Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 29. 9. 2009 sprejel

Mestni svet mestne občine Celje sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I. Sestavni del odloka je projekt Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I., ki ga je pod številko 103/08 izdelal IUP d.o.o., Celje in je v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01).

Predmet sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I« so zemljišča s parc. št. 978/5, 954/25, vse k.o. Trnovlje, znotraj območja z oznako D.
Velikost obravnavanega območja je ca. 8545 m2.

V odloku o sprejetju zazidalnega načrta Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I (Uradni list SRS, št. 42/86) se v 4. členu, ki določa pogoje za urbanistično-arhitektonsko oblikovanje, za besedilom 6. točke doda nova 6.a točka, ki glasi:
»6.a: Na severovzhodnem delu kareja D (kompleks Kovinar) so v mejah obstoječega (funkcionalnega) zemljišča predvidene naslednje ureditve:
– gradnja proizvodne hale;
– nadzidava obstoječega poslovnega aneksa;
– ureditev manipulacijskih in skladiščnih površin;
– ureditev zelenih površin;
– dograditev komunalne, energetske infrastrukture in omrežja zvez.
Predlog zazidave:
– predvidena je gradnja proizvodne hale in nadzidava poslovnega aneksa;
– iz kartografskega dela je razviden odmik gradbene linije od obstoječega objekta in parcelnih mej. Členitev fasade proizvodnega objekta je dovoljena v mejah gradbene linije;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo: proizvodna hala P, aneks P+1. Proizvodna hala ne sme bistveno presegati višine že zgrajenih objektov v gospodarski coni, maksimalna višina je 15,00 m od urejene kote dvorišča do slemena, točna višina objekta bo določena s projektno dokumentacijo. Nadzidava poslovnega aneksa ne sme presegati višine obstoječe proizvodne hale;
– predvidena je armiranobetonska ali jeklena nosilna konstrukcija;
– strešna konstrukcija bo dvokapna ali ravna z minimalnim naklonom;
– fasade bodo obdelane sodobno, obložene z montažnimi fasadnimi ploščami v pastelnih barvah, usklajenimi z obstoječo proizvodno halo. Z oblikovanjem-uporabo materialov, barv in arhitekturnih elementov je potrebno razbiti vizualno dolžino objekta,
– parkirna mesta za zaposlene so predvidena na obstoječem parkirišču južno od zgrajene proizvodne hale ali v mejah funkcionalnega zemljišča;
– ureditveno območje je ograjeno z varovalno ograjo do višine 2,50 m;
– obvezna je zasaditev drevja ob varovalni ograji ob severni in vzhodni parcelni meji;
– pri izvajanju in načrtovanju je treba upoštevati geološko-geomehanska poročila.
Tlorisni in višinski gabariti:
– podolgovata zasnova proizvodnega objekta tlorisnih dimenzij 70,00 m x 30,00 m;
– nadzidave poslovnega aneksa tlorisnih dimenzij 22,70 m x 9,50 m;
– z višino in tlorisnimi gabariti objekt ne sme presegati maksimalne dovoljene višine in odmikov od parcelnih mej, opredeljenih v grafičnih prilogah.«

V 5. členu odloka se na koncu doda točka 9. z naslednjim besedilom:
»9. Za območje Kovinar:
– Dovoz in dostop na kompleks Kovinar je preko obstoječega priključka na servisno cesto, ki se navezuje na cesto v Leskovec.
Parkiranje za zaposlene je zagotovljeno na obstoječem parkirišču s 26 parkirnimi mesti ob servisni cesti. V primeru potrebe po dodatnih parkirnih mestih bodo ta urejena na asfaltiranih parkiriščih funkcionalnega zemljišča znotraj varovalne ograje.
– Obstoječa proizvodna hala s poslovnim aneksom je oskrbovana s pitno vodo preko priključka na javni vodovod LŽ-N Ø 100, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celja. Tlačna črta v vodovodnem omrežju se v normalnih razmerah giblje med 290 in 275 m nadmorske višine. Zgrajeno je tudi hidrantno omrežje.
Predvideni objekt bo oskrbovan s pitno vodo preko obstoječega vodovodnega priključka na Kovinar d.o.o..
Za potrebe požarne vode za predvideno proizvodno halo bo dograjeno hidrantno omrežje.
– Na obravnavnem območju je že zgrajeno fekalno kanalizacijsko omrežje. Fekalne odpadne vode se preko internega kanalizacijskega omrežja odvajajo v javni kanal št. RZ-9 VZHOD preko obstoječega revizijskega jaška.
Za odvajanje fekalnih voda načrtovane proizvodne hale je predvidena dograditev interne fekalne kanalizacije ob zahodni meji kompleksa in priključitev na obstoječe omrežje.
– Na ureditvenem območju je za potrebe proizvodne hale, poslovnega aneksa in utrjenih površin izvedena meteorna kanalizacija, ki se izliva v obstoječi odprti jarek ob Obrtni cesti.
Meteorne vode s strešin predvidene proizvodne hale in manipulacijskih površin se bodo odvajale delno v obstoječo, delno v načrtovano meteorno kanalizacijsko omrežje.
Zadrževanje meteornih vod pred iztokom v meteorni jarek je predvideno v obstoječih cevnih zadrževalnikih (BC 800).
– Električna energija za napajanje objekta je na voljo na nizkonapetostnih zbiralkah v TP Kovinar. Nizkonapetostni razvod omrežja od TP do predvidenega objekta se izvede z zemeljskimi kabli.
– Obravnavano območje se nahaja na področju energetske oskrbe z zemeljskim plinom. Obstoječ plinovod iz PEHD cevi d63 mm poteka na južni strani obravnavane zazidave, in sicer v trasi servisne ceste. Predvideni objekt se bo oskrboval z zemeljskim plinom iz omenjenega obstoječega plinovoda preko že izvedenega priključka za objekt Kovinar.
– Obstoječa proizvodna hala s poslovnim aneksom je priključena na obstoječe TK omrežje. Za potrebe nove proizvodne hale bo dograjeno interno TK omrežje.«

Na koncu 6. člena se dodajo nove točke 4., 5. in 6., ki glasijo:
»4. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave za kompleks Kovinar
Hrup
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Celje opredeljujejo obravnavano območje kot stavbno zemljišče namenjeno objektom za servisno in proizvodno dejavnost. Razvrščeno je v IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), za katero veljajo mejne dnevne 75 dBA in nočne ravni hrupa 65 dBA.
Investitor mora zagotoviti, da pri svoji dejavnosti ne bo presegal zakonsko dovoljenje ravni hrupa.
Med gradnjo ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom in zmanjšanje vibracij:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev za uporabo na prostem,
– vsa hrupna dela se izvajajo samo podnevi med 7. in 19. uro, upošteva se ustrezna izpostavljenost hrupu in kar najbolj omeji čas obratovanja hrupnih operacij, vključno z uporabo zvočnih signalov, po potrebi se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi.
Zrak
Kot energetski vir je v uporabi zemeljski plin.
Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se čim bolj prepreči dodatno onesnaževanje zraka.
Zaradi prašenja v času gradnje je treba vozne makadamske površine v vetrovnem ali suhem vremenu redno močiti. Prav tako je treba preprečiti nekontroliran raznos materialov z gradbišča ter čistiti vozila pred vožnjo z gradbišča, sipek material pa pri transportu prekriti.
Vode
Ureditveno območje leži izven zavarovanih območij za pitno vodo.
Sanitarne vode bodo vodene preko internega in javnega kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo.
Vse tehnološke odpadne vode, ki bi nastajale v času obratovanja predvidenega objekta, je treba pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do zakonsko predpisane stopnje.
Meteorne vode s strešin predvidenih objektov bodo preko peskolovov speljane v meteorno kanalizacijo in nato v odprti jarek. Zadrževanje meteornih vod je načrtovano v ustrezno dimenzioniranih ceveh kanalizacije.
Ureditveno območje je v večjem delu poplavno ogroženo. V skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah se izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja je bil izdelan Načrt vodnogospodarskih ureditev – Hidrološko – hidravlična presoja (Hidrosvet, proj. št. 06/09).
Iz dokumentacije, ki je sestavni del OPPN, je razvidno, da območje gradnje Kovinar ob izvedbi načrtovane ureditve na koti 240,50 ni poplavno ogroženo v času nastopa visokih voda Vzhodne Ložnice s 100-letno povratno dobo. Poplavne varnosti praktično ni, ker lahko že minimalna ovira pri pretoku povzroči poplavljanje platoja. Za večjo poplavno varnost je treba zagotoviti celostne vodnogospodarske rešitve na povodju Vzhodne Ložnice in Potoka XI, ki bi vsebovale tudi zadrževanje visokih voda v povirju obeh potokov (zadrževalnika Začret in Ljubečna). Predvidena je izvedba naslednjih omilitvenih ukrepov:
– Ukrepi na Potoku XI-najnujnejši ukrep, ki bi obsegal zamenjavo mostu na cesti Gaje-Ljubečna preko Potoka XI. Izvedba zamenjave mostu bi pomenila poplavno varnost za naselje Gaje in za območje predvidene gradnje Kovinar Laško pred prelitimi vodami iz Potoka XI.
– Ukrepi na Vzhodni Ložnici-da bi povečali poplavno varnost najnižjemu območju naselja Gaje in na območju Kovinar Laško, Glavan in Kolenca in nizvodnemu odseku, bi bilo smiselno nadvišati cesto skozi Gaje na odseku med novim mostom čez Potok XI in mostom čez Vzhodno Ložnico.
– Dvig ceste naj bi se izvedel po zamenjavi mostu na Potoku XI. Z dvigom ceste praktično nič ne zmanjšamo razlivnih površin Vzhodne Ložnice, povečamo pa poplavno varnost območja okrog križišča v naselju Gaje (Kovinar, Glavan, Kolenc).
– Z izvedbo zadrževalnika Začret bi se pretoki visokih voda Vzhodne Ložnice bistveno zmanjšali, in sicer na ca. Q100=55 m3/s. Pri izračunu gladin za pretok Q100=55 m3/s so se gladine v koritu znižale za povprečno h=35 cm, kar bi pomenilo že popolno poplavno varnost za območje novogradnje Kovinar Laško, Glavan in Kolenc seveda ob predpostavki, da se zgradi nov most na Potoku XI.
– Ukrepi na območju novogradnje Kovinar Laško:
Uredi se sedanji odprt odvodni jarek na severni in vzhodni strani predvidenega objekta Kovinar Laško. Severni odsek jarka mora prevajati minimalno Q=200 l/s, vzhodni del jarka pa mora prevajati min Q=450 l/s, za kar je potrebno povečati profil jarka.
Omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje predvidenega objekta.
Odpadki
Predvideni objekt bo vključen v javni odvoz komunalnih odpadkov, ki velja za celotno območje. Zagotoviti je treba dodatni prostor za namestitev posod za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto mora biti urejeno po pogojih izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Varstvo narave, krajinskih značilnosti, plodne zemlje
V mejah ureditvenega območja ni varovanih območij ali objektov naravne dediščine.
Na zahodni strani meji OPPN na območje naravne vrednote z oznako NV 14. Iz smernic Zavoda RS za varstvo narave je razvidno, da gre za habitatni tip hrastovi gozdovi na kislih tleh.
Pri izvedbi načrtovanih del je treba za ohranjanje ugodnega stanja habitatnega tipa upoštevati naslednje usmeritve:
– Gradnja objekta v nadaljevanju gradbene linije obstoječega objekta Kovinar v minimalnem odmiku od zahodne parcelne meje 7,00 m.
– Izven območja obstoječe ograje naj se ne odstranjuje ali nasipa zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišče ter ne odlaga odpadkov.
– Vej, debel, drevesne skorje in korenin naj se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.
– Na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno.
– Na območju izven obstoječe ograje naj se ne postavlja objektov ali naprav.
– Ohranja naj se za habitatni tip značilne sestavine biocenoze, brez tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov.
– Predvidena zasaditev drevja ob obstoječi varovalni ograji se izvede z avtohtonimi vrstami drevja (dob, graden).
– Osvetljevanje območja se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena stran od gozdnega roba ter časovno omeji na krajši čas.
Za varstvo tal veljajo naslednji ukrepi:
– Površine, namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi.
– Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, ter uporabi za rekultivacijo razgaljenih ali manj kakovostnih tal.
– Z odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim ali gradbenim materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi predpisi.
– Pri gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je preprečiti tudi odtekanje voda na obdelovalne površine.
5. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, požarna varnost
OPPN Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I. upoštevajo določila 60. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06) in 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) tako, da predvideva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi je zagotovljeno naslednje:
– Ureditveno območje je poplavno ogroženo, zato so predvideni ukrepi, navedeni v 5. členu točki 4.
– Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS.
– Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
– Za dopolnilno zaščito zaposlenih in obiskovalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebna ojačitev prve plošče.
– Dostopi in dovozi omogočajo dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
– Odmiki med objekti (min. 13,00 m) in odmiki od parcelne meje (min. 2,50 m) ter protipožarne ločitve, ki jih je treba načrtovati, preprečujejo širjenje požara.
– Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti, ki je v skladu s smernicami upravljavca priključeno na javno vodovodno omrežje in je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov in Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah.
– Investitorji objektov, za katere je skladno s pravilnikom občine izdelana študija požarne varnosti pri pripravi projektne dokumentacije PGD, so dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.«
6. Dopustna odstopanja od funkcionalnih oblikovnih in tehničnih rešitev
Tolerance za parcelacijo:
Prostorski izvedbeni načrt povzema obstoječo parcelacijo. Kot toleranca je dovoljena sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev.
Tolerance za gabarite objektov:
Kot toleranca je dovoljena sprememba tlorisnih gabaritov zaradi potreb tehnološkega procesa ob upoštevanju v grafični prilogi določenih minimalnih odmikov ob zahodni in severni parcelni meji.
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno tehnične dokumentacije, če to pogojujejo obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če postavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta. K spremembam je treba pridobiti mnenja upravljavcev.
Z uporabo toleranc se ne sme spreminjati vpliv objekta in naprav na okolje ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje in na Upravni enoti Oddelku za okolje in prostor.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.