne priključitve dobave vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.
VIII. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
37. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec in zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda sta namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Brez soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene:
1. čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za razvoz vode,
5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi.
38. člen
(interni hidranti)
Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode.
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPRAVLJAVCA TER UPORABNIKOV
39. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremembe dimenzije priključka, trase priključka, prostora za vodomer,
– izvedbe dodatnih del na priključku,
– povečanja odvzema vode,
– ukinitve priključka.
40. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki so dolžni upoštevati določila tega odloka, poleg tega pa še naslednje obveznosti:
1. zaščititi vodomerno mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem,
2. uporabljati vodo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom in ki ne vpliva na varnost oskrbe in zdravstveno ustreznost pitne vode,
3. pisno obvestiti upravljavca o spremembi naslova, lastništva objekta oziroma o vsem kar ima vpliv na odvzem in obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe,
4. upoštevati varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali upravičene omejitve ali prekinitve dobave vode.
41. člen
(obveznosti izvajalca in upravljavca zasebnega vodovoda)
V okviru storitev javne službe izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju izvaja obveznosti, ki so določene v 3. in drugih členih tega odloka.
Upravljavec zasebnega vodovoda izvaja obveznosti, ki so določene v 4. in drugih členih tega odloka.
X. GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA
42. člen
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda)
Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba; posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja izvajalec ali od izvajalca pooblaščena oseba.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
43. člen
(prenos novozgrajenih zasebnih vodovodov na občino)
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini brezplačno.
Za prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster GJI,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.
XI. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV
44. člen
(gradbena dela)
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
V primeru nastalih poškodb na vodovodnem omrežju je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti izvajalca o kraju, času in vrsti poškodbe. Izvajalec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe vodovodnega omrežja na račun povzročitelja, ter mu zaračunati stroške odtečene vode ter vseh ostalih stroškov.
45. člen
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)
Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, PTT, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane, v primeru nastanka škode, pa le-to odpraviti na lastne stroške.
XII. FINANCIRANJE OSKRBE S PITNO VODO
46. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– vodarina,
– omrežnina,
– vzdrževalnina,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva EU,
– druga sredstva namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.
47. člen
(oblikovanje cen)
Cene storitev povezanih z oskrbo s pitno vodo so določene v Tarifnem pravilniku za obračun oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Tarifni pravilnik). Tarifni pravilnik sprejme mestni svet občine na predlog izvajalca.
48. člen
(investicijsko in tekoče vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture se financira iz sredstev omrežnine in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.
Investicijsko in tekoče vzdrževanje vodovodnih priključkov se financira iz vzdrževalnine.
49. člen
(prispevek)
Mestni svet občine lahko v predpisu določi prispevek za izgradnjo javnega vodovoda, ki se uporablja namensko za potrebe oskrbe s pitno vodo.
XIII. NADZOR
50. člen
(pristojnost izvajanja nadzora)
Nadzor nad delom izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
Inšpekcijska služba občine izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, v skladu s svojimi pristojnostmi.
Pooblaščeni delavci izvajalca opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
(globe za izvajalca)
Z globo v znesku 1.500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor za prekršek izvajalca:
1) če ne izdaja smernic in mnenj k predlogom prostorskih aktov, soglasij in projektnih pogojev v skladu s predpisi (drugi odstavek 13. člena);
2) če ne izda soglasja k priključitvi v predpisanem roku 3. odstavek 15. člena;
3) če ne izvede priključitve v predpisanem roku, če so za to izpolnjeni vsi pogoji (16., 22. člen);
4) če ne odpravi okvare na vodovodnem priključku v predpisanem roku (prvi odstavek 27. člena);
5) če ravna v nasprotju z določilom tretjega odstavka 29. člena;
6) če v primeru izrednih razmer ne ravna v skladu z določilom 34. člena;
7) če prekine dobavo vode v nasprotju z določili 33. in 35. člena;
8) če ne izpolnjuje obveznosti iz 3. člena.
Z globo v znesku 500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor tudi odgovorno osebo izvajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
52. člen
(globe za upravljavca zasebnega vodovoda)
Z globo v znesku 500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor za prekršek upravljavca zasebnega vodovoda, v primeru, če ne izpolnjuje obveznosti iz 4. člena.
53. člen
(globe za uporabnike)
Z globo v znesku 1.500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor za prekršek pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, v primeru:
1) če ravna v nasprotju z določilom 12., 14. člena;
2) če se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca (prvi odstavek 15. člena);
3) če onemogoča dostop do vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom (tretji odstavek 23. člena) oziroma ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 23. člena;
4) če omogoči priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno inštalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja izvajalca (drugi odstavek 18. člena);
5) če ne prijavi vsake okvare na priključku ali obračunskem vodomeru (prvi odstavek 27. člena;
6) če ravna v nasprotju z določilom 19. člena;
7) če odvzame vodo iz hidranta v nasprotju z določilom 37. člena;
8) če ne izpolnjuje obveznosti oziroma ravna v nasprotju z 40. členom;
9) če ravna v nasprotju z določilom prvega odstavka 43. člena;
10) če ravna v nasprotju z določilom 44. člena;
11) če ravna v nasprotju z določilom 45. člena;
12) če ne izpolni obveznosti iz 57. in 58. člena.
Z globo v znesku 500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor tudi odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, št. 300-02-4/99, z dne 21. 10. 1999 je izvajalec javne službe, javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Sklep velja do preklica.
55. člen
Predlog tehničnega pravilnika iz 8. člena pripravi izvajalec najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Tarifni pravilnik iz 47. člena pripravi izvajalec najkasneje v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka.
56. člen
V skladu s 17. členom tega odloka skleneta uporabnik in izvajalec pogodbo o dobavi pitne vode v roku 12 mesecev od uveljavitve odloka. V primeru, da uporabnik odkloni podpis pogodbe, mu izvajalec lahko prekine dobavo vode.
57. člen
Skladno z 12. členom odloka, se mora priključitev obstoječih objektov na javni vodovod izvesti v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti izvajalcu najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
58. člen
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in še nimajo nameščenega obračunskega vodomera, so dolžni v roku enega leta od uveljavitve tega odloka zgraditi vodomerni jašek in namestiti vodomer.
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in pri katerih bi bila namestitev vodomera vsakemu uporabniku posebej tehnično težko izvedljiva oziroma neizvedljiva, so dolžni namestiti skupen vodomer.
59. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo (Uradno glasilo, št. 25/02).
Št. 324-03-2/2004
Nova Gorica, dne 22. oktobra 2009
Podžupanja
Mestne občine Nova Gorica
Darinka Kozinc l.r.

AAA Zlata odličnost