Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2009 z dne 19. 6. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2009 z dne 19. 6. 2009

Kazalo

2301. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta pokopališča v Šentvidu pri Stični (uradno prečiščeno besedilo), stran 6359.

Na podlagi 61. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04 in 36/07) je Občinski svet na 21. seji dne 25. 5. 2009 sprejel
O D L O K
o sprejetju ureditvenega načrta pokopališča v Šentvidu pri Stični (uradno prečiščeno besedilo)
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju ureditvenega načrta v Šentvidu pri Stični, ki ga je izdelal AB Jereb Arhitekturni biro d.o.o. pod številko P-100-16/08 v novembru 2008. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
Spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju ureditvenega načrta pokopališča v Šentvidu pri Stični obsegajo:
– Predlog odloka.
– Kartografski del: načrt namenske rabe prostora, načrt ureditvenega območja, načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor.
– Priloge: povzetek za javnost, izvleček iz strateškega prostorskega akta, obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta, seznam strokovnih podlag, seznam sektorskih aktov in predpisov ter sprejetih aktov o zavarovanju, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, seznam parcel in lastnikov zemljišč, spis postopka.
2. člen
Meja območja ureditvenega načrta poteka po parcelah z naslednjimi parcelnimi številkami:
– na severu in zahodu delno parc. št. 691,
– na jugu in zahodu delno parc. št. 26,
– na jugu parc. št. 25, 24,
– na vzhodu cesta parc. št. 956,
– na jugu in zahodu delno parc. št. 26/1,
– na jugu parc. št. 27/1, 27/2.
Ureditveno območje novih oziroma spremenjenih ureditev obsega površine obstoječega parkirišča in pokopališča. Ureditveno območje meri 9533 m² in obsega zemljišči parc. št. 24 in 26/2 obe k.o. Šentvid.
3. člen
Urbanistično arhitektonska zasnova pokopališča upošteva logiko terenskih danosti in zgrajenega okolja. Poslovilna pot, ki je glavna os pokopališča ja locirana tako, da njeno nadaljevanje povezuje središče vaškega križišča poti in višinsko dominanto nad pokopališčem. Grobovi so urejeni po platojih, ki sledijo plastnici terena. Ob vhodu na pokopališče je lociran poslovilni objekt s prostorom za zbiranje večjega števila pogrebcev.
V okviru sprememb in dopolnitev Odloka o sprejetju ureditvenega načrta pokopališča v Šentvidu pri Stični so načrtovane naslednje ureditve:
– poslovilni objekt s pripadajočo parterno, komunalno in prometno ureditvijo, servisni dostop,
– ureditev dodatnih parkirišč,
– ureditev vhodov na pokopališče,
– ureditev glavne sprevodne poti z dominanto,
– ureditev poti in prilagoditev dostopov do grobnih polj za invalide,
– ureditev teras in grobnih polj za različne načine pokopov (klasični, žarni grobovi, raztros, anonimni pokopi, grobovi za duhovnike in redovnice, žarni zid …),
– zasaditve in ureditev zelenih površin,
– višinska ureditev teras z žarnim zidom, opornimi zidovi in brežinami,
– komunalna oprema.
4. člen
Poslovilni objekt
Uredi se nov objekt za poslovitev z dvema mrliškima vežicama, sanitarijami in pomožnimi prostori, z nadkrito ploščadjo na desnem delu obstoječega parkirišča vzporedno s terasami.
Poslovilni del objekta je pravokotne zasnove, tlorisnega gabarita 7.25 x 13.75 m, pokriti del je tlorisnega gabarita 7.25 x 7.18 m (skupni gabarit 7.25 x 20.93 m). Pravokotno na poslovilni del je postavljen del z vežicami in pomožnimi prostori, ki je tlorisnega gabarita 22.18 x 9.20 m. Objekt je pritličen z ravno streho v dveh nivojih, ki je nad poslovilnim in pokritim delom višja. Pred objektom se vzpostavi tlakovana ploščad ob kateri se na začetku glavne sprevodne poti postavi navček – zvonik, tlorisnega gabarita 1.0 x 1.50 m in je samostojna armiranobetonska konstrukcija, višine 5.75 m.
Objekt je zasnovan kot klasična armirano betonska in zidana konstrukcija z ravno streho. Fasada proti ploščadi in ob vežicah je predvidena z oblogo iz kamna, ostale fasade so lahko klasično ometane. Proti nadkriti ploščadi je predvidena možnost odpiranja fasade, v primeru večjega števila pogrebcev.
Oblikovani volumen naj ohranja veduto na glavno sprevodno pot. Ploščad se tlakuje s kamnom ali drugim primernim materialom. Mejo med smerjo prihoda – parkiriščem in ploščadjo pred objektom ločuje drevoredna zasaditev.
Uredi se servisni dostop na severni strani za avtofurgon in dostavna vozila s parkiriščema.
5. člen
Grobna polja
Organizacija grobnih polj
Osrednji del pokopališča tvorijo grobna polja. Celotno območje grobnih polj sestavlja 7 teras, ki jih seka osrednja os, ki območje grobnih polj deli na dve poljini: severno in južno. Vsaka terasa na posamezni poljini tvori svoje zaokroženo grobno polje, ki je mestoma členjeno tako, da se ustvari večjo čitljivost in višjo stopnjo orientacije v prostoru.
Prvi dve terasi predstavljata obstoječa grobna polja s klasičnimi grobovi, medtem ko so ostala nova. Tretja, četrta in peta terasa so urejeno pretežno za pokop v klasične grobove, le manjši del pete terase predstavljajo žarni grobovi.
Šesta terasa je najširša in oblikovana parkovno tako, da je celotna terasa izvedena kot pohodna travnata ploskev. Na tej terasi so locirani tako klasični kot žarni grobovi. Oboji so urejeni v trati. Na tej terasi je tudi grobno polje za duhovnike, prostor za anonimen pokop, prostor za raztros in zagotovljen prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah v vojni ali izrednih nesrečah.
Sedma terasa celoten prostor pokopališča zaključuje z žarnim zidom. Na sedmi terasi je tudi prostor za klasične in žarne grobove. Kot del poteze zaključnega zidu z žarnim zidom je tudi ureditev rampe za invalide z dostopom do gornjega parkirišča.
Oblikovanje grobnih polj
Oblikovanje grobnih polj sledi obstoječim terasam. Posamezne terase (oziroma grobna polja) so med seboj ločene na sledeče načine: z obstoječo striženo živo mejo, z enojnimi betonskimi zidovi in z dvojnimi betonskimi zidovi v katerih se nahaja zimzelena grmovna vegetacija.
Skozi grobna polja vodijo popločene poti razen na šesti terasi, kjer so poti ustrezno označene, a urejene kot del pohodne trate.
Območja grobov so peščena razen na šesti terasi, kjer so travnata. Območje posameznega groba je definirano z nagrobnikom. V večini grobnih polj je predvidena možnost dodatnega robničenja območja groba, na območju šeste terase pa ne.
Na grobnih poljih se mestoma pojavlja drevnina, ki je načeloma zasajena ob poteh tako, da poudarja vhode in prehode ter povsod tam, kjer so urejena diskretna počivališča.
Tipologija grobov
Klasični grobovi (enojni grobovi vključno s spomenikom dimenzij 1 m x 2,10 m, dvojni grobovi dimenzij 1,80 m x 2,10 m; toleranca do ±10%) se po potrebi izmenjavajo na prostorih namenjenih klasičnemu pokopu in so razporejeni na vseh terasah. Razmik med grobovi je 30 cm, vsi grobovi v enem nizu morajo biti enake dolžine.
Žarni grobovi (vključno s spomenikom dimenzij 1 x 1 m do 1 x 1,50 m; toleranca glede širine groba do -10%) so razporejeni v manjše nize na peti, šesti in sedmi terasi. Razmik med žarnimi grobovi je 30 cm.
Natančne dimenzije grobov in višine nagrobnikov se določijo v PGD dokumentaciji za vsak posamezen niz grobov posebej.
Žarni zid z žarnimi nišami (dimenzij 60 x 60 cm) se nahaja v dveh delih na zaključku sedme terase. Žarne niše so v žarnem zidu razporejene v enem do maksimalno treh nizih. Žarni zidovi imajo nadstrešek.
Grobno polje za raztros pepela zavzema severni del šeste terase. Travnata površina s tumulusom je s posebej oblikovanim robom dvignjena nad pohodne površine.
Skupno grobišče ob eventuelnih nesrečah, kostnica in območje grobov za duhovnike se predvidi na šesti terasi.
Na šesti terasi se predvidi tudi prostor za anonimen pokop v klasične grobove, žarne grobove ali raztros pepela.
Nagrobniki
Na pokopališču naj bodo znotraj grobnih polj nagrobniki poenoteni. Po obliki so načeloma pokončni, maksimalne višine 1,50 m in nizki maksimalne višine 80 cm. Spomeniki ne segajo izven linije zidov in živih mej. Za vsako grobno polje se glede na oblikovanje grobnega polja predpiše enotne gabarite nagrobnikov.
Kapacitete pokopališča
Klasični grobovi: 500 grobov, od tega 320 novih grobov in približno 180 že obstoječih.
Žarni grobovi: 80 grobov.
Žarne niše: 50 žarnih niš (možnost razširitve na 150 žarnih niš, če se žarni zid izvede tako, da so žarne niše izvedene v treh nizih).
Dodatne kapacitete na polju za raztros, grobu za duhovnike in skupnem grobišču.
5.a člen
Preglednost in orientacija na pokopališču
Jasnost zasnove in primerna preglednost, ki omogoča obiskovalcu zanesljivo orientacijo je dosežena s tem, da so grobna polja zasnovana po terasah. Terase se med seboj enkrat ločijo z zidovi, drugič z živimi mejami, tretjič pa z grmovno vegetacijo v betonskih koritih. Tudi širina in ozelenjenost teras se deloma spreminja tako, da je najširša terasa ob križu oblikovana povsem parkovno v travi. Vse te razlike pripomorejo k lažji orientaciji in preglednosti na pokopališču. Sicer pa so terase oziroma grobna polja označena s kombinacijo številskih in črkovnih oznak pri glavnih dostopnih poteh.
5.b člen
Vhodi na pokopališče
Glavni vstop v kompleks pokopališča je pri novi mrliški vežici. Poleg glavnega vhoda sta predvidena tudi dva stranska vhoda, eden iz križišča na JV strani pokopališča in drugi iz parkirišč na Z delu pokopališča. Lokacije vhodov in vstopov so razvidne iz grafičnih prilog.
6. člen
Poslovilna pot (pot s križem)
Glavna pokopališka pot – pot slovesa, se dviga od ploščadi pred poslovilnim objektom v breg prečno na terase in povezuje poslovilni objekt s posameznimi grobnimi polji. Poteka po obstoječem terenu z minimalnimi izravnavami. Široka je min. 3 m, izvede se v kombinaciji asfalta in drugih tlakov.
Monumentalen obstoječ kamnit križ kot obeležje in orientacijska točka v prostoru je situiran v sredini pokopališča v osi glavne pokopališke poti.
Glavna pokopališka pot se zaključi v osi s stopniščem, ki vodi skozi zid v podaljšku žarnih zidov na drugo stran, kjer so parkirišča.
7. člen
Pokopališke poti
Tlakovane površine v območju pokopališča so komunikacijske površine. To so glavna pokopališka pot ali poslovilna pot, stranske pokopališke poti (ena od njih klančina za invalide) in poti med vrstami grobov ter območje poslovilne ploščadi.
Stranska pokopališka pot s klančino za invalide
Pot je široka min. 1,5 m ter izvedena v klančinah z max. nagibom 7%. Pot vodi do žarnega zidu na zahodu pokopališča, kjer je klančina izvedena ob žarnem zidu do parkirišč na zahodu območja. Pot je izvedena v kombinaciji asfalta in drugih tlakov. Pri oblikovanju poti je potrebno upoštevati predpise s področja dostopnosti javnih površin za invalide.
Severna stranska pokopališka pot
Pot je široka min. 1,2 m ter poteka po obstoječem terenu z minimalnimi izravnavami. Pot je izvedena v kombinaciji asfalta in drugih tlakov.
Dostopne poti med grobovi
Med vrstami grobov potekajo dostopne poti širine min. 1,80 m, ki se tlakujejo s peskom, lahko pa se jih tudi tlakuje. Preostali del grobne površine do uporabe prekriva trata, kasneje pa je med grobovi pesek.
Dostopne poti med grobovi na osrednji terasi (terasa s križem)
Med vrstami grobov potekajo dostopne poti širine min. 1,80 m, ki se načeloma izvedejo v utrjeni trati ali v kombinaciji s popločenjem, preostali del grobne površine prekriva trata.
Razsvetljava poti
Vse glavne povezovalne poti med grobnimi polji so osvetljene s parkovnimi svetilkami.«
7.a člen
Druge ureditve
Vodnjaki in ekološki otoki za odpadke
Na območju pokopališča se predvidoma enakomerno razporedi pet do šest mest z vodnjakom ter manjšim, pred pogledi zaščitenim, prostorom za večje premične posode za odpadke. Prostor za odpadke naj bo osenčen z ustreznimi ureditvami.
Oglaševanje
Oglaševanje na območju pokopališča ni dovoljeno.
8. člen
Faznost gradnje
Izvedba spremembe ureditvenega načrta se predvidi po posameznih tematskih ureditvenih sklopih, ki se lahko izvajajo ločeno in medsebojno neodvisno:
– Sklop poslovilnega objekta s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in potrebnimi priključki na obstoječo komunalno infrastrukturo. Predvidi se uporaba obstoječih parkirišč.
– Sklop ureditev grobnih polj in parkovnih ureditev na šesti terasi s prostorom za raztros, ograja in vhodi na pokopališče, ureditev poti s klančinami za invalide in druge ureditve.
– Sklop preostalih zunanjih ureditev: parkirišča na zgornjem platoju skupaj s pločniki, opornimi in žarnim zidom s spremljajočimi ureditvami, ureditev grobnih polj na sedmi terasi, vhod na pokopališče z zgornjega platoja in druge ureditve.
9. člen
Prometna ureditev
Na vzhodnem in južnem robu območja pokopališča potekata obstoječi cesti – javna pot in lokalna cesta, vzdolž katerih se uredi pločnik. Na južnem delu obstoječega parkirišča se uredi površina za parkiranje 20 vozil z enosmernim uvozom in izvozom. Na zahodni strani območja pokopališča, nad terasami se uredi novo parkirišče za 20 vozil.
10. člen
Ograje
Ograja obdaja celotno pokopališče. Ograja mora biti enotno oblikovana. Pokopališče je na severu, kjer je v kasnejši fazi predvidena širitev pokopališča, ograjeno z obstoječo živo mejo, sicer pa ga obdaja zid, ki je mestoma prekinjen s kovinskimi ali drugimi vložki. Zid je visok cca h = 2 m in ga mestoma preraščajo plezalke in obdaja grmovna in drevesna vegetacija. Na južni strani se ob zidu zasadi drevored z visokimi stebrastimi drevesi, ki zakrivajo pogled iz pokopališča proti stanovanjskemu blokovnemu kompleksu.
11. člen
Vegetacija in zelene površine
Zelene površine znotraj pokopališča sestavljajo površine med grobovi, ambientalno oblikovane skupine drevja in kot trata oblikovano šesto grobno polje.
Drevnina: Načeloma se uporablja avtohtone vrste drevja. Večja drevesa se uporablja kot poudarke na posameznih delih pokopališča, kjer je zanje zagotovljena tudi večja površina. Ostala drevesa naj bodo manjše rasti. Možna je tudi zasaditev neagresivnih načeloma avtohtonih vrst grmovnic, drevja in pokrovnic.
Žive meje: Obstoječe strižene žive meje med prvo in drugo teraso ter med drugo in tretjo teraso se ohranja. Ohrani se tudi striženo živo mejo na severu pokopališča. Nove žive meje so lahko iz strižene ali prostorastoče zimzelene vegetacije.
Druge zasaditve: Na območju grobnih polj se mestoma pojavljajo območja cvetočih zasaditev, ki so še posebej poudarjena na območju sedme terase pri žarnih grobovih.
Travnate površine: Območje med grobovi na šesti terasi ter območje za raztros pepela se zatravi.
12. člen
Komunalna infrastruktura
Elektroenergetsko omrežje: Poslovilni objekt se bo napajal iz nizkonapetostnega omrežja v bližini, do objekta je potrebno zgraditi nizkonapetostni priključek.
Razsvetljava: na pokopališču je že izvedena javna razsvetljava, ki se bo po potrebi dopolnjevala.
Telekomunikacijsko omrežje: predvidi se izgradnja novega TK omrežja, do izgradnje TK omrežja se lahko uporablja mobilna telefonija.
Vodovod: preko območja pokopališča je bila predvidena in tudi izvedena prestavitev glavnega cevovoda, objekt se bo priključil na javni vodovod preko novega vodomernega jaška, predvidena je prestavitev obstoječega cevovoda v pločnik ob cesti.
Sanitarna kanalizacija: predvidena je izvedba novega priključka na javni kanal. V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti vodotesno izvedbo kanalizacije v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje.
Meteorna kanalizacija: Padavinske vode iz zelenih površin in poti se bodo ponikale, meteorne vode iz parkirnih in cestnih površin pa se bodo preko lovilcev olj prečiščene odvajale v kanalizacijo mešanega sistema. Strešne vode je treba preko peskolovov speljati v javni kanal. Predvidena je izvedba novega priključka na javni kanal.
Ogrevanje: objekt se bo ogreval na utekočinjen naftni plin, cisterna bo vkopana v teren.
Odpadki: na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za ločene odpadke na posebej urejena mesta. Predviden je ločen odvoz odpadkov v CERO Špaja Dolina.
13. člen
Celostno ohranjanje kulturne dediščine
Na podlagi opravljenega predhodnega arheološkega pregleda na območju predvidene gradnje in Poročila o arheološkem vrednotenju z izkopom strojnih testnih jarkov na parceli št. 24 k.o. Šentvid je razvidno, da področje ni bilo poseljeno v preteklosti, oziroma človekova prisotnost ni dokazljiva z vidnimi arheološkimi znaki, zato dodatne arheološke raziskave niso potrebne.
Na območju urejanja niso evidentirani drugi objekti ali območja varovanja kulturne dediščine.
14. člen
Varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
V času gradnje bodo morali biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče pa zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.
Poleg urbanistično arhitektonskih pogojev je potrebno upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.
Varstvo voda
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
Odvodnjavanje iz parkirišč mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v tla ali kanalizacijo, dokler le-te niso predhodno očiščene (lovilec olj).
Ustrezno je potrebno urediti odvodnjavanje meteorne vode iz utrjenih površin in strehe objekta, ki se jih odvaja v javno kanalizacijo.
Komunalne odpadne vode je potrebno odvajati v javni kanalizacijski sistem. Zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo po veljavnih predpisih.
Vzdrževati je potrebno obstoječo drenažo pod pokopališčem, da se prepreči zastajanje vode na območju grobov.
Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
Pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine.
Varstvo zraka
Med obratovanjem pokopališča ne pričakujemo bistvenega povečanja onesnaženja zraka. Do dodatnega onesnaženja zraka bi lahko prišlo v času gradnje, zato mora biti gradnja ter uporaba gradbene mehanizacije oziroma transporta organizirana in izvajana tako, da se v čim večji možni meri prepreči dodatno onesnaženje zraka.
Za preprečevanje onesnaženja zraka med gradnjo naj se izvede ustrezne omilitvene ukrepe. Prepreči naj se nekontroliran raznos materiala s transportnimi sredstvi (čiščenje, pokrivanje itd.). Uporablja naj se tehnično brezhibna in predpisom ustrezajoča delovna mehanizacija in transportna sredstva.
Varstvo pred hrupom
V skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje je treba v območju pokopališča zagotoviti pogoje za območje III. stopnje varstva pred hrupom. V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale prekomerne obremenitve s hrupom. Hrup, ki nastaja pri pogrebnih obredih, ter hrup na parkiriščih ne bo bistveno vplival na obstoječi nivo hrupa, zato posebni aktivni ukrepi v času obratovanja pokopališča zaradi vplivov na sosednja območja niso predvideni. Robne površine znotraj pokopališča se pred hrupom s ceste varujejo s primerno obdelavo ograje.
Nivo hrupa bo bistveno povečan v času gradnje, zato je potrebno z ustreznimi omilitvenimi ukrepi poskrbeti, da niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom. Pri urejanju območja naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave. Z ustreznim režimom gradbišča naj se čim bolj zmanjšajo emisije hrupa (delovni čas delovanja gradbenih strojev, počasna vožnja itd.).
Varstvo narave
Na območju sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave se zagotavlja z racionalno organizacijo gradbišča, pri čemer naj se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Zelene površine, ki bodo pri gradnji poškodovane, je potrebno sanirati in začasne ureditve grobnih polj zatraviti.
Svetlobno onesnaženje naj se s sodobno in tehnično ustrezno izvedbo razsvetljave zmanjša na minimum, skladno z veljavnimi predpisi in standardi.
Po izvršeni gradnji je potrebno okolico urediti, z gradnjo prizadete površine pa ustrezno protierozijsko zaščititi.
Odstranjevanje odpadkov
Investitor je dolžan ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki.
Za zbiranje komunalnih odpadkov, ki bodo nastali zaradi obratovanja pokopališča, naj se zagotovi ustrezno število manjših zbirnih mest za ločeno zbiranje odpadkov (posebej sveče, cvetje in mešani komunalni odpadki) z manjšimi kontejnerji, ki se redno praznijo v kontejner na zbirnem mestu komunalnih odpadkov, ki bo lociran ob poslovilnem objektu v SV delu ureditvenega območja. Do zbirnega mesta mora biti omogočen dostop z vozili. Komunalni odpadki se odvažajo skladno veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje. Na zbirnem mestu odpadkov je potrebno zagotoviti zabojnik za organske ostanke, kamor se ločeno odlagajo kompostirni ostanki iz pokopališča (plevel, cvetje, venci itd.), sveče in mešane komunalne odpadke.
Med gradnjo oziroma urejanjem območja obravnave bodo nastajale različne vrste odpadkov. Zaradi tega mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem. Med gradnjo bodo nastajali tudi nevarni odpadki, ki jih mora investitor v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje, zbirati ločeno v ustreznih posodah oziroma zabojnikih za posamezen odpadek ter urediti primeren prostor za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in embalaže ter jih oddajati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.«
15. člen
Rešitve v zvezi z obrambo
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov in drugih ureditev se zagotovi skladno z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje. Potrebno je zagotoviti ustrezne odmike od parcelnih mej in med objekti ali protipožarne ločitve, pogoje za varen umik ljudi in premoženja, predvideti zadostne vire s požarno vodo in ustrezne delovne površine in dostope za intervencijska vozila. Pri projektiranju objektov pa je potrebno upoštevati zahteve aktivne zaščite pred požarom s protipožarno opremo, varnostno razsvetljavo in podobno.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov za območje seizmične intenzitete potresa VII. stopnje po MCS oziroma 0.175 g po Karti za projektni pospešek tal.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na veljavno zakonodajo o obrambi in zaščiti ni potrebno predvideti.
16. člen
Ureditveni načrt se izvaja v 3. fazah. 1. faza zagotavlja kapacitete pokopavanja do leta 2000, 2. faza do leta 2020 in 3. faza do leta 2055. Ureditveni načrt detajlno obdeluje 1. fazo izgradnje pokopališča.
1. faza predstavlja izvedbo sprememb in dopolnitev, ki so določene v tem odloku v skladu z 8. členom in v skladu z grafičnimi prilogami tega odloka.
17. člen
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne urejajo v predhodnih fazah izvajanja ureditvenega načrta, je enaka dosedanji pri čemer za njih veljajo obstoječi režimi, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so nujni za realizacijo predhodnih faz.
18. člen
Zemljišča, ki pred izvedbo objektov in ureditev po teh spremembah UN in med izvedbo posameznih faz gradnje ne bodo zazidana oziroma urejena, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
19. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni pri izvajanju ureditvenega načrta upoštevati določila odloka in projektne dokumentacije iz 1. člena tega odloka.
20. člen
Dovoljena odstopanja
1. Odstopanja od določil tega podrobnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov do +10% in do -20%, pri zunanjih ureditvah pa do ±20% ob upoštevanju določil iz 4. člena tega odloka.
2. Odstopanja so dovoljena tudi pri višini objektov do ±0.50m.
3. Pri realizaciji sprememb UN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s temi spremembami UN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
4. Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
21. člen
Sprememba ureditvenega načrta je v analogni in digitalni obliki na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica in krajevno pristojni Upravni enoti.
22. člen
Prehodne in končne določbe
Z dnem uveljavitve tega odloka se za ureditveno območje spremembe ureditvenega načrta iz 2. člena tega odloka šteje, da je spremenjen in dopolnjen občinski prostorski akt: Odlok o sprejetju ureditvenega načrta pokopališča v Šentvidu pri Stični (Uradni list SRS, št. 9/88).
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija.
23. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-7/2008
Ivančna Gorica, dne 25. maja 2009
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.