Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2009 z dne 13. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2009 z dne 13. 7. 2009

Kazalo

2690. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje, stran 7603.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08 – Zakon o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi – ZLS-O, 100/08 – Odl. US), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 72/95, 59/04 in 115/04) in 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 26. redni seji dne 3. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen odloka
1. člen
Ta odlok določa način in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na območju Občine Trebnje. S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz in odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki, način obračunavanja stroškov za ravnanje z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. Vsebina odloka
2. člen
S tem odlokom se določajo:
1. splošne določbe;
2. vrsta in obseg storitev javne službe;
3. pogoji in način izvajanja javne službe;
4. obveznosti izvajalca javne službe;
5. obveznosti uporabnikov javne službe;
6. odlaganje odpadkov;
7. nadzor;
8. viri financiranja in obračun storitev javne službe;
9. kazenske in
10. prehodne določbe.
3. člen
3. Cilji odloka
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov;
2. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov;
3. zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka;
4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo;
5. sprejemljivost ukrepov za okolje;
6. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«;
7. izboljšati dostop do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;
8. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih programov ravnanja s komunalnimi odpadki in letnih programov odlaganja odpadkov ter dolgoročnih ukrepov na področju ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov.
4. Pojmi
4. člen
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
2. Povzročitelj odpadkov po tem odloku je pravna ali fizična oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka pravna ali fizična oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov.
3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
4. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
6. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
7. Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnih odpadkov.
8. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža (vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
9. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
10. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
11. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
12. Biološki odpadki so organski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih kot kuhinjski odpadki (npr. ostanki hrane, zelenjavni odpadki, odpadki sadja …), odpadki iz vrtov, organski odpadki iz gostinskih lokalov, trgovin s sadjem in zelenjavo, odpadki iz parkov in pokopališč (npr. trava, vejevje, listje, rože, odrezano grmovje …) in drugi organski odpadki, primerni za kompostiranje.
13. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
14. Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
15. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
16. Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljevanju: OEEO) je električna in elektronska oprema, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se ta zavrže.
17. Zbiralnica ločenih frakcij ali »Ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
18. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
19. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
20. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
21. Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.
22. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
23. Stavba je stavba po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb.
24. Objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
25. Odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je prostor ali objekt za varno in nadzorovano odlaganje odpadkov odlagališče odpadkov.
26. Naselje je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb.
27. Območje strnjene individualne pozidave je del naseljenega področja občine, kjer se parcele z stanovanjskimi objekti stikajo.
28. Območje razpršene individualne pozidave je del naseljenega področja občine, kjer so razdalje med parcelami s stanovanjskimi objekti daljše od 500 m.
29. Rumena vreča je namenska vreča za izvorno ločevanje odpadne embalaže.
30. Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov, prevoznik odpadkov in prevzemnik odpadkov potrjujejo pošiljanje odpadkov od kraja skladiščenja ali nastajanja odpadkov pri imetniku odpadkov do kraja skladiščenja ali obdelave odpadkov pri prevzemniku odpadkov, če se odpadki pri tem ne pošiljajo preko meje Republike Slovenije.
5. člen
Subjekti ravnanja z odpadki so:
– Občina Trebnje je po zakonu zadolžena, da organizira in zagotovi pogoje za izvajanje javne službe ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov in izvaja nadzor nad izvajalci javnih služb. Je lastnica /solastnica/ objektov za ravnanje in odlaganje preostanka komunalnih odpadkov.
– Izvajalci javne službe ravnanja z odpadki
Po Odloku o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. (Uradni list RS, št. 19/09) izvaja javno službo ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov Komunala Trebnje d.o.o., ki je tudi upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke Globoko.
– Povzročitelji komunalnih odpadkov oziroma uporabniki so pravne in fizične osebe, ki na območju Občine Trebnje stalno, začasno ali občasno povzročajo odpadke s tem, da:
– bivajo v svojih ali najetih nepremičninah,
– so lastniki hiše, počitniške hiše, zidanice, hrama ali vikenda,
– opravljajo dejavnost,
– upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizirajo kulturne, športne ter druge javne prireditve.
Upravljavci v več stanovanjskih hišah in drugih objektih prevzamejo z uveljavitvijo tega odloka nekatere obveznosti povzročiteljev.
– Imetnik odpadkov, ki je povzročitelj odpadkov ali ima odpadke v posesti.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, poskrbi za odstranitev odpadkov in krije stroške odprave teh posledic občina. (11. člen ZVO).
Za imetnika odpadkov javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje Občina Trebnje.
Vsi povzročitelji komunalnih odpadkov na območju Občine Trebnje morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
6. člen
Ta odlok je obvezen za vse uporabnike in izvajalca javne službe ravnanja in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov ter udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
II. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
7. člen
Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku obsega:
1. ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami;
2. ravnanje s kosovnimi odpadki in opremo;
3. ravnanje z nevarnimi frakcijami;
4. ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov;
5. ravnanje z biološkimi odpadki.
Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki se vzpostavlja sistem:
– izvornega ločevanja in zbiranja komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« za odpadno embalažo, kosovne odpadke ter frakcije odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih;
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo;
– odlaganje zgolj preostanka odpadkov na regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko.
Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki obsega zbiranje, sortiranje, oddajanje in odlaganje preostankov komunalnih odpadkov na odlagališču za nenevarne odpadke Globoko.
8. člen
Ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami je:
– zbiranje ločenih frakcij s sistemom »od vrat do vrat« in njihovo prevzemanje pri gospodinjstvih in v zbiralnicah ter v zbirnih centrih;
– oddajanje odpadne embalaže, prevzete v okviru sistema »rumena vreča«, ločenega zbiranja frakcij v ekoloških otokih in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
– zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, prevzetih v sistemu »od vrat do vrat« v okviru ločenega zbiranja frakcij v ekoloških otokih in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža;
– nabava tipiziranih vreč za prepuščanje ločenih frakcij odpadne embalaže in tipiziranih vreč za mešane komunalne odpadke v gospodinjstvih;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, kjer je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
III. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
9. člen
(komunalni odpadki)
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno s klasifikacijo odpadkov po Uredbi o ravnanju z odpadki so komunalni odpadki:
1. Ločeno zbrane frakcije:
– papir in karton
– steklo
– biorazgradljivi kuhinjski odpadki
– oblačila
– tekstil
– jedilno olje in maščobe
– barve, tiskarske barve, lepila in smole,
– čistila (detergenti)
– zdravila
– zavržena električna in elektronska oprema,
– les
– plastika
– kovine
– odpadki iz čiščenja dimnikov
– drugi tovrstni odpadki.
2. Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
– biorazgradljivi odpadki
– zemlja in kamenje
– odpadne nagrobne sveče
– drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi.
3. Drugi komunalni odpadki:
– mešani komunalni odpadki
– odpadki z živilskih trgov
– odpadki iz čiščenja cest
– greznični mulj
– odpadki iz čiščenja komunalne odpadne vode
– drugi tovrstni komunalni odpadki.
4. Ločeno zbrane frakcije nevarnih odpadkov:
– barve, črnila, lepila in umetne smole
– topila
– baterije in akumulatorji
– pesticidi
– zdravila
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro.
5. Kosovni odpadki
Kosovni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, so odpadki, ki po klasifikaciji ne spadajo med nevarne ali posebne odpadke in jih zaradi volumna in teže ni dovoljeno odlagati v posode za ostale frakcije gospodinjskih odpadkov. Med kosovne odpadke se uvršča: bela tehnika, pohištvo, vzmetnice, talne obloge, preproge, električni aparati (gospodinjski aparati, TV in radijski sprejemniki), računalniki, kopalniška oprema, peči za centralno ogrevanje, kolesa, smuči.
Če nastanejo nevarni odpadki izven gospodinjstev, niso predmet tega odloka. Ostali odpadki, ki so v Uredbi o ravnanju z odpadki opredeljeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov, niso predmet tega odloka.
10. člen
Ravnanje z nevarnimi frakcijam je:
– zbiranje in prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah po vnaprej dogovorjenem in javno objavljenem urniku;
– prevzemanje nevarnih frakcij v zbirnem centru;
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij;
– oddajanje nevarnih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem;
– nabava in vzdrževanje posod za začasno hranjenje nevarnih frakcij;
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po predpisih o ravnanju z odpadki.
11. člen
Ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov je:
– zbiranje in prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov;
– prevoz in oddajanje prevzetih ostankov komunalnih odpadkov na odlagališče odpadkov;
– nabava in vzdrževanje tipskih zabojnikov in vreč za ostanke komunalnih odpadkov;
– namestitev mikročipov na zabojnike za ostanke komunalnih odpadkov ter nabava čitalcev in programske opreme;
– nabava in prodaja tipiziranih vrečk za ostanke komunalnih odpadkov;
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz ostankov komunalnih odpadkov;
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ostankih komunalnih odpadkih po predpisih o ravnanju in odlaganju odpadkov.
12. člen
Odlaganje ostankov komunalnih odpadkov je:
Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču za nenevarne odpadke Globoko (v nadaljnjem besedilu: na odlagališču). Na odlagališče je dovoljeno odlagati samo predhodno obdelane odpadke (v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 34/08) in odpadke, ki imajo zahtevano spremno dokumentacijo.
Pri ravnanju z odpadki se upošteva naslednji vrstni red ukrepov:
– preprečevanje nastajanja odpadkov;
– priprava odpadkov za njihovo ponovno uporabo;
– recikliranje odpadkov;
– drugi postopki predelave;
– odstranjevanje odpadkov.
Na odlagališče se odlagajo tudi nenevarni odpadki, za katere je pridobljena ustrezna ocena odpadkov s strani pooblaščenih institucij.
Upravljavec odlagališča mora imeti poslovnik odlagališča, ki je predpisan z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih.
13. člen
Zbiranje bioloških odpadkov
Biološki odpadki predstavljajo organski del gospodinjskih odpadkov, kamor spadajo kuhinjski odpadki, ki so biološko razgradljivi, odpadki z vrta (listje, trava, vejevje) in drugi primerni odpadki za kompostiranje.
Za ravnanje z biološkimi odpadki sta primerna naslednja sistema:
– kompostiranje v lastnem vrtu,
– zbiranje bioloških odpadkov v tipskih posodah in odvoz v kompostarno.
Omenjena sistema sta namenjena za zbiranje in končno oskrbo bioloških odpadkov iz naselij, gospodarstva in obrti in pokrivata:
– individualna gospodinjstva;
– gospodinjstva v stanovanjskih blokih;
– obrt in industrija;
– pokopališča in tržnice.
Kompostiranje v lastnem vrtu je predvideno pri vseh individualnih stanovanjskih objektih na območju občine, kjer prostorski pogoji to dopuščajo, z navodili za kompostiranje pa bo občane seznanil izvajalec dejavnosti. Na teh območjih se omogoči tudi ločeno zbiranje in odlaganje bioloških odpadkov v tipske posode za tiste uporabnike, ki se ne odločijo za kompostiranje v lastnem vrtu.
Ločeno zbiranje in odlaganje bioloških odpadkov v tipske posode je obvezno za gospodinjstva v stanovanjskih blokih in gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih, kjer ni prostorskih pogojev za kompostiranje ter za industrijo in obrt, kjer tovrstni odpadki nastajajo v proizvodnem oziroma storitvenem procesu.
Za povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva se šteje oseba, ki upravlja:
– kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane dnevno;
– prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane dnevno;
– prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, dostava obrokov pa ni redna.
Za zbiranje bioloških odpadkov se uporabljajo:
– namenski plastični zabojniki rjave barve volumna 120 l in 240 l (gospodinjstva);
– kovinski zabojniki (ustrezno označeni) volumna 1100 l (pokopališča, tržnice, industrija, obrt).
IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
14. člen
Pogoji za izvajanje javne službe so zagotovljeni z objekti, napravami in opremo za izvajanje posameznih vrst javne službe.
Način izvajanja javne službe ravnanja z odpadki je opredeljen v letnem programu ravnanja z odpadki.
Razen vsebin, ki so skupne za vse občine, letni program ravnanja z odpadki določa različne pogoje in način izvajanja javne službe glede na:
– naselja;
– območja strnjene individualne pozidave;
– območja razpršene individualne pozidave.
15. člen
Pri gospodinjstvih se s sistemom »rumene vreče« zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij:
– papirja in drobne lepenke vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke;
– drobne odpadne embalaže iz plastike;
– drobne odpadne embalaže iz kovin;
– drobne odpadne embalaže iz sestavljenih materialov.
S sistemom ekoloških otokov se zagotavlja izvorno ločevanje osnovnih štirih oziroma petih frakcij odpadkov:
– papirja in drobne lepenke vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke;
– drobne odpadne embalaže iz plastike;
– drobne odpadne embalaže iz kovin;
– odpadne embalaže iz stekla;
– bioloških odpadkov.
Število ekoloških otokov se določi glede na gostoto poselitve oziroma na količino ločenih frakcij. En ekološki otok pokriva največ 500 prebivalcev. Lokacijo določita izvajalec javne službe in občina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Glede na nov sistem »od vrat do vrat« ne bo potrebno izgrajevati novih ekoloških otokov, ampak le vzdrževati že obstoječe.
Ločene frakcije iz prvega odstavka tega člena, ki nastajajo v podjetjih z več kot 20 zaposlenimi, se prepuščajo izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki podjetij sami.
16. člen
V zbirnem centru Globoko je zagotovljen prevzem naslednjih ločenih frakcij:
– papirja in lepenke vseh vrst in velikosti vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke;
– stekla vseh velikosti in oblik vključno z odpadno embalažo iz stekla;
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov;
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin;
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa;
– oblačila, tekstil;
– jedilna olja in maščobe;
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi;
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi;
– baterije in akumulatorji, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki;
– električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi;
– odpadni stiropor;
– pnevmatike;
– motorna olja.
17. člen
V zbirnem centru je zagotovljeno tudi redno oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov ter OEEO. Prevzemanje nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in OEEO je nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.
18. člen
Postopnost opremljanja zbirnih mest za ločene frakcije na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge obveznosti izvajanja javne službe določi izvajalec.
19. člen
V premičnih zbiralnicah se prevzemajo nevarne frakcije iz gospodinjstev najmanj enkrat letno. Občani imajo možnost oddati nevarne odpadke v zbirnem centru v obratovalnem času.
20. člen
Kosovni odpadki se prevzemajo dvakrat letno na odjemnih mestih imetnikov odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Kosovne odpadke lahko povzročitelji skozi celo leto v obratovalnem času zbirno-sortirnega centra v center pripeljejo sami.
21. člen
Na prevzemnih mestih se prevzemajo ostanki komunalnih odpadkov.
Povzročitelji prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečah volumna 120 l in tipiziranih zabojnikih 120 l do 1100 l.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v posode iz prejšnjega odstavka tega člena, si mora povzročitelj proti plačilu priskrbeti tipizirano vrečko, označeno z znakom izvajalca, ki jo nabavi pri izvajalcu ali drugih v naprej določenih prodajnih mestih in jo na dan odvoza postavi na prevzemno mesto ob posodo. Predpisan zabojnik ali vreča za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni moč zapreti.
22. člen
Lokacijo zbirnih in odjemnih mest, vrsto in število posod za odpadke, določi izvajalec na terenu, skladno s programom ravnanja z odpadki, tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov v skladu s soglasjem lastnika zemljišča.
Tisti povzročitelji, ki živijo na območjih z redko poselitvijo, morajo zbirati odpadno embalažo v tipsko rumeno vrečo. Ostanke komunalnih odpadkov zbirajo v obstoječe tipske zabojnike ali tipske vreče in jih odložijo na prevzemno mesto.
Lokacijo zbirnih in prevzemnih mest ter vrsto in število skupnih zabojnikov za odpadke določi izvajalec javne službe po tem, ko pridobi za to soglasje pristojne lokalne skupnosti.
Pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve lahko z odločbo določi vrsto in število posod, v kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
23. člen
Prevzemno mesto mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov. Širina dovozne poti do prevzemnega mesta mora biti najmanj 3 m, najmanjša svetla višina dovozne poti pa 4 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. Na dan odvoza odpadkov je potrebno zabojnik oziroma vrečo dostaviti na prevzemno mesto do 6. ure zjutraj.
Če prevzemno mesto ni hkrati zbirno mesto, morata povzročitelj ali upravitelj stavbe zagotoviti, da so posode in tipizirane vrečke na prevzemnem mestu le v času, določenem za prevzem ostankov komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov.
24. člen
Za čas do prevzema ostankov komunalnih odpadkov mora povzročitelj ali upravitelj stavbe zagotoviti, da so posode nameščene na zbirnem mestu tako, da povzročitelji v njih neovirano zbirajo ostanke komunalnih in bioloških odpadkov.
Tipizirane vrečke morajo povzročitelji do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi.
25. člen
Če je zbirno mesto na prostem, mora biti njegova površina primerne velikosti, asfaltirana ali tlakovana, posode pa zavarovane pred vremenskimi vplivi.
Vsa zbirna in odjemna mesta morajo biti vzdrževana in redno čiščena, za kar so odgovorni uporabniki storitev.
Če zbirnega mesta ni mogoče urediti na površini, ki je v lasti povzročitelja ali uporabnika stavbe, lahko pristojni občinski organ določi namestitev posod na javni površini.
26. člen
V primeru izpada prevzema odpadkov zaradi višje sile ali praznikov, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje, izpadli prevzem odpadkov pa opraviti takoj, ko je možno oziroma najkasneje v petih delovnih dneh.
27. člen
V primeru, da se količina komunalnih odpadkov glede na časovna obdobja spreminja, se razmerja med izvajalcem javne službe in povzročiteljem uredijo s pogodbo. Določen je maksimalni volumen preostanka odpadkov na osebo 10 l tedensko.
Razmerje med izvajalcem in uporabniki storitev se uredi v skladu s tem Odlokom in s pogodbo za pravne osebe tudi v primeru, da pri uporabniku nastajajo nenevarni odpadki, ki ne sodijo v klasifikacijsko skupino odpadkov 15 in 20 in jih je dovoljeno odlagati na odlagališče nenevarnih odpadkov.
Izvaja se organiziran reden individualen odvoz komunalnih odpadkov, zato se določijo nove transportne poti. Gospodinjstva odpadke oddajajo na svojem odjemnem mestu v tipiziranih zabojnikih oziroma vrečah.
V redko poseljenih hribovitih predelih občine z razpršeno gradnjo, vikendaških območjih, zidanicah in počitniških hišah se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljev, kjer bodo nameščeni zabojniki volumna 770 l do 1100 l za mešane komunalne odpadke in namenski 770 l do 1100 l zabojniki za odpadno embalažo.
Lokacije skupnih zbirnih mest ter lokacije prevzemnih mest v redko poseljenih hribovitih predelih občine določi izvajalec v sodelovanju z občino, krajevno skupnostjo in lastnikom zemljišča.
28. člen
Na odlagališču odpadkov se redno prevzemajo ostanki komunalnih odpadkov in drugi nenevarni odpadki, skladno s predpisi o ravnanju in odlaganju odpadkov. Upravljavec odlagališča mora pred odložitvijo odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti. Odpadki se prevzemajo pred odlagališčem z obveznim tehtanjem in prevzemom spremne dokumentacije. Odpadki se pred kompaktiranjem vizualno pregledajo, izločijo se vsi odpadki, ki jih je mogoče vključiti v reciklažo.
29. člen
Za izredni prevzem in odlaganje nenevarnih odpadkov mora povzročitelj predhodno pridobiti soglasje upravljavca odlagališča. Odlaganje odpadkov po metodi D1 je mogoče le na osnovi izdelane ocene odpadka o ustreznosti načina končne odstranitve z metodo odlaganja.
Če pripeljanih odpadkov ne spremlja zahtevana dokumentacija (ocena odpadka, evidenčni list), jih upravljavec odlagališča začasno skladišči do zagotovitve pogojev za odlaganje oziroma skladišči za največ štiri mesece. V primeru neustreznosti odpadka za odlaganje, upravljavec odlagališča zavrne pošiljko in o tem obvesti inšpekcijsko službo, vse zapise vodi v obratovalnem dnevniku. Na odlagališču lahko odlagajo odpadke samo tisti povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov. Povzročitelji odpadkov, ki niso vključeni v redni odvoz odpadkov, morajo skleniti posebno pogodbo z upravljavcem odlagališča.
V. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV JAVNIH SLUŽB
30. člen
Obveznosti izvajalca javnih služb so opredeljene v Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
31. člen
Tipsko obliko, barvo, velikost ter označenost vrečk in zabojnikov za komunalne odpadke določi izvajalec javne službe.
Zbirke podatkov
32. člen
Zbirke podatkov obsegajo:
– register prevzemnih mest;
– kataster zbiralnic, zbirnega centra in ekoloških otokov;
– podatke o prevzetih ločenih frakcijah, kosovnih odpadkih, nevarnih frakcijah, ostankih komunalnih odpadkov, vodene po predpisih o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov;
– podatke o izdanih pogojih in soglasjih.
Register prevzemnih mest
Za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki, se določi ime in naslov povzročitelja ali upravitelja stavbe (uporabnika storitev), lokacijo prevzemnega mesta za ostanek komunalnih odpadkov, način prepuščanja (v posodi ali v vrečkah), velikost in število posod za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov ter pogostost odvoza.
Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest.
Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest lahko spremenijo zaradi:
– sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi (po podatkih iz centralnega registra prebivalstva ter evidenc o številu zaposlenih v posamezni dejavnosti);
– spremenjenih količin komunalnih odpadkov v stavbi.
Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov potrdi povzročitelju vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov in obračun storitev najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest.
33. člen
Za vsako gospodinjstvo oziroma vsako posamezno stavbo, kjer nastajajo komunalni odpadki, se vodi:
– ime, naslov in šifra plačnika;
– šifra lokacije prevzemnega mesta;
– število članov gospodinjstva oziroma prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi;
– izračunano količino komunalnih odpadkov;
– prostornina zabojnika za ostanke komunalnih odpadkov;
– morebitne olajšave oziroma posebnosti, povezane s prevzemnim mestom.
Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec v registru prevzemnih mest.
34. člen
Podatki v registru prevzemnih mest se lahko za posamezno gospodinjstvo oziroma stavbo spremenijo na podlagi:
– sprememb podatkov, ki so pridobljeni iz centralnega registra prebivalstva in se nanašajo na število prebivalcev v gospodinjstvu oziroma stavbi;
– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov oziroma števila in velikosti posod.
Izvajalec enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva.
Izvajalec o vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest obvesti plačnika storitev službe. Ravno tako mora v roku enega meseca po vpisu spremembe v register prevzemnih mest uskladiti obračun storitev ravnanja z odpadki z nastalo spremembo.
Prijava prevzemnega mesta
35. člen
Lastnik ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta, da se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, o dobavi, številu in prostornini posod ter o drugih pogojih za pričetek izvajanja storitev javne službe.
Prvo nabavo posod za odpadke zagotovi izvajalec in nabavo zaračuna povzročitelju.
Pred začetkom uporabe stavbe izvajalec javne službe izvede vpis prevzemnega mesta v register prevzemnih mest.
36. člen
Pred pričetkom izvajanja storitev javne službe se z uporabnikom sklene pogodba v pisni obliki. Pogodba vsebuje:
– ime oziroma naziv plačnika;
– naslov plačnika;
– lokacijo prevzemnega mesta;
– število članov gospodinjstva oziroma število prebivalcev v večstanovanjskem objektu;
– izračunano minimalno količino komunalnih odpadkov na osebo;
– prostornino zabojnika oziroma volumen namenskih vreč;
– razdelilnik stroškov v primeru večstanovanjske stavbe in način delitve stroškov;
– upravitelja objekta pri večstanovanjskem objektu.
37. člen
V primeru, ko se pogodba sklepa s pravno osebo ali drugim pravnim subjektom, ki opravlja kakršnokoli dejavnost, pa vsebuje pogodba še naslednje podatke:
– davčno številko;
– številko transakcijskega računa;
– kopijo odločbe o registraciji;
– minimalni volumen preostanka mešanih komunalnih odpadkov glede na dejavnost.
Če se dejavnost opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo, se v pogodbi določi tudi delitev izračunane količine odpadkov na del, ki pripada gospodinjstvu in del, ki pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu subjektu, v primeru, ko se uporablja skupen zabojnik za odlaganje komunalnih odpadkov.
Skupni zabojnik volumna 1100 l se lahko uporablja le za odlaganje komunalnih odpadkov, če pri opravljanju dejavnosti nastajajo tudi komunalni odpadki. Za vse ostale odpadke, ki niso komunalni odpadki (odpadki iz industrije, obrti, ter storitvenih dejavnosti), mora uporabnik uporabljati ločene zabojnike. Za odvoz in deponiranje teh odpadkov se s povzročiteljem odpadkov sklene posebna pogodba v skladu z določili tega odloka.
38. člen
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisano dokumentacijo. Sestavni del evidence so potrjeni evidenčni listi in potrdila o predanih frakcijah. Dokumentacijo mora hraniti najmanj 5 let.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti tehtanje vsake pošiljke ločenih frakcij, ki jo odda v predelavo ali odstranjevanje.
Soglasja
39. člen
Izvajalec javne službe izdaja pogoje k prostorskim izvedbenim aktom, projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte, kjer bodo nastajali komunalni, gradbeni in ostali nenevarni odpadki.
40. člen
Letni program oziroma urnik zbiranja odpadkov pripravi izvajalec javne službe do 30. septembra za naslednje leto.
Pri izdelavi programa zbiranja komunalnih odpadkov je treba upoštevati, da se prevzema:
– preostanek komunalnih odpadkov vsaki drugi teden izmenično;
– komunalna embalaža v rumenih vrečah vsaki drugi teden izmenično;
– biološki odpadki 1 × tedensko.
Obveznosti upravljavca odlagališča
41. člen
Obveznosti upravljavca odlagališča so opredeljene v Poslovniku o ravnanju z odpadki, s katerim razpolaga izvajalec.
42. člen
Upravljavec v skladu z določbami Uredbe vodi:
– zbirke evidenčnih listov;
– evidenco ocen odpadkov;
– podatke o vrsti in količini odloženih odpadkov;
– podatke o ločenih frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem;
– zbirke poročil o obratovalnem monitoringu;
– kataster odlagališča;
– podatke o izdanih soglasjih;
– zbirke listin, potrebnih za napoved takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
43. člen
Ravnanje s komunalnimi odpadki je obvezna gospodarska javna služba in je za uporabnike obvezna.
44. člen
Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v sistemu »od vrat do vrat« v rumeni vreči oziroma kosovne odpadke na odjemnem mestu ter na ekoloških otokih in v zbirnem centru Globoko.
Povzročitelji morajo oddajati nevarne frakcije 1× letno pri prevzemanju v premični zbiralnici ali v zbirnem centru Globoko v času obratovanja skozi celo leto.
45. člen
Povzročitelji morajo zagotoviti, da:
– hranijo nevarne frakcije do njihove oddaje ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje;
– hranijo ločene frakcije do njihove oddaje varno in neškodljivo za okolje;
– kosovne odpadke pred oddajo ročno ločijo tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo;
– biološke odpadke sami kompostirajo v čim večji možni meri oziroma jih oddajo v namenske zabojnike;
– skrbijo za red in čistočo zbirnih in odjemnih mest.
46. člen
Povzročitelji ali upravljavci stavb morajo zagotoviti:
– da so posode in vrečke, namenjene odlaganju ostankov komunalnih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje odpadkov;
– da po praznjenju posode namestijo nazaj na zbirno mesto;
– da so pokrovi posod zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu;
– da je dovoz do prevzemnega mesta tudi v zimskem času vzdrževan in je omogočen odvoz odpadkov;
– obveščanje izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
47. člen
Prepovedano je:
– odložiti ali zliti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali v posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov;
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali ostanki komunalnih odpadkov ali mešati posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj;
– mešati ločene frakcije med ostanke komunalnih odpadkov;
– v posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov odložiti ali zliti nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka;
– odlagati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane;
– razstavljati opremo, ki vsebuje nevarne snovi;
– pisati na posode ali zabojnike ter nanje lepiti plakate;
– odložiti ali zliti tekoče komunalne odpadke v zabojnike, posode ali vrečke ki so lahko zaprti v različnih embalažah.
48. člen
Povzročitelj mora odložiti kosovne odpadke in OEEO na prevzemno mesto v skladu z letnim urnikom za kosovne odpadke. Izvajalec stranko obvesti o dnevu odvzema kosovnih odpadkov, ki jih stranka zloži na svojo prevzemno mesto. Če odloži odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki ali OEEO, jih izvajalec javne službe ne prevzame, ampak jih označi z nalepko o neustreznosti. Stranka jih mora odstraniti s prevzemnega mesta takoj po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.
49. člen
Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Če povzročitelj iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcije.
50. člen
Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške Občine Trebnje na podlagi odločbe inšpekcije.
51. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi s posodami ali zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov in da najkasneje v 24 urah po končani prireditvi izvajalec javne službe odpadke prevzame.
Stroški bremenijo organizatorja.
VII. ODLAGANJE ODPADKOV
52. člen
Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov (odlagališče).
V območju odlagališča so prostori za začasno skladiščenje ločenih frakcij in prostori za začasno hrambo nevarnih frakcij v okviru zbirnega centra. Prostor je pokrit in služi potrebam začasnega skladiščenja kosovnih in nevarnih odpadkov do predaje pooblaščenim predelovalcem.
53. člen
Na odlagališče je dovoljeno odlagati samo tiste odpadke, ki jih določa Uredba o ravnanju z odpadki in so v skladu z izdelano oceno o primernosti odlaganja oziroma izjavo.
54. člen
Izvajalec sprejme poslovnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov, ki obsega:
1. naziv upravljavca odlagališča in vrsto odlagališča;
2. seznam vrst in količin odpadkov, ki se skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje odlagališča lahko odlagajo;
3. podatke o obratovanju odlagališča:
a) obratovalni čas odlagališča
b) opis načina prevzemanja in preverjanja odpadkov
c) opis načina in metod odlaganja odpadkov v telo odlagališča
d) opis ravnanja z izcedno in padavinsko vodo in odlagališčnimi plini;
4. navodila za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov;
5. navodila za ravnanje z odpadki v skladišču odpadkov na območju odlagališča;
6. navodila za vzdrževalna dela na odlagališču;
7. navodila za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča in tehničnih objektov;
8. navodila za nadzor in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja;
9. navodila za ukrepanje ob ekološki nesreči;
10. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.
Poslovnik mora imeti naslednje priloge:
– projekt izvedenih del za odlagališče, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje za odlagališče;
– načrt delov območja telesa odlagališča, ki so že zapolnjeni z odloženimi odpadki;
– program obratovalnega monitoringa;
– načrt ravnanja z odpadki, na podlagi katerega je izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča.
55. člen
Zemlja in jalovina se na odlagališču uporabljata le za gradnjo odlagalnih polj in prekrivni material v skladu s poslovnikom.
56. člen
Izkopana zemljina in jalovina ter gradbeni material se lahko odložijo na odlagališču inertnih odpadkov, uporabijo se lahko za sanacijo degradiranih površin oziroma se lahko odložijo kam drugam v okolje, za kar mora biti pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor.
Povzročitelj mora vsaj tri dni pred pričetkom del, kjer bodo taki odpadki nastajali, obvestiti pristojne strokovne službe Komunale Trebnje, da mu le-ta odredi odlagališče.
57. člen
Odpadke, ki so namenjeni odlaganju na odlagališče, je prepovedano odlagati izven odlagališča. Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče odpadkov. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec javne službe takoj, ko to odredi pristojni občinski organ za komunalne zadeve oziroma pristojna inšpekcija Občine Trebnje.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na stroške proračuna občine, kjer se odpadki nahajajo.
Sežiganje odpadkov na prostem, na mestu nastanka, domačih kuriščih in kotlovnicah ter drugih skupinskih kotlovnicah, je prepovedano. Prepovedano je tudi sežiganje vrtnih odpadkov v strnjenih naseljih.
58. člen
Osveščanje povzročiteljev odpadkov
Za učinkovito ravnanje z odpadki in osveščanje občanov z načinom in pomenom ločenega zbiranja odpadkov ter obveznostmi, ki izhajajo iz odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, bo izvajalec izvajal naslednje aktivnosti informiranja javnosti o pomenu reciklaže odpadkov in možnostih zmanjšanja količin nastalih odpadkov:
– splošno informiranje vseh ciljnih skupin ob vzpostavitvi izvornega ločevanja komunalne odpadne embalaže z rumeno vrečo;
– priprava in razdelitev navodil za kompostiranje gospodinjstvom, ki bodo kompostirala v lastnem vrtu;
– izdaja in razdelitev zloženk z navodili za ločeno zbiranje odpadkov vsem povzročiteljem;
– obveščanje povzročiteljev o zbiranju in odvozu kosovnih in nevarnih odpadkov, vključno z razporedom odvozov;
– izdaja in razdelitev raznih informativnih gradiv;
– obveščanje preko javnih medijev;
– obveščanje povzročiteljev o učinkih ločenega zbiranja odpadkov;
– ostale aktivnosti za doseganje čim bolj učinkovitega izvajanja odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE
Viri financiranja
59. člen
Sredstva za izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov v obsegu in na način, kot je določeno v tem odloku, se pridobivajo:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe;
– od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij;
– iz proračuna Občine Trebnje;
– drugih virov.
60. člen
Cene za ravnanje z odpadki se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi. Cena za ravnanje z odpadki vsebuje:
– stroške zbiranja in odvoza odpadkov;
– stroške zbiranja in odvoza odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« in iz zbiralnic;
– stroški zbiranja in odvoza ter ravnanja z biološkimi odpadki;
– stroške obdelave odpadkov in ločeno zbranih frakcij;
– stroške odstranjevanja odpadkov;
– stroške zbiranja in obdelave kosovnih odpadkov;
– stroške upravljanja zbirnega centra;
– odlaganje preostanka odpadkov;
– evidentiranje dejanskih količin mešanih komunalnih odpadkov pri povzročiteljih in računalniška podpora za zagotavljanje načela »povzročitelj plača«;
– okoljsko informiranje javnosti (priprava programov minimizacije, obveščanje uporabnikov o uspešnosti ločenega zbiranja).
Osnovna cena ravnanja z odpadki vključuje tudi stroške organiziranja, zbiranja in deponiranja vseh vrst odpadkov, zbranih v akcijah ločenega zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov.
Cene storitev se oblikujejo za celotno storitev, enota storitve je količina komunalnih odpadkov (predviden je maksimalni volumen 10 l preostanka komunalnih odpadkov na osebo tedensko), ki jih ustvari povzročitelj (uporabnik javne službe).
61. člen
Stroški, ki oblikujejo ceno storitev zbiranja kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij in komunalnih odpadkov ter ceno storitev izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov in odstranjevanje preostanka odpadkov, obsegajo predvsem:
– neposredne in posredne stroške;
– stroške investicij;
– splošne stroške.
Obračun storitev javne službe
62. člen
Zavezanci za plačilo storitev iz 59. člena tega odloka so:
– povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev;
– lastniki vikendov, zidanic, počitniških hiš in hramov;
– ostali povzročitelji odpadkov, ki opravljajo dejavnost na območju Občine Trebnje.
63. člen
Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore ali počitniške objekte.
Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju Občine Trebnje, je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
Povzročiteljem odpadkov (pravnim osebam), ki pripeljejo odpadke v zbirni center ali na odlagališče odpadkov, se stroški obdelave odpadkov zaračuna po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku.
64. člen
Osnova za obračun storitev iz stanovanjskih prostorov je volumen odpadka na osebo.
Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja na izvoru.
Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah (gospodinjstvih) je najmanjši skupni volumen posode za odpadke 120 l, obračunan volumen pa 10 l preostanka komunalnih odpadkov na osebo tedensko.
V primeru, ko več povzročiteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti, razen športnih igrišč in parkirišč. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posodo za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov v gospodinjstvu.
V primeru, da se stranke ne sporazumejo o plačilu o delitvi stroškov ravnanja z odpadki, se obračuna stranki ločeno po dejanskem volumnu.
65. člen
Pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje in cenik za obračun storitev javne službe sprejme Občinski svet Občine Trebnje.
Pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje in cenik za obračun storitev javne službe morata biti po vseh postavkah usklajena s tem odlokom.
66. člen
Občina je dolžna zagotavljati javno službo le za komunalne odpadke pravnih oseb, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost (v nadaljevanju pravne osebe). Cene teh storitev določi izvajalec v skladu s tarifnim sistemom.
67. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena, lahko izvajalec prevzema v ravnanje tudi nenevarne odpadke, ki jih povzročijo pravne osebe v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Cena za ravnanje s temi odpadki ni sestavni del pravilnika o tarifnem sistemu in se določi posebej v pogodbi med izvajalcem in povzročiteljem.
68. člen
Pravne osebe, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Podlago za izračun storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke. Cene zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov so odvisne od razdalje odvoza, rednosti odvažanja, velikosti posode in podobno. Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 l, ki se odvaža skladno z urnikom odvoza.
69. člen
Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, pisno obvestiti izvajalca najkasneje v 14 dneh po nastali spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem.
V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma podatke o velikosti, številu posod in številu oseb, ki jo ugotovi izvajalec pri odvozu odpadkov.
IX. NADZOR
70. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojno občinsko inšpekcijsko nadzorstvo v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil, ki lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci javnih služb in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki in pri odlaganju odpadkov v skladu s tem odlokom in kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali pristojni službi iz prvega odstavka tega člena.
X. KAZENSKE DOLOČBE
71. člen
Z globo 850 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne prevzema ostankov komunalnih odpadkov za vse uporabnike na celotnem območju Občine Trebnje v skladu z 21. členom;
2. ne zagotovi prevzema ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat«, ekoloških otokih in v zbirnem centru v obsegu iz 15. in 16. člena;
3. ne prevzema kosovnih odpadkov in OEEO glede na določen urnik, skladno z letnim programom zbiranja v skladu z 20. členom;
4. ne prevzema nevarnih frakcij z občasnim prevzemanjem v premičnih zbiralnicah in v zbirnem centru v skladu z 19. členom;
5. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo v skladu z 8. členom;
6. ne oddaja ločenih frakcij, zbranih z ločenim zbiranjem, v nadaljnjo predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadki v skladu z 8. členom;
7. ne oddaja ločenih frakcij, pridobljenih s predelavo kosovnih odpadkov in opreme, v nadaljnjo predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadki v skladu s 17. členom;
8. ne oddaja nevarnih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem v skladu s 17. členom;
9. ne obvesti o izpadu prevzema ostankov komunalnih in bioloških odpadkov zaradi višje sile, kot to določa 26. člen;
10. ne vodi zbirk podatkov iz 32. člena.
Z globo 210 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena.
72. člen
Z globo 850 EUR se kaznuje za prekršek upravljavec odlagališča, če:
1. ne izvaja programa – urnika zbiranja odpadkov, kot to določa 40. člen;
2. ne vodi zbirk podatkov v obsegu iz 42. člena.
Z globo 210 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca odlagališča iz prvega odstavka tega člena.
73. člen
Z globo 850 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določata 43. in 44. člen;
2. ne prepušča ostankov komunalnih odpadkov v posodah ali v tipiziranih vrečkah, kot to določa 20. člen:
3. prepušča odpadke iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni odpadki iz točke v posode skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki;
4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 22. in 24. člena;
5. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili 45. člena;
6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu z 69. členom;
7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (49. člen);
8. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 50. člena.
Z globo 210 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 420 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom iz prvega odstavka tega člena.
74. člen
Z globo 210 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je fizična oseba in:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določata 43. in 44. člen;
2. ne odlaga ostankov komunalnih odpadkov v posodah ali v tipiziranih vrečkah, kot to določa 21. člen;
3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 46. člena;
4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 22. in 24. člena;
5. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe v skladu z 69. členom;
6. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (49. člen).
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75. člen
Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz evidenc, ki jih je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe.
Pogodbe iz 36. člena tega odloka se z obstoječimi uporabniki sklenejo v roku dveh let od uveljavitve tega odloka.
76. člen
Izvajalec javne službe pripravi letni program – urnik zbiranja komunalnih odpadkov prvič za naslednjo leto, od leta sprejema tega odloka.
Dejavnosti, ki jih ta odlok obravnava, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvajale postopoma, v skladu z razvojnim programom ravnanja z odpadki, ki ga je pripravil izvajalec.
77. člen
Izvajalec javne službe v sodelovanju s strokovnimi službami občine pripravi dolgoročni plan ukrepov na področju ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov v okviru smernic in idejnih rešitev ravnanja z odpadki, v katerem določi začetek, dinamiko ter obseg izločevanja ločenih frakcij.
78. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 30/01).
79. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem uveljavitve Pravilnika o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje.
Št. 354-217/2008
Trebnje, dne 4. junija 2009
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r.