Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2009 z dne 24. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2009 z dne 24. 7. 2009

Kazalo

2810. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Jesenice, stran 7990.

Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, uradno prečiščeno besedilo, 70/08) in določil Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.) družba JEKO-IN, javno komunalno podjetje, d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja Občinskega sveta Občine Jesenice, št. 482 z dne 23. 4. 2009 in soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-12/2009-3/ZP-46 z dne 21. 5. 2009, izdaja
S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Jesenice
1. PREDMET IN VELJAVNOST
1. člen
(1) S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina, uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in odjemalcev zemeljskega plina.
(2) Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.
(3) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja JEKO-IN, javno komunalno podjetje, d.o.o. za geografsko območje Občine Jesenice.
2. POJMI IN DEFINICIJE
2. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, ki ga je določila lokalna skupnost kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave, potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja,
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin,
– dostop do omrežja je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,
– končni odjemalec: je je pravna ali fizična oseba, ki kupuje zemeljski plin za lastno končno rabo,
– lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju,
– notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
– obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema zaporednima odčitkoma merilne naprave,
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi pogodbe oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,
– odjemno mesto: je prevzemno mesto na katerem se meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca,
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno točko predaje oziroma prevzema zemeljskega plina,
– pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in uporabnikom,
– pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spremembo,
– predajno mesto: je točka, na katerem sistemski operater preda uporabniku omrežja zemeljski plin,
– prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, na kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,
– priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo,
– priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb kot uporabnikov ali končnih odjemalcev,
– standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.
3. LASTNIŠTVO NAPRAV
3. člen
(1) Distribucijsko omrežje je praviloma v lasti Občine Jesenice.
(2) Notranje plinske napeljave so v lasti končnega odjemalca.
(3) Distribucijsko omrežje upravlja sistemski operater.
(4) Določbe tega člena, ki se nanašajo na lastnika omrežja, če to ni Občina Jesenice, se nanašajo tudi na vsako osebo, ki ima glede tega omrežja stvarnopravno ali obligacijsko pravno pravico, v okviru katere lahko odloča o njegovi uporabi za izvajanje nalog sistemskega operaterja.
(5) Sistemski operater prevzame v upravljanje del distribucijskega omrežja, če meni, da je le-to kvalitetno in varno grajeno, v skladu s predpisi in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja in če ga sistemski operater potrebuje za distribucijo zemeljskega plina ostalim uporabnikom.
4. IZDAJANJE SOGLASIJ
4. člen
Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti.
5. člen
(1) Sistemski operater izda soglasje v skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, sistemskimi obratovalnimi navodili, tem aktom in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.
(2) Sistemski operater izda soglasje v upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
(3) Sistemski operater v soglasju navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom, pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti krajša od enega leta.
6. člen
Sistemski operater izdaja na podlagi pooblastila Občine Jesenice, predpisov, ki urejajo njegovo delovanje, zakona, ki ureja graditev objektov, zakona o urejanju prostora ter na podlagi Energetskega zakona, naslednje dokumente:
1. projektne pogoje,
2. soglasje k projektnim rešitvam,
3. odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k projektnim rešitvam,
4. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembo,
5. odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembe,
6. smernice za načrtovanje prostorske ureditve,
7. mnenje k prostorskim aktom.
7. člen
Pogoji za pridobitev posameznega dokumenta so:
1. projektni pogoji: izdelana idejna zasnova;
2. soglasje k projektnim rešitvam: predhodno izdani projektni pogoji, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s projektnimi pogoji;
3. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembo: ustrezne razpoložljive zmogljivosti distribucijskega omrežja, lastništvo objekta, pisno soglasje ostalih lastnikov v večstanovanjskih objektih-v primeru skupne notranje plinske napeljave, izpolnjevanje tehničnih pogojev;
4. smernice za načrtovanje prostorske ureditve: izdelan osnutek prostorskega akta;
5. mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog prostorskega akta.
8. člen
Listine in dokumentacija za pridobitev posameznega dokumenta iz 6. člena, ki jih je potrebno predložiti so:
1. projektni pogoji: vloga z osnovnimi podatki o investitorju, podatki o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, idejna zasnova s predpisanimi sestavinami;
2. soglasje k projektnim rešitvam: vloga za izdajo soglasja, tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s soglašanjem;
3. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembo: vloga za izdajo soglasja, gradbeno dovoljenje za objekt ali del objekta, idejna zasnova izvedbe plinskih instalacij oziroma projekt za izvedbo v delu, ki se nanaša na plinske instalacije, dokazilo o lastništvu objekta ali dela objekta, pisno soglasje lastnikov v primeru priključitve na njihov priključni plinovod ali v primeru poseganja v tuje zemljišče pri položitvi priključnega plinovoda;
4. smernice za načrtovanje prostorske ureditve: poziv za izdajo smernic, osnutek prostorskega akta (državni ali občinski);
5. mnenja k prostorskim aktom: poziv za izdajo mnenja, izdelan predlog prostorskega akta.
9. člen
(1) Če za stavbo oziroma posamezni del stavbe po zakonu ki ureja graditev objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, lahko končni odjemalec pred pričetkom del zahteva od sistemskega operaterja informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje.
(2) Sistemski operater na svoji spletni strani objavi obrazec za pridobitev informacije o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. Končni odjemalec mora vlogi priložiti situacijo stavbe, opis namena uporabe zemeljskega plina in podatke o predvideni količini distribuiranega zemeljskega plina.
Veljavnost posameznega soglasja je dve leti od izdaje, z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
5. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA
10. člen
Pri zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca, stroški dobave in vgradnje naprave bremenijo končnega odjemalca.
6. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE
11. člen
(1) Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.
(2) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma nemoteno izvajajo drugi posegi in postopki, povezani z merilnim mestom.
(3) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina in drugih plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar.
(4) Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.
(5) Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo, zaplinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.
7. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
12. člen
(1) Končni odjemalec mora za vsako priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega operaterja za priključitev.
(2) Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi kadar se spremenijo tehnične karakteristike priključnega plinovoda zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi končnega odjemalca
(3) Na enem priključnem plinovodu je lahko priključenih več odjemnih mest, medtem ko na posameznem odjemnem mestu prevzema zemeljski plin en končni odjemalec.
(4) Skupna kotlovnica z enim odjemnim mestom v večstanovanjski stavbi ali kot del druge stavbe, ki služi večstanovanjski stavbi kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam, se obravnava kot en končni odjemalec.
13. člen
(1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
(2) Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj:
– osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja,
– dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom,
– podatke o plinskih napravah in napeljavah,
– želeno mesto priključitve,
– datum predvidenega začetka uporabe priključka,
– posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater lahko zavrne soglasje, če:
– bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
– niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja,
– če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih uporabnik ni pripravljen kriti sam.
14. člen
(1) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni:
– pogoji za priključitev,
– mesto in predviden čas priključitve,
– plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve,
– tehnični pogoji v skladu s predpisi.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključitev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravičena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da končni odjemalec krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
(3) Nesorazmerni stroški nastanejo v primeru, da je potrebno zgraditi več kot 100 metrov priključnega plinovoda izven strankine parcele in več kot je minimalna zahteva odmika objekta od meje sosednje parcele, opredeljena v predpisih o graditvi objektov (izkop, material, delo) vključno s požarno pipo.
(4) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(5) Soglasje za priključitev velja največ dve leti. V tem času lahko končni odjemalec sklene pogodbo o priključitvi s sistemskim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan priključiti na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za priključitev.
15. člen
(1) Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski operater in končni odjemalec skleneta pogodbo o priključitvi, ki ureja vsaj naslednje medsebojne pravice in obveznosti:
– lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje merilne naprave in napeljave,
– razmejitev lastništva omrežja in notranje plinske napeljave,
– mesto in prehod lastništva zemeljskega plina,
– potrebni obseg del ter rok izvedbe priključka,
– predvideni rok sklenitve pogodbe o dostopu in predvideni začetek uporabe distribucijskega omrežja,
– glavne tehnične lastnosti priključka,
– morebitne stroške priključitve, če bi priključitev povzročila sistemskemu operaterju nesorazmerne stroške.
(2) Za sklenitev pogodbe o priključitvi končni odjemalec posreduje sistemskemu operaterju potrebne podatke.
16. člen
Sistemski operater zagotavlja končnemu odjemalcu neposredno fizično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda in vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko pooblasti tudi druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
17. člen
(1) Končni odjemalec mora dovoliti namestitev glavne plinske zaporne pipe na dostopnem mestu, to je na točki vstopa priključnega plinovoda v zgradbo ali v bližini tega. Glavna plinska zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu.
(2) Končni odjemalec mora dovoliti odstranitev priključnega plinovoda in potrebnih glavnih plinovodov po preteku treh let po prenehanju pogodbe o dostopu, če je to potrebno.
(3) Končni odjemalec ne sme posegati v priključni plinovod.
8. DOSTOP DO OMREŽJA
18. člen
(1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta sistemski operater in končni odjemalec.
(2) Končni odjemalec ima pravico do dostopa do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen.
(3) Distribucijska zmogljivost, ki si jo zagotovi končni odjemalec s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev.
(4) Novi končni odjemalec ali končni odjemalec, ki mu bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa.
19. člen
(1) Za uveljavitev pravice dostopa do distribucijskega omrežja mora končni odjemalec sistemskemu operaterju predložiti vsaj naslednje podatke, ki so tudi sestavni deli pogodbe o dostopu:
– ime in naziv končnega odjemalca,
– datum začetka in čas trajanja distribucije zemeljskega plina,
– lokacijo prevzemnega in predajnega mesta,
– največjo distribuirano zmogljivost, izraženo v Sm3/h (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost),
– pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za vse končne odjemalce z letnim odjemom 70.001 Sm3 in več,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3, za naslednje leto,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemeljskega plina za določitev obremenitvenega profila;
– želeni najnižji in najvišji tlak na prevzemnem in predajnem mestu;
– navedbo dobavitelja zemeljskega plina in pripadajoče bilančne skupine;
– želene posebnosti zunaj določil tega akta.
(2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, mora predložiti pooblastilo končnega odjemalca.
20. člen
(1) Sistemski operater mora na podlagi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere v distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, dan, od katerega je mogoč začetek uporabe dostopa in morebitne dograditve ali rekonstrukcije distribucijskega omrežja.
(2) Če pride pri končnem odjemalcu do spremembe tehničnih podatkov ali pogojev, določenih v pogodbi o dostopu, mora končni odjemalec vložiti pri sistemskem operaterju novo zahtevo za dostop do omrežja.
21. člen
(1) Sistemski operater in končni odjemalec pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu do omrežja, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 19. člena tega akta in:
– pravico do distribucije zemeljskega plina v določeni smeri in v vnaprej določenem času in pretoku,
– predajni tlak na predajnem mestu in dovoljeno odstopanje,
– največji zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– minimalni zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– ceno dostopa do distribucijskega omrežja,
– način plačila,
– čas veljavnosti pogodbe,
– način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina za končnega odjemalca,
– določitev obračunskega obdobja,
– dodatne storitve in cene dodatnih storitev.
(2) Pri odjemu, ki se lahko prekine, se sistemski operater in končni odjemalec s pogodbo dogovorita tudi za način posredovanja podatkov o značilnostih tega odjema.
(3) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu.
22. člen
(1) Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu po pošti ali jo končnemu odjemalcu osebno vroči.
(2) Prejeto pogodbo o dostopu končni odjemalec podpiše in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v 15 dneh po prejemu.
(3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena, dobava zemeljskega plina ni mogoča.
23. člen
(1) Če dostop do distribucijskega omrežja ni mogoč, sistemski operater pošlje končnemu odjemalcu obvestilo o zavrnitvi dostopa z utemeljeno obrazložitvijo.
(2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena v dveh mesecih po prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu, se šteje, da je dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen.
24. člen
Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski operater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distribucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključnega plinovoda ali odjemnega mesta.
25. člen
(1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o dostopu so dovoljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank.
(2) Končni odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o dostopu, mora sistemskemu operaterju sporočiti vse morebitne spremembe podatkov iz 21. člena tega akta, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe o dostopu, skupaj z dokazili o nastalih spremembah. Spremembe sporoči pisno v 15 dneh po nastanku sprememb.
26. člen
(1) Če sistemski operater združi obvezne sestavine pogodbe o priključitvi in pogodbe o dostopu v smislu tega akta v eno pogodbo oziroma te sestavine na zahtevo končnega odjemalca vključi v kakšno drugo pogodbo, mora biti to navedeno v takšni enotni pogodbi.
(2) Če sklene novi končni odjemalec pogodbo iz prejšnjega odstavka, mu mora sistemski operater omogočiti odpoved pogodbe v delu, ki se ne nanaša na priključitev ali dostop (delna odpoved).
(3) Če želi končni odjemalec v postopku zamenjave dobavitelja odpovedati določbe pogodbe o dostopu, ga mora sistemski operater pisno opozoriti na možnost delne odpovedi pogodbe in mu pojasniti, da je možna zamenjava dobavitelja v okviru obstoječe pogodbe o dostopu.
27. člen
V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dostopu, sklenjene med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem. Univerzalni pravni naslednik končnega odjemalca, je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti sistemskega operaterja o nastali spremembi.
28. člen
(1) V primeru odsvojitve stavbe ali dela stavbe, v katero se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je dosedanji končni odjemalec, se pogodba o dostopu lahko prenese na pravno ali fizično osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila lastninsko pravico na stavbi ali delu stavbe. Dosedanji in novi končni odjemalec sta dolžna o prenosu pogodbe obvestiti sistemskega operaterja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega končnega odjemalca,
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov in davčno številko novega končnega odjemalca,
– priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov predajnega mesta iz pogodbe o dostopu,
– podpisano izjavo novega končnega odjemalca na obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje,
– podpisano izjavo dosedanjega in novega končnega odjemalca o stanju števca na dan prenosa.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v prenos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki. Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navede razlog zavrnitve.
29. člen
(1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu,
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dobavi,
– odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina,
– odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu.
(2) Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani sistemskega operaterja. O neupravičenem odjemu sistemski operater pisno obvesti končnega odjemalca.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(5) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu.
9. PREVZEM ZEMELJSKEGA PLINA
30. člen
(1) Uporabnik oziroma odjemalec pri predaji zemeljskega plina na prevzemnem mestu preda zemeljski plin sistemskemu operaterju v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, oziroma z zahtevanimi certifikati o sestavi zemeljskega plina. Lastnosti zemeljskega plina so določene v predpisih, ki urejajo sistemska obratovalna navodila.
(2) Če obveznosti uporabnika oziroma odjemalca iz prejšnjega odstavka niso izpolnjene, lahko sistemski operater zavrne prevzem zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno agencijo Republike Slovenije za energijo, uporabnika oziroma odjemalca in sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
(3) Šteje se, da odjemalec prevzame zemeljski plin na predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bil predan v distribucijsko omrežje. Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani dobavitelja.
31. člen
(1) Nazivna moč trošila je moč, ki jo deklarira proizvajalec naprave in je zapisana na napravi oziroma v tehnični dokumentaciji trošila.
(2) Priključna moč trošil na odjemnem mestu je enaka vsoti nazivnih moči plinskih trošil.
(3) Obračunska moč je pogodbeno dogovorjena moč trošil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali manjša od vsote nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe s plinom prek odjemnega mesta. V tem primeru mora biti odjem takega odjemnega mesta merjen s tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(4) Sistemski operater za potrebe obračuna omrežnine upošteva obračunsko moč trošil končnega odjemalca.
10. MERJENJE IN NAPAKE PRI MERJENJU
32. člen
(1) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s tem aktom, sistemskimi obratovalnimi navodili in pogoji sistemskega operaterja.
(2) Vsaka merilna naprava mora imeti žig pristojnega organa.
(3) Merilno napravo vgradi sistemski operater.
(4) Redne preglede merilne naprave v zakonsko določenem roku in zamenjavo dotrajane merilne naprave opravlja sistemski operater v skladu s predpisi.
(5) Sistemski operater hrani merilno napravo še 15 dni po zamenjavi. V tem času ima končni odjemalec možnost kontrole stanja merilne naprave, po tem času pa se odstrani oziroma po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.
(6) Sistemski operater in končni odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne naprave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca izkaže, da je točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, bremenijo stroški pregleda sistemskega operaterja, v nasprotnem primeru pa končnega odjemalca.
(7) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene nepravilnosti. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne naprave nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega zemeljskega plina.
(8) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine zemeljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v času pred nastankom okvare in po odpravi okvare, z upoštevanjem dinamike distribucije zemeljskega plina, vendar ne za več kot 12 mesecev.
(9) Če gre za novega končnega odjemalca, se v primeru iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi primerljivega odjema.
(10) Sistemski operater lahko plombira posamezne dele merilnega naprave. Nepooblaščeno odstranjene plombe sistemski operater nadomesti in lahko pri tem nastale stroške zaračuna končnemu odjemalcu.
(11) Nepooblaščeno odstranjena plomba se lahko šteje kot neupravičen odjem. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko merilno mesto ni bilo plombirano.
33. člen
Če sistemski operater zaradi odsotnosti končnega odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan na podlagi prejetega obvestila sporočiti sistemskemu operaterju pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v določenem roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do merilne naprave, mu sistemski operater določi količino predanega zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko odjema zemeljskega plina za obdobje najmanj enega leta.
11. OBREMENITVENI PROFILI
34. člen
(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu določi obremenitveni profil.
(2) V primeru vgrajene merilne naprave s tarifno spominsko enoto sistemski operater določi končnemu odjemalcu lastni obremenitveni profil.
(3) V primeru vgrajene merilne naprave brez tarifne spominske enote sistemski operater določi končnemu odjemalcu standardni obremenitveni profil.
(4) Če sistemski operater ne določi standardnega obremenitvenega profila, se upošteva postopek določanja odjema zemeljskega plina po odjemnih mestih v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje trga z zemeljskim plinom.
12. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA
35. člen
(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu zaračunava ceno za uporabo omrežja in druge dogovorjene obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja.
(2) Če sistemski operater opravlja storitve, ki niso krite s prihodkom iz naslova uporabe omrežja, mora izdati cenik in ga objaviti na spletni strani.
(3) Če sistemski operater končnemu odjemalcu na istem računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo omrežja na računu izkazana ločeno od drugih postavk.
(4) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v plačilnem roku, navedenem na izstavljenem računu. Če račun ni poravnan pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(5) Če se končni odjemalec ne strinja z izdanim računom, lahko le-tega ugovarja do datuma njegove zapadlosti. Ugovor ne zadrži plačila nespornega dela računa.
36. člen
(1) Sistemski operater izstavi račun za vsako obračunsko obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini zemeljskega plina.
(2) Obračunsko obdobje je:
– za končne odjemalce s predvideno letno porabo do 100.000 Sm3 znaša obračunsko obdobje tri mesece, obdobje izstavljanja računov je en mesec,
– za končne odjemalce s predvideno letno porabo od 100.001 Sm3 dalje znaša obračunsko obdobje en mesec, obdobje izstavljanja računov je en mesec.
(3) Sistemski operater končnemu odjemalcu, pri katerem znaša obračunsko obdobje v skladu s prejšnjim odstavkom tri mesece, izstavlja zaporedne mesečne račune za računsko določeno pričakovano porabo v tem mesecu.
(4) Končni odjemalec, ki želi, da mu sistemski operater izstavlja mesečne zaporedne račune za uporabo omrežja na podlagi odčitka merilne naprave, ki jih zagotavlja končni odjemalec mesečno, mora stanje merilne naprave javiti do 1. delovnega dneva v naslednjem mesecu, do 12. ure po pošti, elektronski pošti, telefonsko ali preko spletne strani sistemskega operaterja. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka merilne naprave pravočasno, sistemski operater izstavi račun za računsko določeno pričakovano porabo v skladu s prejšnjim odstavkom. Sistemski operater lahko preveri pravilnost posredovanega odčitka merilne naprave. Če sistemski operater ugotovi, da je posredovani odčitek nepravilen, stroški odčitavanja bremenijo odjemalca.
(5) Sistemski operater ima možnost na svoje stroške odčitati stanje merilne naprave znotraj obračunskega obdobja in izvesti obračun na podlagi odčitka merilne naprave.
37. člen
Števčno stanje merilne naprave se ob spremembi cene za uporabo omrežij določi analitično v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, razen za končnega odjemalca, ki ima merilno napravo s tarifno spominsko enoto.
38. člen
(1) Če končni odjemalec v 15 dneh po zapadlosti posameznega računa tega ne poravna, ga sistemski operater z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva prejema opomina.
(2) Če končni odjemalec tudi v dodatno določenem roku ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od prejema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko sistemski operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo omrežja in ob upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, kadar je končni odjemalec gospodinjski odjemalec.
(4) Ko so odpravljeni razlogi za ustavitev, sistemski operater ponovno omogoči distribucijo zemeljskega plina na stroške končnega odjemalca.
13. DOLŽNOSTI OBVEŠČANJA
39. člen
(1) Sistemski operater in odjemalec ali uporabnik sta dolžna medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativnosti distribucijskega omrežja.
(2) V primeru motene distribucije je sistemski operater dolžan o tem seznaniti odjemalca oziroma uporabnika.
(3) Sistemski operater najmanj enkrat na leto seznani odjemalca s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina. Obvestilo vsebuje vsaj letno porabo zemeljskega plina za odjemno mesto po posameznih mesecih in navedbo načina pridobitve podatkov o mesečni porabi zemeljskega plina (poraba je določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).
(4) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemeljskega plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred pričetkom del. Če gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(5) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce.
14. ZAMENJAVA DOBAVITELJA
40. člen
(1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v okviru obstoječe pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu.
(2) Končni odjemalec, priključen na omrežje zemeljskega plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.
41. člen
Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju, na omrežje katerega je končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne predhodnega meseca.
42. člen
(1) Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj naslednje:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
– podatke o sistemskem operaterju,
– osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil),
– predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina od novega dobavitelja,
– morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljskega plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo dobavitelja.
(2) Dobavitelji imajo lahko standardizirane vloge za zamenjavo dobavitelja, ki so končnim odjemalcem dostopne na njihovih spletnih straneh.
43. člen
(1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odjemalca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen, in obstoječega dobavitelja v treh delovnih dneh po prejemu vloge.
(2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave dobavitelja.
44. člen
Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti gospodinjskega odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v treh delovnih dneh po prejemu vloge iz 42. člena tega akta.
45. člen
Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 43. člena posreduje novemu dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– naslov odjemnega mesta,
– identifikacijsko številko odjemnega mesta,
– dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti,
– obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
46. člen
(1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz prejšnjega člena. Končni odjemalec prejeta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju najpozneje v osmih delovnih dneh. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odstopa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju.
(2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi odpoved obstoječe pogodbe o dobavi.
(3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi novi dobavitelj prijavi v treh delovnih dneh novo pogodbo o dobavi sistemskemu operaterju tako, da mu posreduje vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o odjemnem mestu,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3,
– podatke o novem dobavitelju,
– čas trajanja nove pogodbe o dobavi,
– izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi,
– izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi.
47. člen
Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistemski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni red prispelih obvestil iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.
48. člen
(1) Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega odjemalca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke vključno s podatki o uporabljeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred zamenjavo, če so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu dobavitelju, sistemski operater posreduje obstoječemu in novemu dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina.
(2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima merilne naprave s tarifno spominsko enoto oziroma sistemski operater nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov z odjemnega mesta, sistemski operater odčita števčno stanje merilne naprave v petih delovnih dneh pred oziroma po datumu dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja se upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
(3) Na podlagi dogovora končni odjemalec sistemskemu operaterju sporoči števčno stanje merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja.
(4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje merilne naprave na lastne stroške.
(5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve.
(6) Če stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem.
49. člen
Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave je stanje, na podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu zaračuna dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj.
15. POSEBNA RAZMERJA
50. člen
Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem primeru se več pravnih in/ali fizičnih oseb, ki odjemajo zemeljski plin na skupnem odjemnem mestu, obravnava kot en končni odjemalec.
51. člen
Pravne in/ali fizične osebe, ki se v skladu s prejšnjim členom obravnavajo kot en končni odjemalec, sklenejo z dobaviteljem zemeljskega plina le eno pogodbo o dobavi zemeljskega plina za skupno odjemno mesto.
52. člen
(1) Sistemski operater sklene za skupno odjemno mesto eno pogodbo o dostopu s končnim odjemalcem iz 51. člena, ki je dolžan sistemskemu operaterju pred sklenitvijo pogodbe o dostopu za skupno odjemno mesto posredovati sporazumno določen delilnik stroškov, s katerim razdelijo celotno obveznost plačila omrežnine in drugih storitev na skupnem odjemnem mestu. Za delitev porabe zemeljskega plina in stroške omrežnine sistemski operater sklene pogodbo s končnim odjemalcem.
(2) Ključ delitve stroškov oziroma njegove spremembe morajo biti posredovane sistemskemu operaterju najmanj 30 dni pred začetkom distribucije zemeljskega plina oziroma pred zahtevano spremembo.
(3) Sistemski operater na podlagi sporazuma iz prvega odstavka izstavi račun končnemu odjemalcu.
(4) Vse spremembe delilnika stroškov na skupnem odjemnem mestu morajo biti sistemskemu operaterju posredovane v pisni obliki najpozneje v 8. dneh od nastanka spremembe. Sistemski operater upošteva nov delilnik stroškov s prvim naslednjim obračunom. Če sistemski operater ne prejme v določenem roku delilnika stroškov, obračuna stroške omrežnine po zadnjem prejetem delilniku.
(5) Odpoved pogodbe o dostopu za skupno odjemno mesto velja, če jo pisno poda končni odjemalec iz 51. člena na podlagi pisnega sporazuma pravnih in/ali fizičnih oseb. Z dnem prejema odpovedi začne teči odpovedni rok.
16. POGODBA O DOBAVI
53. člen
(1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in končni odjemalec, mora vsebovati vsaj:
– naziv in naslov dobavitelja,
– ime, priimek in naslov končnega odjemalca,
– vrste storitve in stopnjo njihove kakovosti,
– vrste morebitnih dodatnih vzdrževalnih storitev,
– način pridobivanja podatkov o vseh veljavnih cenah in stroških vzdrževanja,
– trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe o dobavi,
– kompenzacije in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena,
– načine plačila,
– način reševanja sporov.
(2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin končnemu odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni strani in končnega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Končnega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbenimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa po posredniku oziroma pooblaščencu.
54. člen
(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin končnemu odjemalcu, pisno obvesti končnega odjemalca o nameravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev ne strinja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje končnemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin končnemu odjemalcu, pisno obvesti končnega odjemalca o vsaki spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene.
55. člen
Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin končnemu odjemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen končnemu odjemalcu.
56. člen
Končni odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v skladu s pogodbo o dobavi.
57. člen
Če ima končni odjemalec pritožbo v zvezi z ravnanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja. Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in končnemu odjemalcu pisno odgovori najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
17. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(1) Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, veljajo, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta.
(2) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja.
(3) Do odstopa od pogodbe se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
(4) Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odjemalci ob uveljavitvi teh splošnih pogojev nimajo sklenjenih pisnih pogodb, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja, oziroma obstoječe pogodbe ne vsebujejo vseh obveznih sestavin iz 21. člena, sistemski operater sam uvrsti v ustrezno odjemno skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna mesta na podlagi odjema na istem odjemnem mestu v preteklem obračunskem obdobju ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni obremenitveni profil).
59. člen
(1) Sistemski operater je dolžan v šestih mesecih po uveljavitvi teh splošnih pogojev končne odjemalce na znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi teh splošnih pogojev ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v prihodnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina, in o možnostih za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o razvrstitvi v odjemno skupino v skladu z 58. členom ter pri odjemnih mestih z letnim odjemom zemeljskega plina 70.001 Sm³ in več tudi največji pogodbeni dnevi odjem, ki bo uporabljen za potrebe obračunavanje omrežnine.
60. člen
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0/01-AK-20/2009
Jesenice, dne 21. maja 2009
EVA 2009-2111-0245
JEKO-IN, javno komunalno podjetje, d.o.o.
Aleksander Kupljenik l.r.
Direktor