Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2009 z dne 10. 8. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2009 z dne 10. 8. 2009

Kazalo

3028. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče, stran 9160.

Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 6. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN;
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– program opremljanja zemljišč za gradnjo;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, načrtovane z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih površin ter zelenih in parkovnih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok, pogoje za prestavitev in ureditev bajerja ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I.        Besedilo odloka
II.       Grafični del, ki obsega naslednje
          grafične načrte:
1.        Načrt namenske rabe prostora
1.1.      Izsek iz dolgoročnega plana               M 1:5000
2.        Vplivi in povezave s sosednjimi
          enotami urejanja prostora
2.1.      Vplivi in povezave s sosednjimi           M 1:1000
          enotami urejanja prostora
3.        Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1.      Katastrski načrt s prikazom območja       M 1:1000
          OPPN
3.2.      Geodetski načrt s prikazom območja        M 1: 500
          OPPN
3.3.      Načrt obodne parcelacije,                 M 1:1000
          parcelacije zemljišč na katastrskem
          načrtu
3.4.      Načrt obodne parcelacije,                  M 1:500
          parcelacije zemljišč na geodetskem
          načrtu
3.5.      Površine, namenjene javnemu dobru,        M 1:1000
          na katastrskem načrtu
3.6.      Površine, namenjene javnemu dobru,         M 1:500
          na geodetskem načrtu
4.        Načrt arhitekturnih, krajinskih in
          oblikovalskih rešitev prostorskih
          ureditev
4.1.      Ureditvena situacija – nivo                M 1:500
          pritličja
4.2.      Ureditvena situacija – nivo strehe         M 1:500
4.3.      Ureditvena situacija – nivo 1. kleti       M 1:500
4.4.      Ureditvena situacija – nivo 2. kleti       M 1:500
4.5.      Značilni prerezi in pogledi                M 1:500
4.6.      Prikaz priključevanja objektov na          M 1:500
          javno infrastrukturo
4.7.      Prometnotehnična situacija in idejna       M 1:500
          višinska regulacija
4.8.      Prikaz ureditev, potrebnih za              M 1:500
          obrambo ter varstvo pred naravnimi
          in drugimi nesrečami
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja zemljišč za gradnjo,
7. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s.p, Ljubljana, pod številko projekta UP 07-038 v juniju 2009.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišče s parcelno številko 567/1 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 567/6, 567/4, 982/16 in 982/30, vse k.o. Črnuče.
Površina območja OPPN znaša 34.534 m2.
2. Meja
Meja območja OPPN poteka v k.o. Črnuče. Od točke TM0 poteka meja po severni in vzhodni meji zemljišča s parc. št. 567/1 in se nadaljuje po jugovzhodni meji zemljišča s parcelno št. 567/6 in preko zemljišča s parc. št. 982/16 do točke TM1. Od točke TM1 do točke TM2 poteka meja po severovzhodnem delu zemljišča s parc. št. 982/30, preko zemljišča s parc št. 567/4, naprej po severovzhodnem delu zemljišča s parc. št. 982/30 in preko zemljišča s parc. št. 567/6. Od točke TM2 dalje poteka meja po severozahodni meji zemljišča s parc. št. 567/6 in 567/1 do izhodiščne točke TM0.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah in peš komunikacijah. Dovoz v območje OPPN je predviden po Cesti Ceneta Štuparja, na katero so priključene dovozne ceste do objektov. Postaja mestnega potniškega prometa se nahaja ob Cesti Ceneta Štuparja, v neposredni bližini območja OPPN.
Po zahodnem in južnem robu območja potekata obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na kateri bodo priključeni predvideni objekti.
Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo poznejšo rekonstrukcijo Ceste Ceneta Štuparja v dvopasovno cesto z obojestranskim hodnikom za pešce in drevoredom ob severni strani ceste.
V osrednjem delu območja OPPN bo v sklopu stanovanjskega bloka urejen vrtec.
V vzhodnem delu območja OPPN je predvidena gradnja doma starejših občanov, ki bo namenjen širšemu območju. Južno od njega je načrtovana javna parkovna površina z bajerjem. Parkovna ureditev bo funkcionalno povezana s sosednjimi območji s Cesto Ceneta Štuparja ter z obstoječimi in predvidenimi pešpotmi. Stanovanjski blok v neposredni bližini doma starejših občanov bo namenjen oskrbovanim stanovanjem.
V vzhodnem delu območja OPPN je predvidena tudi ureditev bajerja, ki bo deloval kot zadrževalnik zalednih vod za širše območje. Za iztok vode iz bajerja bo treba zgraditi nov odvodnik do Črnušnice.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
8. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin ter bajerja.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote:
P1 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih blokov;
P2 – površine, namenjene gradnji doma starejših občanov;
P3 – površine, namenjene ureditvi parka z bajerjem.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
2. Namembnost
Dopustna je gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
Prostorska enota P1
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za predšolsko vzgojo, jasli, vrtci
12420 Garažne stavbe v kleti objektov; v kleti so dopustne tudi shrambe in tehnični prostori.
Prostorska enota P2:
11300 Domovi za starejše osebe.
3. Zazidalna zasnova
Prostorska enota P1
V prostorski enoti P1 je predvidenih deset večstanovanjskih objektov A1, A2, B1, B2, B3, C1, C2, D1, D2 in E. V enem izmed njih so predvidena oskrbovana stanovanja, v drugem pa je načrtovan vrtec. Objekti so prostostoječi in so postavljeni v štirih lomljenih vrstah tako, da je zagotovljena prehodnost območja v smeri sever-jug. Smer pozidave je severovzhod-jugozahod in sledi konfiguraciji terena. Med objekti so oblikovane proste površine s pešpotmi, ki povezujejo prostorsko enoto s predvidenim parkom v prostorski enoti P3. Pod objekti so načrtovane podzemne garaže.
Nivoji posameznih prostorskih enot se znižujejo v smeri od zahoda proti vzhodu, temu in okoliški pozidavi mora biti prilagojena tudi nova pozidava. Višina posameznih objektov je delno P+2, delno P+4.
Prostorska enota P2
V prostorski enoti P2 je predvidena gradnja doma starejših občanov. Postavitev objekta, njegova zalomljena tlorisna zasnova in višina objekta P+4 sledijo delno konfiguraciji terena in delno pozidavi v prostorski enoti P1, tako da jo oblikovno in funkcionalno zaključujejo. Ob objektu so oblikovane proste površine s pešpotmi, ki povezujejo objekt s predvidenim parkom v prostorski enoti P3 in z okolico.
Prostorska enota P3
V prostorski enoti P3 je predvidena ureditev parkovne površine z bajerjem.
4. Zasnova zunanje ureditve
Zunanja ureditev območja OPPN mora biti izvedena skladno z načrtom krajinske arhitekture, ki mora biti izdelan v postopku priprave projektne dokumentacije.
Prostorska enota P1
V prostorski enoti P1 je teren preoblikovan v platoje, ki se blago spuščajo proti vzhodu. Ob stanovanjskih objektih so predvidene površine za stanovalce, ki bodo urejene kot igralne ploščadi ali kot zelene površine. Po obodu prostorske enote in v smeri sever-jug potekajo pešpoti, ki so urejene tudi kot poti za intervencijska vozila. Predvidena je tudi peš povezava z ureditvami na severni strani območja OPPN. Neposredno ob objektih so načrtovani zasebni vrtovi, ki so med seboj ločeni z ograjami in manjšimi shrambami za orodje. Ob vrtcu je predvidena ograjena površina za igro otrok. Na južnem robu prostorske enote so urejena odjemna mesta za smeti in parkirišče z dovozom s Ceste Ceneta Štuparja. Parkirna mesta na severni strani parkirišča in zbirna mesta za smeti so pokrita s pergolami ali z nadstrešnicami. Po severnem robu prostorske enote je na severni strani pešpoti predvidena izvedba opornih zidov.
Prostorska enota P2
V prostorski enoti P2 je teren oblikovan v dveh nivojih. Zahodni del se višinsko navezuje na zunanjo ureditev ob bajerju in je urejen kot parkovna površina, zasajena z drevjem in grmovnicami. Severni del, ki je namenjen oskrbovancem doma, je v delu ograjen in nivojsko navezan na teraso nad pritlično etažo doma. Po obodu prostorske enote potekata pešpoti, ki povezujeta območje s sosednjimi prostorskimi enotami in območji. Na vzhodni strani doma je predviden uvoz v podzemno parkirišče z dovozom s ceste C2. Ob domu so predvideni oporni zidovi.
Prostorska enota P3
V prostorski enoti P3 je predvidena ureditev javne parkovne površine z bajerjem. V sklopu zelenih površin je dopustna ureditev igralne ploščadi za igre z žogo. Bajer je treba sanirati in mu opredeliti primerno rabo. Dopustna je ureditev okrasnega ribnika, rekreacijskega jezera ter sekundarnega ali nadomestnega biotopa.
Preko bajerja sta dopustni izvedba lesenih brvi in izvedba dostopa do doma starejših občanov.
Na 5-metrskem priobalnem zemljišču ob bajerju sta dopustni ureditev bregov in zelenih površin ob bajerju ter izvedba dostopov do vodne površine v tlakovani ali leseni izvedbi.
Na vzhodnem robu prostorske enote je predvidena izvedba dovozne ceste, ki bo delno segala na priobalno zemljišče ob bajerju. Med cesto in bajerjem mora biti najmanj 1,50 m zelene površine. Višinska razlika terena na vzhodnem delu območja je premoščena z ozelenjenimi brežinami.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– skulpture in druge prostorske inštalacije;
– vodnjaki in okrasni bazeni;
– spominska obeležja.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki so opredeljena v 19. in 20. členu tega odloka.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti za vse objekte v posamezni prostorski enoti usklajena. Oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost.
Fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali.
Strehe so lahko ravne ali pod blagim naklonom, v terasnem delu pohodne ali zazelenjene. Nad pohodnimi terasami so dopustne pergole ali stekleni nadstreški.
Pri domu starejših občanov mora biti del pritličja, ki sega izven gabarita višjih etaž, na severni strani vkopan. Streho nad pritličjem je treba višinsko in oblikovno povezati z zunanjo ureditvijo na severni strani prostorske enote P2.
Ograje igrišča vrtca, zasebnih vrtov in balkonov, pergole, shrambe za orodje in nadstrešnice morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene. Razmejitev med zasebnimi vrtovi in skupnimi površinami je načrtovana z živo mejo z višino do 1,50 m. Na meji med dvema zasebnima vrtovoma so dopustne ograje oziroma predelne stene z višino do 2,00 m. Namesto predelne stene je dopustna tudi izvedba shrambe s površino do 4,0 m2. Predelne stene ali shrambe med zasebnimi vrtovi so lahko kovinske, lesene ali iz fasadnih plošč.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– za zunanjo ureditev prostorskih enot P1, P2 in P3 mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture;
– parkovne površine morajo biti zasajene z avtohtonim drevjem in grmovnicami. V območju OPPN je treba zasaditi vsaj 25 dreves na hektar;
– parkovna ureditev v prostorski enoti P3 mora biti funkcionalno navezana na prostorski enoti P1 in P2 ter na Cesto Ceneta Štuparja;
– ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovane, opremljene z mikro urbano opremo in primerno osvetljene;
– vse ureditve morajo omogočiti dostop funkcionalno oviranim ljudem;
– počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni;
– pod igrali na igralnih ploščadih mora biti ustrezna namenska površina, ki preprečuje poškodbe ob padcu;
– v prostorski enoti P1 je treba na eno stanovanje zagotoviti 15 m2 zelenih površin, od tega najmanj 7,5 m2 površin za potrebe mlajših otrok in za počitek stanovalcev ter najmanj 5,0 m2 površin za potrebe večjih otrok. V te površine ne smejo biti vključene površine zasebnih vrtov;
– za potrebe vrtca je treba zagotoviti 1800 m2 zunanjih površin za igro otrok;
– nepokrite parkirne površine na nivoju terena je treba ozeleniti, na štiri nepokrita parkirna mesta je treba zasaditi vsaj eno drevo;
– intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev;
– višinske razlike terena morajo biti premoščene z brežinami ali z opornimi zidovi z višino do 1,0 m. Izjemoma so oporni zidovi ob severni parcelni meji, ob sprehajalni poti na severni strani območja, ob pokritih parkiriščih ob cesti C1 in ob uvozu v garažo doma lahko višji;
– oporni zidovi morajo biti ozelenjeni;
– višinska razlika med pešpotjo na severni strani območja in med raščenim terenom mora biti premoščena v kaskadah: na severni strani poti je dopustna izvedba betonskega ali zidanega opornega zidu z višino od 0,50 do 1,50 m; ob severni in severovzhodni meji območja OPPN je predvidena izvedba betonskega opornega zidu z višino od 0,50 m do 2,40 m; med opornima zidovoma mora biti ozelenjena terasa, široka najmanj 2,00 m. Na njej morajo biti posajene popenjavke, ki se bodo spuščale na nižje ležeči oporni zid, ter drevesa in grmovnice, ki bodo prekrivali višje ležeči oporni zid. Nad višje ležečim opornim zidom je predvidena varovalna žičnata ograja z višino do 1,20 m;
– višinska razlika med zunanjo ureditvijo ob večstanovanjskih objektih in nivojem parkirišč mora biti premoščena z opornim zidom z višino največ 1,50 m. Na opornem zidu je predvidena nosilna konstrukcija pergole nad parkirnimi mesti. Višina pergole, merjena od kote parkirišč, je lahko največ 2.5 m;
– bajer mora biti obdelan celostno;
– objekti na vodnem in priobalnem zemljišču morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bodo varni v vseh hidroloških pogojih ter da bodo imeli čim manjši vpliv na režim in stanje voda;
– svetla odprtina premostitvenih objektov (most, brv) mora zagotavljati pretočnost za 100-letne visoke vode z zagotovitvijo 0,5 m varnostne višine med gladino in spodnjim robom nosilne konstrukcije;
– pri ureditvi bajerja je treba upoštevati usmeritve strokovnih podlag »Hidrološko hidravlična študija za območje opuščenega glinokopa v Črnučah«, številka projekta 646-FR/07 ki jo je izdelal Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, v februarju 2008, dopolnjeno v maju 2009 in usmeritve poročila »Ugotovitev stanja v upoščenem glinokopu v Črnučah«, ki ga je izdelalo podjetje Limnos d.o.o., Brezovica, v marcu 2008, ter Poročilo Usmeritve za biologijo v Črnuškem bajerju glede na predlog naloge: Občinski podobni prosotorski načrt za del območja urejanja BS 6/4-1 Gmajna in območje urejanja BR 6/1 Stare Črnuče, ki ga je izdelalo podjetje Inženiring za vode, d.o.o., v maju 2009;
– po izvedbi bajerja oziroma pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za katerokoli objekt v območju OPPN morata biti, v skladu z Zakonom o vodah in Pravilnikom o določitvi meje vodnega zemljišča, izvedena odmera vodnega zemljišča in določen status tega vodnega zemljišča.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja pritličja (GMP) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju pritličja ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– gradbena meja kleti (GMK) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
– meja priobalnega zemljišča (PZ) omejuje 5 m širok pas, merjeno od zgornjega roba brežine bajerja. Na priobalnem zemljišču gradnja stavb ni dopustna. Dovoljena je gradnja objektov javne komunalne in druge infrastrukture ter priključkov na javno infrastrukturo;
– regulacijska linija (RL) razmejuje površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in 4.2. »Ureditvena situacija – nivo strehe«.
2. Tlorisni gabariti
Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje kleti (GMK).
Prostorska enota P1
Objekti nad terenom imajo naslednje tlorisne dimenzije:
Objekta A1 in A2:
pritličje, prvo in drugo nadstropje:        19,00 m x 35,80 m
tretje in četrto nadstropje                 19,00 m x 24,70 m
Objekti B1, B2 in B3:
pritličje in prvo nads tropje, drugo        19,00 m x 24,90 m
nadstropje:
Tretje in četrto nadstropje                 19,00 m x 16,70 m
Objekta C1 in C2:
pritličje, prvo in drugo nadstropje:        19,00 m x 40,90 m
tretje in četrto nadstropje:                19,00 m x 24,70 m
Objekta D1 in D2:
pritličje, prvo in drugo nadstropje:        19,00 m x 24,90 m
tretje in četrto nadstropje:                19,00 m x 16,70 m
Objekt E:
pritličje, prvo in drugo nadstropje:        19,00 m x 27,80 m
tretje in četrto nadstropje                 19,00 m x 19,60 m
Prostorska enota P2
Dom starejših občanov
Pritličje:
– severni d  el pritličja mora biti
znotraj gradbene meje pritličja
(GMP)
– južni del pritličja                       19,50 m x 48,20 m
– prvo, drugo, tretje in četrto           22,40 m x 48,80 m +
nadstropje                                  22,40 m x 29,50 m
3. Višinski gabariti
Višina objekta se meri od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe in je določena z najvišjo točko venca. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje stavbe in izhode na streho.
Prostorska enota P1
Vsi objekti so podkleteni z dvema ali tremi kletmi in po višini razgibani.
Višine posameznih delov objektov so P+2 in P+4; višina venca je 15,60 m.
Prostorska enota P2
Dom starejših občanov:
Višina stavbe je K+P+4, višina venca je 18,30 m.
4. Višinske kote terena in pritličja
Zunanja ureditev bo prilagojena višinskim kotam okoliškega terena, kotam pritličij objektov in višinskim potekom pešpoti po robu in znotraj območja.
Kote urejenega terena v prostorskih enotah:
P1:                        od 306,00 m. n. v. do 299,50 m. n.
                                                           v.
P2:                        od 303,50 m. n. v. do 299,50 m. n.
                                                           v.
P3:                        od 302,08 m. n. v. do 298,00 m. n.
                                                           v.
Kote pritličij stavb:
Stavbi D1 in D2:                              305,15 m. n. v.
Stavbi B1 in C1:                              304,65 m. n. v.
Stavbe B2, C2 in B3:                          304,15 m. n. v.
Stavbe A1, A2 in E:                           303,65 m. n. v.
Dom starejših občanov:                        299,65 m. n. v.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
5. Kapacitete območja
Površina območja OPPN je 34.534 m2.
Prostorska enota P1
Površina prostorske enote:                          21.168 m2
BTP nad nivojem terena (vključno z       največ 27.400 m2 BTP
vrtcem):                              kletnih etaž: 15.510 m2
število oddelkov vrtca:                                     6
BTP vrtca                                              850 m2
število stanovanjskih enot                največ 250, od tega
(vključno z oskrbovanimi               najmanj 27 oskrbovanih
stanovanji):                                        stanovanj
Prostorska enota P2
Površina prostorske enote:                           6.150 m2
BTP nad nivojem terena:                              8.500 m2
Število oskrbovancev:                                     160
Prostorska enota P3
Površina prostorske enote:                           7.216 m2
Površina bajerja:                                    2.480 m2
Bruto tlorisna površina (BTP) nad nivojem terena je skupna površina vseh tlorisnih etaž objekta nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite, tako kot odprti balkoni.
IV. NAČRT PARCELACIJE
14. člen
(načrt parcelacije)
Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
Prostorska enota P1
P1/1: parcela, namenjena gradnji pločnika, ki obsega dele zemljišč s parc. št. 567/6 in 567/1, k.o. Črnuče. Površina P1/1 meri 169 m2.
P1/2: parcela, namenjena gradnji objektov D1, D2, C1 in B1, ki obsega dele zemljišč s parc. št. 567/1, 567/6, 567/4, 982/30, k.o. Črnuče. Površina P1/2 meri 8.414 m2.
P1/3: parcela, namenjena gradnji objektov B3, C2, B2, E, A2, in A1, ki obsega dele zemljišč s parc. št. 567/1, 567/6, 567/4, 987/30, 982/16, k.o. Črnuče. Površina P1/3 meri 12.302 m2.
P1/4: parcela, namenjena gradnji skupnega uvoza do P1/2 in P1/3, ki obsega dele zemljišč s parc. št. 567/4, 982/30, k.o. Črnuče. Površina P1/4 meri 190 m2.
P1/5: parcela, namenjena rezervatu ceste, ki obsega dela zemljišč s parc. št. 982/30 in 567/4, k.o. Črnuče. Površina P1/5 meri 84 m2.
P1/6: parcela, namenjena rezervatu ceste, ki obsega dela zemljišč s parc. št. 982/30 in 567/4, k.o. Črnuče. Površina P1/6 meri 9 m2.
Prostorska enota P2
P2/1: parcela, namenjena gradnji objekta doma starejših občanov, ki obsega dele zemljišč s parc. št. 567/6 in 567/1, k.o. Črnuče. Površina P2/1 znaša 6.150 m2.
Prostorska enota P3
P3/1: parcela, namenjena ureditvi parkovne površine z bajerjem, ki obsega dele zemljišč s parc. št. 567/1, 567/6, 982/16, 982/30, k.o. Črnuče. Površina P3/1 znaša 6.263 m2.
P3/2 parcela, namenjena gradnji ceste C2 in parkirišč, ki obsega dela zemljišč s parc. št. 567/6, 982/16, k.o. Črnuče. Površina P3/2 znaša 938 m2.
P3/3: parcela, namenjena rezervatu ceste, ki obsega dela zemljišč s parc. št. 982/30 in 982/16, k.o. Črnuče. Površina P3/3 meri 15m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve odloka.
Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«.
15. člen
(površine, namenjene javnemu dobru)
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo dele zemljišč s parc. št. 567/1, 567/6, 982/16, in 982/30, k.o. Črnuče, in merijo 6.540 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu« in št. 3.6. »Površine, namenjene javnemu dobru, na geodetskem načrtu«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
16. člen
(etapnost gradnje)
V območju OPPN je gradnjo objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo mogoče izvajati fazno, v zaključenih etapah. Zaključena etapa je gradnja objektov in vse pripadajoče zunanje ureditve na posamezni parceli, namenjeni gradnji.
Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
Pogoja za začetek gradnje sta ureditev bajerja v prostorski enoti P3 in izvedba odvodnika.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
17. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilniki olj.
Očiščene padavinske odpadne vode je treba odvajati v bajer. Vode iz bajerja se bodo preko odvodnika kontrolirano stekale v vodotok Črnušnica.
Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda je treba dosledno upoštevati določila Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
Načrtovanje in izvajanje ureditev je treba izvajati v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06) in Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06).
Območje OPPN se nahaja v širšem vodovarstvenem območju za vodno telo Ljubljanskega polja z oznako VVO III. Objekti in naprave morajo biti grajeni nad srednjo gladino podzemne vode. Izjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna. K vsem posegom v območje je treba pridobiti vodno soglasje.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
V objektih je prepovedano skladiščenje nevarnih snovi.
V zemeljske nasipe in tampone ni dovoljeno vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
Kota pritličja objektov mora biti dvignjena vsaj 50 cm nad koto visokih voda s povratno dobo 100 let. Pri projektiranju je treba upoštevati Hidrološko-hidravlično študijo za območje opuščenega glinokopa v Črnučah št. 646-FR/07, februar 2008, dopolnjeno v maju 2009.
3. Varstvo gozdov
V severovzhodnem delu območja OPPN je predviden posek gozda, ki ga urejata Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko območje Ljubljana ter Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko enoto Ljubljana. Krčitev gozda oziroma posek drevja je mogoče začeti po pridobljenem dovoljenju za gradnjo objektov na območju OPPN. Drevje mora predhodno označiti in evidentirati pristojni zavod za gozdove.
4. Varstvo zraka
Prezračevanje objektov je treba speljati nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Med izvajanjem del na območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine;
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju del;
– na območju urejanja je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem območja.
Za ogrevanje vode ali prostorov je treba uporabljati predvsem energente z visoko stopnjo zgorevanja oziroma zemeljski plin ali toplovod.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
5. Varstvo pred hrupom
Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati ali druge naprave, morajo biti protihrupno izolirani.
Pred začetkom urejanja območja OPPN mora biti izdelan načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
6. Osončenje
Na območju OPPN je treba zagotoviti neposredno osončenje bivalnih prostorov predvidenih stanovanjskih objektov: najmanj eno uro v času zimskega solsticija in najmanj tri ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija ter v času poletnega solsticija.
Bivalni prostori so: bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba in bivalne sobe v domu.
7. Odstranjevanje odpadkov
Zbirno-prevzemna mesta komunalnih odpadkov v prostorski enoti P1 so predvidena v sklopu pokritih parkirišč. Zbirna mesta odpadkov v prostorski enoti P2 so predvidena v sklopu objekta doma starejših občanov, prevzemno mesto pa je predvideno ob priključku ceste C2 na Cesto Ceneta Štuparja.
Dovoz za komunalna vozila je predviden s Ceste Ceneta Štuparja po dovoznih cestah do prevzemnih mest.
Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Morajo biti tlakovana in zaščitena z nadstrešnico, opremljena z električno razsvetljavo, vodo in posebnim odtokom v kanalizacijo, ki je opremljen z lovilnikom olj.
Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. Odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje, ni dovoljeno odlagati v območju gozda.
Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Novogradnje morajo biti načrtovane varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Objekti morajo biti načrtovani potresno varno. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 110/02 – ZGO-1).
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
2. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Za zagotavljanje požarne varnosti je predvideno novo hidrantno omrežje. Začetnemu gašenju požara je namenjeno notranje hidrantno omrežje.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.8. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Splošni pogoji
Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska.
Površine vozišč morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom. Najmanjši notranji radij robnika cest C1 in C2 je 5,0 m, najmanjši notranji radij robnika na uvozih je 2,0 m.
Na mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi. Robniki morajo biti poglobljeni tudi na mestih predvidenih dovozov gasilskih in komunalnih vozil.
2. Motorni promet
V območju OPPN je predvidena izvedba cest C1 in C2, ki se navezujeta na Cesto Ceneta Štuparja.
Predvideni normalni profil cest ima naslednje minimalne elemente:
C1: vozišče 2 x 3,5 m = 7,0 m.
Ob cesti C1 je predvideno dvostransko parkirišče s pravokotnimi parkirnimi mesti.
C2: vozišče 2 x 2,4 m = 4,8 m,
pločnik 1,2 m,
skupaj 6,0 m.
3. Mirujoči promet
Potrebne površine za mirujoči promet so predvidene v kletnih etažah in na nivoju terena.
Za potrebe novogradnje je treba zagotoviti parkirna mesta (v nadaljevanju: PM) ob upoštevanju naslednjih normativov:
– za stanovanja po 2 PM na enoto,
– za oskrbovano stanovanje po 1 PM na enoto,
– za 5 oskrbovancev doma starejših občanov po 1 PM,
– za vrtec po 2 PM na oddelek + 1 PM za kratkotrajno parkiranje za starše.
Parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje za potrebe vrtca morajo biti urejena v bližini vhoda v vrtec. Označena morajo biti z oznako za kratkotrajno parkiranje, namenjeno za dovoz in odvoz otrok v vrtec.
Za funkcionalno ovirane ljudi je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z veljavnimi predpisi.
4. Peš promet
Vse prometne površine v območju OPPN, razen ceste C1 so namenjene pešcem. Ob cesti C2 je predviden hodnik za pešce širine 2,40 m. Ostale pešpoti in hodniki za pešce morajo biti široki najmanj 1,6 m.
5. Kolesarski promet
V območju OPPN niso predvidene ločene kolesarske steze.
6. Dovoz komunalnih in dostavnih vozil
Odvoz komunalnih odpadkov in dostava bosta urejena s Ceste Ceneta Štuparja po cestah C1 in C2.
7. Intervencijske poti
Intervencijska pot poteka po cestah C1 in C2 in po pešpoteh v območju OPPN.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
20. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz ljubljanskega vodovodnega sistema po vodovodu AC DN 125, ki poteka ob Cesti Ceneta Štuparja. Za oskrbo območja OPPN s pitno, sanitarno in požarno vodo je predvidena njegova prestavitev v pločnik ali cestišče Ceste Ceneta Štuparja, med križiščema s Potjo v Hrastovec in s Črnuško cesto.
Na zahodnem robu območja OPPN, v Poti v Hrastovec, poteka vodovod NL DN 100.
V območju OPPN je treba zgraditi novo vodovodno omrežje.
Predvideni objekti bodo priključeni na rekonstruiran in prestavljen vodovod v Cesti Ceneta Štuparja, na vodovod, ki poteka v Poti v Hrastovec, in na novo vodovodno omrežje znotraj območja OPPN.
Voda za gašenje bo v primeru požara zagotovljena iz obstoječega in novo predvidenega javnega vodovodnega omrežja.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije zaradi novogradnje na območju urejanja BS 6/4-1 Gmajna in BR 6/1 Stare Črnuče, številka projekta 2499 V, 3184 K, ki jo je izdelalo javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna 90, Ljubljana, v decembru 2008.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Kanalizacija
Na območju Črnuč je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu z odvodom komunalne odpadne in padavinske vode. Komunalne odpadne vode se odvajajo v čistilno napravo Črnuče, padavinske vode pa v bližnje odvodnike.
Na zahodnem robu območja OPPN, v Poti v Hrastovec, potekata kanal za odvod komunalne odpadne vode z dimenzijo DN 250 mm in kanal za odvod padavinske vode z dimenzijo DN 250 mm.
V severnem robu Ceste Ceneta Štuparja poteka kanal za odvod padavinske vode DN 250 mm, ki odvaja padavinsko vodo v potok Črnušnica.
V območju OPPN je predvidena gradnja ločene kanalizacije za komunalne odpadne in za padavinske vode. Priključevanje objektov je mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je mogoč le preko črpališča.
Nova kanalizacija za odpadne vode bo delno navezana na obstoječe kanalizacijsko omrežje v Cesti Ceneta Štuparja, delno pa na nov kanal, ki je predviden južno od območja OPPN po Cesti Ceneta Štuparja in po Črnuški cesti.
Nova kanalizacija za padavinsko vodo bo speljana v bajer, ki bo deloval kot umetni mokri zadrževalnik padavinskih vod. Sistem iztoka iz bajerja bo urejen tako, da bo zagotavljal gravitacijski odtok vode. Odtok iz bajerja bo urejen z odvodnikom, ki je predviden južno od območja OPPN po cesti Ceneta Štuparja in po Črnuški cesti z iztokom v vodotok Črnušnica. Ob gradnji odvodnika bo ukinjena obstoječa kanalizacija za padavinske vode, ki poteka po trasi odvodnika. Vsi objekti, sedaj priključeni na obstoječi kanal, ki bo ukinjen, bodo prevezani na novo predvideni odvodnik, zato mora biti le ta dimenzioniran tako, da bo omogočal odtok vode iz bajerja pri pojavu visokih stoletnih vod, ter meteornih voda iz priključkov obstoječih objektov.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije zaradi novogradnje na območju urejanja BS 6/4-1 Gmajna in BR 6/1 Stare Črnuče, številka projekta 2499 V, 3184 K, ki jo je izdelalo javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna 90, Ljubljana, v decembru 2008.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna 90, Ljubljana: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Plinovod
V območju OPPN morajo biti vsi načrtovani objekti za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije priključeni na javno plinovodno omrežje.
Glavno nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z dimenzijo 200 mm (trasa N25160) poteka po Cesti Ceneta Štuparja in se v dimenziji DN 100 (N25191) nadaljuje na zahodni strani obravnavanega območja v Poti v Hrastovec. Na severni strani obravnavanega območja je predvidena gradnja plinovodnega omrežja v skladu z načrtom PGD – Stanovanjska soseska Gmajna, št. načrta N-25196/41237, št. projekta 143/07, ki ga je izdelalo javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana, v marcu 2008.
Za zagotavljanje nemotene oskrbe območja obravnavane gradnje z zemeljskim plinom je treba zgraditi glavno povezovalno plinovodno omrežje DN 100 (N 25207) med plinovodom, ki poteka po Cesti Ceneta Štuparja, in predvidenim plinovodnim omrežjem severno od obravnavanega območja ter glavno plinovodno omrežje do posameznih objektov v območju. Za vsak posamezni objekt je treba izvesti priključni plinovod. Glavne plinske zaporne pipe je treba predvideti na fasadah objektov.
Pri projektiranju in izvedbi plinovodnega omrežja je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja BS 6/4-1 Gmajna in BR 6/1 Stare Črnuče, št. projekta R-125-P/9-2008, ki jo je izdelalo javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana, v oktobru 2008.
5. Elektroenergetsko omrežje
Napajanje stanovanjskih blokov na delih območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna in BR 6/1 Stare Črnuče bo izvedeno iz predvidene transformatorske postaje (TP), obdelane v projektu PGD št. 61-1/08, ki je bil izdelan pri projektni organizaciji »ECO-ING, ekološki inženiring, cenitve in svetovanje, d.o.o., Opekarniška 15/a, Celje«.
Nov objekt doma starejših občanov in oskrbovana stanovanja bodo napajana iz nove TP, ki bo izvedena v pritličju doma starejših občanov. Predvideni odjem doma starejših občanov in oskrbovanih stanovanj je za zdaj 400 kW. Predvideva se, da bo imela nova TP meritve na SN strani.
Nova transformatorska postaja TP Črnuče – dom starejših občanov ne bo tipske izvedbe in bo postavljena v za to predvidenem prostoru objekta doma starejših občanov. Opremljena bo z opremo za elektroenergetski transformator z največjo močjo do 630 kVA. Projektirana TP bo predvidoma imela meritve na SN strani, zato so NN izvodi predmet projekta elektroinštalacij.
20 kV priključek za projektirano TP Črnuče – dom starejših občanov bo izveden podzemno z ustreznimi 20 kV zemeljskimi kabli. Projektirana TP Črnuče – dom starejših občanov bo napajana iz predvidene TP, ki jo je v projektu št. 61-1/08 projektiralo podjetje ECO-ING, d.o.o., Opekarniška 15/a, Celje.
V naselju je predvidena elektrokabelska kanalizacija, v kateri bodo izvedeni nizkonapetostni priključki do posameznih objektov.
Pri projektiranju in izvedbi elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati idejno zasnovo Elektroenergetska ureditev območja BS 6/4-1 Gmajna in BR 6/1 Stare Črnuče, št. načrta ELR3-125/08T, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d.d., DE Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, Ljubljana, v novembru 2008.
6. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Ob območju obdelave so zgrajena tri omrežja, na katera se bodo priključevali naročniki: TELEKOM Slovenije, Gratel (T-2) in UPC Telemach.
Za izvedbo navezav na omrežja je predvideno:
– TELEKOM Slovenije: po Cesti Ceneta Štuparja je treba od zadnjega obstoječega jaška dograditi kabelsko kanalizacijo po trasi obstoječega zemeljskega kabla v pločniku in nato do območja OPPN. V tej kanalizaciji je treba zgraditi priključek na optično omrežje;
– Gratel (T-2): po Cesti Ceneta Štuparja poteka mimo območja obdelave delno obstoječe in delno projektirano kabelsko omrežje. Vezano na projektirano traso je treba zgraditi kabelsko kanalizacijo do območja OPPN. V tej kanalizaciji je treba izvesti priključek na optično omrežje;
– UPC Telemach: obstoječe omrežje je ob Dunajski cesti, do območja obdelave bo priključni kabel gradil operater.
V območju OPPN je predvidena kombinirana skupna kabelska kanalizacija za razvod kabelskih omrežij posameznih operaterjev do kletnih etaž objektov. V kletnih etažah bodo nato izvedeni kabelski razvodi do posameznih objektov (vertikal) v kabelskih policah.
Za priključitev predvidenega števila novih naročnikov lahko vsi trije operaterji z dograditvijo lastnih omrežij zagotovijo priključevanje stanovalcev območja OPPN na širokopasovno telekomunikacijsko infrastrukturo. Izbira operaterja je predmet naročnika oziroma investitorja.
7. Javna razsvetljava
Vse javne površine v območju OPPN je treba ustrezno osvetliti. Obstoječa javna razsvetljava poteka ob Poti v Hrastovec in ob Cesti Ceneta Štuparja. V območju OPPN je načrtovan razvod javne razsvetljave ob pešpoti, ki poteka okoli bajerja.
Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev javnih površin na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.6. »Prikaz priključevanja objektov na javno infrastrukturo«.
8. Učinkovita raba energije v stavbah
V predvidenih objektih je treba najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo zagotoviti z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba predvideti tudi možnost uporabe deževnice, ki naj se zbira v ustreznem zadrževalniku.
IX. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
21. člen
(program opremljanja zemljišč za gradnjo)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče, ki ga je izdelal Inštitut za urbano ekonomiko, d.o.o., Petkova ul. 69, Ljubljana, v juniju 2009.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 2.813.956,26 EUR;
– obračunski stroški gradnje nove komunalne opreme so 2.813.956,26 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 2.056.875,26 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter so 4.870.831,53 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 180,03 EUR/m2 (od tega 104,00 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 76,02 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 148,45 EUR/m2 (od tega 93,62 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 54,82 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunsko območje za gradnjo nove komunalne opreme je enako območju OPPN;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 15. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 15 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,7. Faktor dejavnosti je 1, razen za kletne etaže, namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov opremljanja kvadratnega metra parcele in stroškov opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Za izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve tega odloka;
– če bodo površine parcele in/ali neto tlorisne površine objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja.
Komunalni prispevek za nove objekte na območju OPPN znaša 4.870.831,53 EUR z DDV.
22. člen
(pogodba o opremljanju)
Investitor v prostorski enoti P1 ali P2 in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri določita obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter zgrajeno komunalno opremo s pripadajočimi zemljišči neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
23. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi PGD geomehanik za vsako posamezno etapo določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
24. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
1. Parcele, namenjene gradnji
V posameznih prostorskih enotah so dopustna odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji, pod pogojem, da ne posegajo v površine, namenjene javnemu dobru.
Pri parcelaciji površin, namenjenih javnemu dobru, so dopustna manjša odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
2. Površine objektov
V prostorski enoti P1 se lahko BTP vrtca in pripadajočih površin za igro otrok ob soglasju Mestne občine Ljubljana zmanjša.
V prostorski enoti P2 se lahko BTP doma starejših občanov zaradi ustreznejše funkcionalne zasnove objekta zveča, če se ne poveča število oskrbovancev, in zmanjša, pri čemer se število postelj za oskrbovance ne sme zmanjšati za več kot 10%.
Dopustna so odstopanja površin kleti pod pogojem, da so znotraj gradbenih mej kleti.
3. Tlorisni gabariti objektov
Dopustna so odstopanja tlorisnih gabaritov objekta A1 in A2 za potrebe vrtca. Poleg tega so dopustna odstopanja tlorisnih gabaritov vseh objektov do +0,50 m in odstopanja navzdol. Izven gabarita stavb lahko segajo nadstreški.
4. Višinski gabariti objektov
Dopustna so odstopanja višinskih gabaritov objektov do ±1,00 m.
Dopustna je izvedba tretje kletne etaže, kjer to dopuščajo hidrogeološke lastnosti tal, kar je treba dokazati z ekspertnim mnenjem.
5. Višinske kote terena in pritličij objektov
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinskih kot pritličij objektov do ±0,50 m.
6. Parcelacija
Dopustna je sprememba parcelacije zemljišč za gradnjo, vendar le v okviru dovoljenih toleranc tlorisnih gabaritov objektov in dovoljenih toleranc glede prometne ureditve.
7. Prometne, komunalne in energetske ureditve
Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.
Dopustne so spremembe mikrolokacij in število vhodov v objekte.
Za napajanje večstanovanjskih objektov je mogoče transformatorsko postajo predvideti tudi znotraj območja OPPN. Lokacijo transformatorske postaje je treba določiti v soglasju z distributerjem električne energije na vizualno manj izpostavljenem mestu in v primerni oddaljenosti od stanovanj.
Napajanje oskrbovanih stanovanj z električno energijo je dopustno tudi iz transformatorske postaje za oskrbo večstanovanjskih objektov.
8. Namembnost
Oskrbovana stanovanja so dopustna v vseh objektih. Vrtec je dopusten v objektih A1 in A2.
Dopustna je gradnja vrtca z manj oddelki pod pogojem, da Mestna občina Ljubljana pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskih objektov v 1. fazi ugotovi, da gradnja vrtca s 6 oddelki v območju OPPN ni potrebna. Pri tem se lahko površine, ki so bile prej predvidene za vrtec, namenijo drugim dejavnostim, dovoljenim v prostorski enoti P1.
9. Osončenje
Največ 15% od celotnega števila stanovanj v soseski lahko odstopa od pogojev glede osončenja bivalnih prostorov iz 17. člena tega odloka. Stanovanja, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, imajo lahko največ štiri ležišča.
Največ 15% bivalnih sob v domu starejših občanov lahko odstopa od zahtev glede osončenja bivalnih prostorov iz 17. člena tega odloka. Neizpolnjevanje zahtev glede osončenja je dopustno le v primeru, da to niso sobe negovalnega oddelka, in pod pogojem, da ima skupni bivalni prostor bivalnega oddelka ustrezno osončenje.
10. Površina bajerja
Površina dela bajerja, ki se nahaja v prostorski enoti P3, lahko odstopa do –10%. Pri tem površina celotnega bajerja, ki sega tudi v sosednje ureditveno območje, ne sme biti manjša kot 3.260 m2.
11. Lokacija objektov
Lokacija doma starejših občanov se lahko, zaradi ustreznejše funkcionalne zasnove prostora, pomakne proti vzhodu pod pogojem, da objekt ne sega v prostorsko enoto P3.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
25. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb;
– obnove fasadnega plašča objektov pod pogojem, da se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest.
XII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja BS6/2 Stare Črnuče, BS6/3-1, -2 Gmajna, BS6/4-1, -2, -3, -4 Gmajna, BS6/5 Podboršt in BR6/1 (Uradni list RS, št. 52/97 in 87/99) ter tista določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja BP 6/3 Opekarna Črnuče (Uradni list RS, št. 66/93), ki se nanašajo na območje OPPN.
27. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Posavje.
28. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-1040/2007-93
Ljubljana, dne 6. julija 2009
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.