Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2009 z dne 21. 9. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2009 z dne 21. 9. 2009

Kazalo

3222. Sklep o kapitalu plačilnih institucij, stran 9880.

Na podlagi 58. člena, v povezavi s 174. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09) ter na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o kapitalu plačilnih institucij
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa podrobnejša pravila glede izračuna kapitala plačilne institucije, in sicer:
(a) sestavine in lastnosti kapitala ter odbitnih postavk;
(b) razmerja in omejitve posameznih sestavin kapitala;
(c) pravila glede izračunavanja, spremljanja in poročanja o kapitalu in kapitalskih zahtevah.
(2) Podlago za izračun kapitala plačilne institucije predstavljajo računovodski izkazi plačilne institucije, sestavljeni skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSS).
(2) Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »enote centralne ravni države«, »enote regionalne ali lokalne ravni države« ter »osebe javnega sektorja« imajo enak pomen kot v določbah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07);
2. »poslovodstvo« ima enak pomen kot v določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe;
3. »organ nadzora« je pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja nadzorni svet, pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor, pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima, oziroma pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov;
4. »skupščina« ima enak pomen kot v določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, pri tem pa se smiselno prilagodi glede na pravnoorganizacijsko obliko plačilne institucije.
3. člen
(kapital)
(1) Kapital plačilne institucije se glede na svoje lastnosti deli na dve kategoriji:
(a) temeljni kapital,
(b) dodatni kapital.
(2) Kapital plačilne institucije se izračuna kot vsota temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, pri čemer je potrebno upoštevati:
(a) odbitne postavke, ki se odštevajo od posamezne kategorije kapitala;
(b) razmerja med posameznima kategorijama oziroma sestavinami kapitala.
(3) V izračun kapitala plačilne institucije, ki je oseba javnega sektorja, se ne štejejo osebna jamstva, ki jih enote centralne ravni države ali enote regionalne ali lokalne ravni države izdajo plačilni instituciji.
4. člen
(razmerja ter omejitve med posameznima kategorijama oziroma sestavinami kapitala)
(1) Plačilna institucija mora stalno izpolnjevati naslednje razmerje in omejitev med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala:
(a) dodatni kapital ne sme presegati zneska temeljnega kapitala;
(b) vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom ne sme presegati 50% temeljnega kapitala.
(2) Morebitni presežki posamezne kategorije oziroma sestavin kapitala plačilne institucije nad razmerjem ter omejitvijo iz prvega odstavka tega člena se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala.
2. TEMELJNI KAPITAL
5. člen
(izračun temeljnega kapitala)
(1) Temeljni kapital plačilne institucije je vsota naslednjih postavk:
(a) vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 6. člena tega sklepa, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv;
(b) rezerve in preneseni čisti poslovni izid iz 7. člena tega sklepa;
zmanjšana za naslednje postavke:
(c) lastne delnice in lastni poslovni deleži, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala, po knjigovodski vrednosti;
Upošteva se znesek lastnih delnic ter znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo).
(d) neopredmetena sredstva, vključno s presežkom iz prevrednotenja iz tega naslova in dolgoročne aktivne časovne razmejitve;
(e) čista izguba poslovnega leta oziroma izguba med letom;
(f) druge postavke;
Upoštevajo se drugi negativni (neto) presežki iz prevrednotenja, ki niso povezani z odbitnimi postavkami temeljnega kapitala in ne štejejo kot sestavina dodatnega kapitala oziroma se ne upoštevajo v izračun kapitala.
(2) Sestavine temeljnega kapitala plačilne institucije iz točke (a) in (b) prvega odstavka tega člena morajo imeti najmanj naslednje lastnosti:
(a) so stalne oziroma brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti;
(b) so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja;
(c) so proste vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve;
(d) so podrejene obveznostim do vseh drugih upnikov;
(e) plačilna institucija lahko omeji izplačilo donosov.
6. člen
(vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve)
Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz točke (a) prvega odstavka 5. člena tega sklepa sestavljajo:
(a) navadne delnice in prednostne nekumulativne delnice po nominalni vrednosti, zmanjšane za znesek nevpoklicanega kapitala iz tega naslova in terjatev za nevplačani vpoklicani kapital iz tega naslova;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.
7. člen
(rezerve in preneseni čisti poslovni izid)
(1) Rezerve in preneseni čisti poslovni izid iz točke (b) prvega odstavka 5. člena tega sklepa sestavljajo:
(a) rezerve iz dobička, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo izplačan;
(b) preneseni čisti poslovni izid, ki zajema:
- preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, ki je neobremenjen z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in je potrjen na skupščini plačilne institucije, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo izplačan;
- preneseno čisto izgubo iz prejšnjih let;
(c) dobiček med letom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- višino dobička potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem; v enaki višini se dobiček lahko vključi v izračun temeljnega kapitala tudi v naslednjih poročevalskih obdobjih, če je plačilna institucija realizirala višji dobiček od tistega, ki ga je potrdil revizor;
- dobiček je zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende, izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček;
- sredstva in obveznosti do virov sredstev plačilne institucije so vrednotene v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
- poslovodstvo in organ nadzora plačilne institucije so sprejeli odločitev, na podlagi katere se utemeljeno predvideva razporeditev dobička v rezerve ali v preneseni čisti poslovni izid, ki ga ni mogoče uporabiti za izplačilo lastnikom ali drugim osebam;
- vsa zahtevana dokazila, našteta v zgornjih alinejah, mora plačilna institucija posredovati Banki Slovenije skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del tega sklepa.
(2) Pod pogoji iz točke c) prvega odstavka tega člena lahko plačilna institucija v obdobju do sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička pri izračunu temeljnega kapitala upošteva čisti dobiček poslovnega leta.
(3) V okviru postavke rezerve in preneseni čisti poslovni izid se ne upoštevajo presežki iz prevrednotenja (dobički ali izgube), ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, ter dobički ali izgube, nastale na podlagi uporabe opcije poštene vrednosti za obveznosti plačilne institucije in so posledica sprememb v boniteti same plačilne institucije.
(4) Seštevek postavk iz prvega odstavka tega člena se zmanjša za naslednje postavke:
(a) negativni učinki iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;
(b) kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti;
(c) neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti, ki izboljšujejo kreditno kvaliteto teh izpostavljenosti, če je plačilna institucija v vlogi originatorja listinjenja.
3. DODATNI KAPITAL
8. člen
(izračun dodatnega kapitala)
(1) Dodatni kapital plačilne institucije je vsota naslednjih postavk:
(a) presežki iz prevrednotenja iz 9. člena tega sklepa;
(b) prednostne kumulativne delnice iz 10. člena tega sklepa.
(2) Pri izračunu dodatnega kapitala se postavke iz prvega odstavka tega člena uporabijo v obsegu, ki zagotavlja upoštevanje razmerja in omejitve med posameznima kategorijama oziroma sestavinami kapitala iz prvega odstavka 4. člena tega sklepa.
(3) Sestavina dodatnega kapitala iz točke (a) prvega odstavka tega člena mora imeti najmanj naslednje lastnosti:
(a) je neomejeno razpoložljiva za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja;
(b) mora biti prosta vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upošteva le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve.
9. člen
(presežki iz prevrednotenja)
Med sestavine dodatnega kapitala se upoštevajo naslednji presežki iz prevrednotenja:
(a) 80% zneska pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;
(b) 80% zneska kumulativnih pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti;
(c) 80% zneska kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti.
10. člen
(prednostne kumulativne delnice)
(1) V dodatni kapital plačilne institucije se lahko vključujejo tudi:
(a) prednostne kumulativne delnice po nominalni vrednosti, zmanjšane za znesek nevpoklicanega kapitala iz tega naslova in terjatev za nevplačani vpoklicani kapital iz tega naslova;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.
(2) Postavke iz točke (a) in (b) prvega odstavka tega člena se pri izračunu višine dodatnega kapitala zmanjšajo za lastne prednostne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala, pri čemer se upoštevajo enaka pravila, kakor so navedena v točki (c) prvega odstavka 5. člena tega sklepa.
(3) Prednostne kumulativne delnice iz prvega odstavka tega člena morajo za vključevanje med sestavine dodatnega kapitala v celoti izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) so stalne oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti;
(b) so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja;
(c) so podrejene obveznostim do navadnih upnikov;
(d) morajo biti proste vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve;
(e) plačilna institucija lahko omeji izplačilo donosov.
4. ODBITNE POSTAVKE OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA
11. člen
(odbitne postavke)
(1) Temeljni kapital plačilne institucije se zmanjša za polovico vsote vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena, druga polovica te vsote pa se odšteje od dodatnega kapitala. Ne glede na prvi stavek, se v primeru, da polovica seštevka vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena presega dodatni kapital, presežek vsote odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala plačilne institucije.
(2) Odbitne postavke so:
(a) naložbe v delnice in deleže druge plačilne, kreditne ali finančne institucije ali investicijska podjetja, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge plačilne, kreditne ali finančne institucije ali investicijskega podjetja;
Upoštevajo se naložbe plačilne institucije v delnice, poslovne deleže ali druge pravice, na podlagi katerih plačilna institucija pridobi več kot 10% osnovnega kapitala drugih plačilnih, kreditnih ali finančnih institucij ali investicijskih podjetij. Za namen ugotavljanja deleža v osnovnem kapitalu se upoštevajo vse neposredne in posredne naložbe plačilne institucije v osnovni kapital drugih plačilnih, kreditnih ali finančnih institucij ali investicijskih podjetij, kot odbitne postavke pa se upoštevajo le neposredne naložbe plačilne institucije.
(b) naložbe v druge instrumente druge plačilne, kreditne ali finančne institucije ali investicijskega podjetja, v katerih je plačilna institucija posamično pridobila več kot 10% osnovnega kapitala;
Upoštevajo se naložbe plačilne institucije v druge instrumente oziroma sestavine drugih plačilnih, kreditnih ali finančnih institucij ali investicijskih podjetij, ki se lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala in niso naložbe iz točke (a) tega odstavka.
(c) naložbe plačilne institucije v delnice in deleže ter druge instrumente ali sestavine druge plačilne, kreditne ali finančne institucije ali investicijska podjetja, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge plačilne, kreditne ali finančne institucije ali investicijskega podjetja;
Naložbe plačilne institucije v kapital oziroma druge instrumente ali sestavine kapitala druge plačilne, kreditne ali finančne institucije ali investicijskega podjetja, ki ne spadajo v točki (a) oziroma (b) tega odstavka, se odštevajo v znesku, ki presega 10% seštevka temeljnega in dodatnega kapitala plačilne institucije, izračunanega pred odštetjem postavk iz tega člena.
(d) udeležbe plačilne institucije v zavarovalnicah, pozavarovalnicah in pokojninskih družbah;
Upoštevajo se naložbe plačilne institucije v delnice, poslovne deleže ali druge pravice, na podlagi katerih je plačilna institucija udeležena v zavarovalnicah, pozavarovalnicah ali pokojninskih družbah. Za namen ugotavljanja udeležbe se upoštevajo vsa neposredna in posredna imetništva plačilne institucije v poslovnih deležih, delnicah ali drugih pravicah v zavarovalnicah, pozavarovalnicah in pokojninskih družbah, kot odbitne postavke pa se upoštevajo le neposredne naložbe plačilne institucije.
(e) naložbe v druge instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic ali pokojninskih družb, v katerih je plačilna institucija udeležena;
Upoštevajo se naložbe v tiste instrumente navedenih oseb, ki se v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja in členom 27(3) Direktive 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju lahko upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala (prednostne kumulativne delnice, podrejeni dolg, vrednostni papirji brez zapadlosti ter drugi instrumenti, ki izpolnjujejo v navedenih določbah predpisane pogoje).
5. POROČANJE IN IZVAJANJE SKLEPA
12. člen
(poročanje)
(1) Plačilna institucija mora razviti ustrezne sisteme in postopke za izračun in spremljanje kapitala in kapitalske zahteve ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije o kapitalu in kapitalski zahtevi v vsebini, kot je določena v obrazcih z oznako KPI 1 in KPI 2, ki sta sestavni del tega sklepa.
(2) Plačilna institucija mora poročati podatke v pisni obliki, v obrazcih KPI 1 in KPI 2, po stanju na zadnji dan poslovnega leta.
(3) Plačilna institucija mora predložiti poročili iz drugega odstavka tega člena najkasneje do desetega delovnega dne po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov Banki Slovenije v skladu s 64. členom ZPlaSS.
(4) V primeru posebne zahteve Banke Slovenije mora plačilna institucija poročila iz drugega odstavka tega člena izdelati in predložiti tudi po stanju na dan in v rokih, ki ju določi Banka Slovenije.
13. člen
(izvajanje sklepa)
Pri uporabi določb tega sklepa se posamezne sestavine kapitala in odbitne postavke ustrezno prilagodijo glede na pravnoorganizacijsko obliko plačilne institucije.
6. UPORABA SKLEPA ZA KLIRINŠKE DRUŽBE
14. člen
(smiselna uporaba)
(1) Določila tega sklepa se v skladu s petim odstavkom 174. člena ZPlaSS smiselno uporabljajo tudi za klirinške družbe, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema.
(2) Pri smiselni uporabi sklepa za klirinške družbe se namesto pojma »plačilna institucija« uporablja pojem »klirinška družba«.
7. KONČNA DOLOČBA
15. člen
(veljavnost določb)
Ta sklep začne veljati 1. novembra 2009.
Ljubljana, dne 15. septembra 2009
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
dr. Marko Kranjec l.r.