Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2009 z dne 18. 9. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2009 z dne 18. 9. 2009

Kazalo

3204. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, stran 9822.

Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo) in petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 28. redni seji dne 7. 9.2009 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec
1. člen
Spremeni in dopolni se Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/02 in 68/05).
2. člen
Spremeni se 17. točka 5. člena tako, da glasi;
Nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, enostavni objekt pa je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
Na območju, ki se ureja s tem odlokom je dovoljena gradnje vseh vrst nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa Uredba vlade o vrstah objektov glede na zahtevnost, če s tem odlokom ni drugače določeno.
Splošne zahteve glede načina gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov:
(1) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(2) Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka morajo biti glede načina gradnje izpolnjene še naslednje zahteve:
1. Pri objektih za lastne potrebe:
– objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja;
– pri izračunu faktorja pozidanosti se seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri so bili zgrajeni, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli;
– na zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja pozidanosti.
2. Pri ograjah:
– če s tem odlokom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
– ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
– ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
3. Pri pomožnih infrastrukturnih objektih:
– pomožne infrastrukturne objekte lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu na mejnem prehodu oziroma v vojašnicah pa pooblaščeni izvajalec;
– če objekta ne gradi oseba iz prejšnje alinee, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.
4. Pri začasnih objektih, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:
– objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, se lahko gradijo samo na površinah, ki so s prostorskimi akti določene za ta namen, ali na površinah v lasti države, pokrajin ali občin, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin.
5. Pri začasnih objektih, namenjenih skladiščenju:
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju, so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.
6. Pri vadbenih objektih, namenjenih športu in rekreaciji na prostem:
– so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
– če je za njihovo uporabo treba izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, samostojna gradnja ni dovoljena, temveč jih je treba vključiti v projekte za gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
7. Pri vadbenih objektih, namenjenih obrambi ter zaščiti in reševanju:
– so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
– če je za njihovo uporabo treba izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, samostojna gradnja ni dovoljena, temveč jih je treba vključiti v projekte za gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
8. Pri urbani opremi:
– so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki zagotavljajo nemoteno uporabo javne površine v njeni splošni rabi.
Če s tem odlokom ni drugače določeno za posamezne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, je minimalni odmik najbolj izpostavljenega dela objekta 1.5 metra od meje sosedovega zemljišča.
3. člen
Vrste nezahtevnih objektov in posebni pogoji za njihovo gradnjo
11. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki ga določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/05) se spremeni in glasi:
Nezahtevni objekti so:
1. Objekti za lastne potrebe:
a) drvarnica, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 12 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
b) garaža, to je enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
c) steklenjak, to je enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
d) uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta.
Za objekte navedene v točkah a) do d) velja, da morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Materiali so lahko različni, uporabljajo se lahko tudi barve, ki pa morajo biti usklajene z osnovnim objektom in v pastelnih barvah.
e) bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m, merjeno od roba do dna. Bazen je lahko postavljen na ulični stran objekta le izjemoma, kadar ga je možno vizualno z ulične strani ločiti.
f) pretočna greznica, namenjena anaerobni obdelavi komunalne odpadne vode, izdelana skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995, če je njena prostornina do 20 m3;
g) utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine do 4 m;
2. Ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m
Ograje so lahko iz različnih materialov ali zelenja. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v gradbeno parcelo in ne proti poti. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.
Ograje: medsosedska ograja, visoka maksimalno 1 m, se lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, največ do meje zemljišče parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. V primeru, da je višina ograje višja, se le-ta lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, če je njen odmik 0,5 m od parcelne meje, do meje pa le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje o tem pisno sporazumejo. Pisni sporazum lastnikov zemljišč, je pogoj za postavitev ograj, če se te postavi na parcelno mejo. Pri vrstni gradnji hiš se medsosedska ograja, visoka maksimalno 2,0 m, lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča na kateri stoji vrstna hiša, največ do meje zemljišče parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča.
V varovalnih pasovih cest se višina ograj, postavljenih v teh pasovih, določi v soglasju z upravljavcem ceste, tako da ograja ne sme ovirati prometa na cesti ali preglednosti na cesti.
3. Škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m
Škarpe in oporni zidovi morajo biti izdelani iz naravnih materialov (kamen), če pa so izdelane iz drugih materialov morajo biti obdelane s kamnom ali ozelenjene s popenjalkami. Škarpe in podporni zidovi, se lahko postavijo brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, največ do meje zemljišče parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča.
4. Pomožni infrastrukturni objekti:
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
V ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radiem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).
Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo, razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.
5. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
V primeru gradnje objektov kot so kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik kot prizidek k obstoječim objektom, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru, da se le-ti gradijo samostojno mora njihova gradnja biti skladna z gradnjo osnovnih objektov (nakloni, kritina tako barva kot material).
Gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, se lahko postavijo brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča minimalno 4,0 m od najbolj izpostavljenega dela objekta od parcelne meje sosednjega zemljišča.
Vrste enostavnih objektov in posebni pogoji za njihovo gradnjo
Objekt javne razsvetljave mora imeti enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze,pločnika.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.
Gradnja cestnih silosov v ureditvenih območjih naselij ni dovoljena razen v sklopu cestne baze.
Na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) so lahko postavljeni le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.
Če je sezonski gostinski vrt urejen kot nadstrešnica ali prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.
Začasni objekti, ki so enostavni objekti, so tudi objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju, če bruto površina teh objektov ne presega 15 m2 in je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. Na ulično stran so lahko postavljeni le v primeru, ko imajo oblikovano fasado proti ulici ali jih od ulice vizualno ločuje intenzivni pas zelenja.
Vadbeni objekti so namenjeni športu in rekreaciji na prostem. Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3–6, 6–12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.
Sprehajalne poti se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.
Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje. Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota so iz standardnih elementov ali oblikovani z elementi lokalnega stavbarstva.
Objekte za oglaševanje je dovoljeno postavljati v skladu z Odlokom o plakatiranju in reklamiranju. Reklamni stolpi, reklamni pano, plakatna tabla, obešanka, zastave. ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m visoko nad pohodno površino.
4. člen
12. in 13. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki ga določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/05) se črtata.
5. člen
V prvem, drugem in tretjem odstavku 49. člena se na koncu odstavka črta besedilo v oklepaju – Uradni list RS, št. 45/95.
6. člen
V kartografskem delu odloka se spremeni oziroma dopolni: Karta Razmejitve merila in pogoji, list št. 5.
7. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-4/2008
Slovenj Gradec, dne 8. septembra 2009
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Matjaž Zanoškar l.r.